Urno, kaj je noviga?
(Nova zefta v Maria Želj/) Romarjem, ki fo zhes fterme gore, ki fe imenujejo „Ana-, Jo-ahims- Josefsberg in Knierigel," na boshjo pot v Želj romali, je snano, kako teshavno je zhes te gore hoditi. Pa kmalo bo drugazh. To zelo pot she sdaj predelujejo in v letu 1846 bo konzhana. Liljenfeldfki opat, gofpod Ambrosh, imajo sa to veliko naredbo nar vezhji safluge.
(Na Dunaju) je bilo 22. Profenza po nozhi ftrafhno gromenje in .blifkanje. Ravno tako hudo vreme je bilo tilto nozh vKlofterneuburgu, dve ure od Dunaja, kjer je ftrela v zerkev $t. Martina vdarla in je vezh hifli pogorelo.
(Rufovfki Zefar) je novo vkaso dal, de fe imajo vfako leto mefza velikiga §erpana v Zar-fk o vini fcjelu konji v diru sa ftavo fkufhati in na
ogled poftaviti: Zefar fam bo nar boljfhi in nar bolj plemenite konje per tej perloshnofti jesdaril in pred fvoj vos vprezhi puftil, ter tako njih plemenit-noft pofkuiil. Nar bolj i med njimi bodo premje dobili.
(Shelesne zefte v feverni Ameriki) frovo maflo ali puter delajo! Inshenirji §hent-Jurfhke dershave fo to snafhli. Pinja ima podobo veliziga pifkra in vezh ko 120 bokalov mleka dershi. S pomozhjo pofebne naredbe derzhanje vosa v pinje vezh fhib tako premika ? de mleko mefha in v frovo maflo predela. Kaj fe ljudje vunder vfe smiflijo!!
(Na Krajnfkim in Korofhkinf) fe je ljud-ftvo od leta 1825 do leta 1840, torej v 15 letali sa dva in pet defet taushent, devet fio in devet defet dufh pomnoshilo. — V letu 1825 fte imele obedve deshele 70,3049 dufh, v lelu 1840 pa 75,6039.
(Is Planine 24. Profenza.) §nozhi okoli 8 ure fo v ofhterijo k zhernimu orlu trije nioshje perfhli, nekoliko, pa ne popolnama po turfhko oble-zheni, — in ker fo naf kranjfko govoriti flifhali, fo fe snami v pogovore fpuftili, in nam povedali, de fo Zhernogorzi(Montenegriner). Mi fmo miflili, de fo kupzi. Eden smed njih je nam savolj lepe in velike poftave, in v savolj drasiga oblazhila, po-febno dopadel, in fe je prav prijasno snami menil. Poprafhevali fmo ga od zhernogorfke kupzhije, od zhernogorfkih navad, isdelkov, seljfkih perdelkov i. t. d. in mu tudi nafhe kmetijfke novize v roke podali. Na vfe prafhanja je nam prijasuim v zher-nogorfkim^—krajnzam lahko saftopnim jesiku — odgovoril, in naf med drugim tudi prafhal, zhe go-fpoda Kopitarja na Dunaj i posnamo. V nar vezhjim pogovori pa sverao od z. k. pofhte, kdo je ta lep in prijasen mosh, ki je nam zhaft fkasal, fe s nami meniti. In kdo je bil?—¦ Bili fo miloftljivi in vfe zhafti vredni gofpod Vladni k a, to je fta-rovirfki fhkof, kteri imajo tudi deshelfko oblaft v zherni gori. §ram je naf bilo, de nifmo njih vifo-kimu ftanu dolshne zhafti fkasali; tode prijasne be-fede, f kterimi fo fe poflovili, rekozh: „s Bogam Krajnzi!" fo naf potolashile, pa tudi mariikterimu, kteri je morde naf h krajnfki jesik obrekoval, po-kasali, de naf zelo Zhernogorzi, akoravno is teh daljnih krajev pridejo, lahko saftopijo. —
M.  K.
2O