IZ TUJEGA TISKA 
GDK: 156.5 (048.1) 
Lov kot antropološki problem 
LITERATURA 
K. R.: Der Jager, das unbekannte Wesen 
(Lovec, nepoznano bitje). Oster. Forstztg. 1990, 
No. 4, s. 11 . 
Seitz, F.: Das Phanomen Jager (Fenomen 
lovec). Oster. Forstztg. 1990, No. 7, s. 6-7. 
Rabi, K.: Forstsetzung folgte nicht (Nadaljeva-
nja ni bilo). Oster. Forstztg. 1990, No. 7, s. 7. 
Neugnani dunajski profesor gojenja g?-
zdov Dr. Hannes Mayer je letos marca 
organiziral seminar o psihologiji in sociol?-
giji lovstva. S tem se je lotil bistva in kore~1n 
lovskega problema. Seminar je vzbudil IZ-
reda zanimanje. 
Med številnimi odličnimi referenti je bil 
tudi znameniti psihiater prof. Ringel, ki je 
znan po svojih analizah iracionalnega, pod~ 
zavestnega in nagonskega v človeku. V to 
sfero prav gotovo spada tudi lovstvo. Kjer 
vladajo podzavest in nagoni, kjer se ne 
odločamo razumsko, tam je dovolj možnosti 
za nevrotičnost in druge nezdrave pojave. 
Kot primer lahko vzamemo splošno razšir-
jeno trofejno lovstvo in nepojmljiv kult trofej. 
z atavističnimi nagoni tega ne moremo 
utemeljevati. 
Naši davni predniki, od katerih naj bi mi 
podedovali lovski nagon, se najbrž niso 
gnali za trofejami, ampak so samo lovili za 
svoje potrebe. 
Pogubnost trofejnega lovstva je v tem, 
da trofej nikoli ni dovolj, da jih je treba 
vzgajati z rejo velikih populacij posameznih 
vrst divjadi, kar seveda uničuje gozd. Videti 
je, da so trofeje odlikovanja, ki si jih človek 
pripenja sam sebi, da tako prikriva svojo 
duševno patologije. O psihologiji lovstva so 
še veliko govorill, tako o pomenu lovskega 
obredja, o nekakšnem lovskem herojstvu 
itn. . . 
1 Najmanj toliko pomembni so tud1 soc1o o-
ški vidiki lovstva. Lovstvo je imelo v človeški 
družbi vedno poseben pomen. Čeprav lov 
. že tisočletja ni več vprašanje preživetja in 
obstoja človeka, ima lovstvo danes izreden 
216 G. V. 4/91 
vpliv na gospodarjenje z gozdom. Interesi 
gozdarstva in drugi interesi v zvezi z_ go-
zdom so imeli pri tem vedno podreJeno 
vlogo. 
Funkcionarski in diplomatski lovi nam 
dokazujejo, da je lov nepogrešljiv interes 
najvplivnejših in najmogočnejših v družbi. 
Pogled v zgodovino nam pove, da je bil v 
fevdalni dobi lov izključni privilegij fevdalnih 
gospodov, kar je vzbujalo močne odpore 
pri tlačanih. Po letu 1848 so fevdalni gospo-
dje ta izključni privilegij izgubili. Lov p~ je 
postal interes drugih družbenih slojev, k1 so 
nekaj pomenili in ki glede življenjskega 
sloga niso hoteli zaostajati za fevdalci. K 
visokemu življenjskemu slogu seveda nujno 
spada lov. 
Danes lov ni privilegij redkih izbrancev, 
čeprav predstavljajo lovski upravičenci le 
neznaten del celotnega prebivalstva. Ta 
lahka dostopnost lovstva je prinesla nove 
probleme. Lovski upravičenci so postali 
številčnejši in tako še povečujejo pritisk na 
rejo trofej in na gozd. Danes postaja jasno, 
da je okolje preobremenjena, da moramo 
zmanjšati pritisk nanj. Omejiti se moramo 
pri naših nezmernih in izrojenih potrebah. 
še celo nedeljski avtomobilski izleti in sploh 
povečevanje gneče na morju, na planinah) 
na smučiščih ipd., naj ne bi bili več toliko 
hvalevredni, kot so bili dozdaj. Tudi lovci 
se morajo v svojih nagnjenjih in potrebah 
razumno omejiti. 
Na seminarju so obravnavali tudi vpraša-
nje lovske etike. Prof. Mayer je upraviče~o 
vprašal, zakaj moramo zasebno zabavo 1n 
rekreacijo zelo ozkega kroga ljudi vsi drago 
plačevati s pustošenjem gozda. 
Veliko je bilo govora tud: o lovski zakono-
daji, ki naj bi pripomogla k izboljšanju _sta-
nja. Udeleženci seminarja so seveda IZra-
žali različna mišljenja, toda nazadnje so se 
vsi strinjali, da so sedanje razmere na 
področju lovstva in divjadi nevzdržne . 
dr. Marjan Zupančič