ST. 64. V CELJU, SOBOTA 20. JUNUAI939 LETO I. •Oboto. - Cecta a Za eel© leto 36 K, za pol Icta IS kron, za četrt Ida 9 K, za 1 inesec 3 krone. iPosamczna Atevi!Oca otane 40 vinarjev. Na pismene naročbe brez pesiljatve denarja s« ne mtremo oziratL Naročnikl naj pošiljaj« naročnin» po poštnl nakaznici. Reklamacije glede llsta so poštnine proste. Ne- frankJrani doplsi se ne sprejemajo. Na dosise brez p«dplsa se ne ozira. Uredniötvo in upravniö»vo se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, Strsssmajerjeva ultcaöt. 3. •giasi se računaj© po pcrabljeneai presteru im siccr: za navadne «glase p« 39 v od 1 mm, za poslana, na- snanila »bčnih zborov, naznanila • smrti, zahvale ltd. 50 w od 1 mm, za rekJamne notice med tekst«m 2 K •d vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnlh «bjavah popust Rokopisi se ne vračaj«. Teles«« it. 66. IZDAJA IN TISI&A ZVEZNA TISKARNA V CELJU. EBB OOtiOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. Avg. Reisman; Nasi najboljsi . . . (K odhodu oddelka celjske policij? v Celovec). V svežem spominu so nam še mučni dnevi, ko so prihiteli v Celje pravi in nepravi begunci s koroške fronte in preplašeni begali ljudstvo po celjskih ulicah. Takrat je postalo mar- sikateremu junaku tesno jn da ni bilo tedaj na ulicah teh naših močnih, krep- kih mož s Krasa, kdo ve, koliko bi nas tedaj še ostalo v Celju in kako bi nam tedaj bilo. Če smo šli v skrbeh po ulici, ko so kot netopirji v mraku lezli iz kotov razni temni elementi in smo morali gledati prezirljive „okorajžene" obraze novopečenih jugoslovanskih državlja- nov, tedaj nam je bila skoro edina uteha in obenem moraina zaslomba tista nam že davno znana, neupog- ljiva samozavest, ki je sijala iz očij naših stražnikov. Roko na sree: Vsi smo čutili, kako smo bili majhni pred njimi in bilo nas je sram. Bilo nas je sram te naše mehkuž- nosti, ravnotako kot nam je bilo hudo za vse ono, kar smo morali slišati o raznih junakih s Koroškega. Naša notrajnost pa je prišla kmalu v še gorkejšo kopelj. V ulicah so se pojavili novi zagoreli obrazi, iz katerih so sijale skoro še gorkejše oči. Sto in sto, končno tisoče jih je stopalo mimo nas, da gredo tja, „kamor'ti nočeS", čepravjetamvnevarnostiTvojrodnidom. Naši nasprotniki, kot tudi mi vsi, smo šele v tistih dneh spoznali vso globino srbske velikodušnosti in milino njihovega značaja. Tisoče jih je bilo med nami, — a kdo je videl le enega pijanega med njimi, le enega, ki bi godrnjal? Sedem let so že od doma, sedem let že niso videli svojih naj- dražjih, sedem let že niso dihali vonja rodne grude in vendar jo tako neskončno ljubijo. Kakor stroj, tako točno so vr- šili svojo službo, v prostih urah pa so posedli na trato pri Savinji; nekateri so si prali, drugi so pevali, kramljali rn igrali, čeprav so bili med njimi tudi sivolasi očetje. Mi smo jih gledali in strmeli in marsikdo si je rekel: ali sem vreden, da mi poda roko? Da, naSi najboljsi... In med tern so nam oteli slovenski Korotan, izbri- sali narodno sramoto in vlili cvetu naše mladine novega ognja. Kedaj in kako jim bomo vse to povrnili? V soboto pa se je odpeljal za nji- mi v Celovec tudi oddelek naše calj- ske policije. Slučajno sem jih naletel na kolodvoru, kjer so stali v gruči med potujočim občinstvom z našo ve- selo trobojnico in pevali. Gledal sem jih in bilo mi je zopet tesno do solz ... IE/Tarn ob Soči, tarn so naše meje, na Koroškem, tarn so naši bratje", so pevali. Šopki so jim krasili čepice in prsa, milo in odločno so sijale oči; morda je tičala za njimi solza, na lica ni kanila. Pač je tu in tarn slonela draga žena na silnih prsjh z objoka- nimi očmi, mož ni govoril, pristopil pa je drug in tolažil: „saj ni nič ne- varnega, kmalu se vidimo." Pri tern pa je misli! na svoje drage, ki so bogvekje in bi 5e bolj potrebovali nje- gove zaščite. Prisrčno so se ločili od svojega poveljnika, ki pa ni odzdravljal z be- sedami, pa so vendar vedeli vsi, da je njegovo sree z njimi. To ni več ona zloglasna nemško- avstrijska policija, ki se je držala po ukazu kakor lipov bog in zrla v smešni domišljavosti na občinstvo, — ampak možje, naše gore listi, ki služijo z Iju- beznijo svoji novi domovini. Zato ima- mo do njih tako globoko spoštovanje. V tem pa je pridrdral vlalc, ki je pripelja! še njihove tovariše iz Ljub- ljane; pa so vnovič vsplamtela ta zlata srca: kot bi bili vsi sami krvni bratje, tako iskreno in nežno je bilo njih svidenje. In taki so vsi naši Primorci. Ali bomo res mogli živeti brez njih, bomo še potem sploh narod? Rusi v Ljubljani. Minolo soboto so došli v Ljub- Ijano odposlanci ruskih narodnih orga- nizacij. Poprej že so se mudili tudi v Beogradu in Zagrebu. Na prijateljskem večeru, katerega je pjiredila Ljubljana v cast ruskim gostom, je vodja odpo- slanstva Vladimir Aleksandrovič Bo- b r i n s k i j imel nagovor, v katerem je med drugim naglaSal: Ruski narod je smatral za svojo prvo dolZnost, da čestita bratskemu troimenemu narodu Jngoslovanov k siečno izvojevani csvoboditvi in na- rodnemu ujedinjenju. Že meseca marca smo se hoteli napotiti v Jugoslavijo, toda nismo mogii vsled krivde onih, ki se še vedno boje vsakega v resnici slovanskega pokreta. Ruska domovina preživlja sedaj kulturno in nravstveno krizo. Dva tabora si stojita naproti: boljševiški in rusko-patrijotski. V sled- njem je združeno vse, kar misli in čuti v istini pošteno in narodno, oktiabrist in nacijonalist ramo ob ra^nj z revo- lucijonarjem; vse vodi edina misel, da se zopet vzpostavi velika Rusija, te- melječa na najširših demokratičnih svoboščinah. Za tako Rusijo se ne bore samo armade admirala Kolčaka in Dje- nikina, ampak tudi ruski mužik, ki se hoče otresti boljševiškega jarma. V vrstah teh borcev so tudi mnogobroini jugoslovanski dobrovoljci. ki so si pri- dobili neprecenljivih zaslug za rusko narodno stvar. Nova Rusija nikdar ne pozabi, kaj so storili zanjo ti jugoslo- vanski junaki. Na vseh frontah se bore hrabri sinovi Jugoslavije — 1300 jih je na Mum.anu, nepregledno pa je nji- hovo število v vrstah Kolčakove in Djeninikove armade. Junaške jugoslo- vanske dobrovoljske čete so v jurišu zavzele Kazanj in odvzele boJjševikom milijonski zlati zaklad. Boljeviško gospodstvo se bliža koncu. Ruski narod je že prebolel krizo in gotovo je, da bo v treh do štirih mesecih Velika Rusija zopet vstaJa iz groba k novemu krepkejšemu življenju. In ko pride ura osvoboditve, takrat se bodo z ruskim narodom radovali tudi Jugoslovani; in kakor je sedaj prispela ruska delegacija v Beograd, Zagreb in Ljubljano, da se pokloni geniju jugo- slovanske svobode, tako bodo takrat priromali v matuško Moskvo Slovenci, Srbi in Hrvatje, da objemo zopet svo bodne svoje ruske brate. V imenu ruskega naroda, ki se bori za osvo- boditev izpod težkega boljševiškega jarma, želim Vam Jugoslovanom vse najboljše. Naj Vam nikdar več ne zaide solnce svobode. Naj Vam ne greni ra- dosti grenka zavest, da še ječijo Trst, Gorica in Istra pod tujčevo pestjo. Tudi zanje pride dan osvoboditve. Stara Ru- sija je mnogo zagrešila, tudi njo zadene krivda, da danes še ne proslavljaj* svoje osvoboditve vsi jugoslovanski kraji: toda kar je zagrešila stztra, to bo popravila nova Rusija, ki kakor ptič Feniks vznikne iz razvalin in pepela. Da Bog poživi svobodno Jugoslavijo, živeli Slovenci, lirvatje in Srbi! Zacasna ustava kraljestva Srbov, Hrvatov In Slo- vencev. Daije. Člen 20. Vsak državljan kraljestva ima pravico, da izraža v mejah zakona svojo misel z govorom, pismeno, s ti- skom ali v slikah. Tisk je svoboden. Ne more se ustanoviti ne cenzura, ne kavcija, ne kaka druga preventivna odredba, ki ovira izhajanje, prodajo ali razširjevanje spisov ali novin. Samo za časa vojne se more za vojaška in diplomatska vprašanja ustanoviti cen- zura. Za izdajanje novin ni treba pred- hodnega odobrenja oblasti. Novine in druge tiskane stvari se morejo zabraniti (zapleniti) samo, če obsegajo: žalitev kralja in kraljevske hiše ali 2alitev tujih vladarjev in nji- hovih hi5, ali poziv do državljanov na vstajo z orožjem. Toda tudi v teh slu- čajih je dolžna oblast tekom 24 ur po izvršeni zabrani predložiti delo sodniji, a ta je dolžna istotako tekom 24 ur po- trditi ali ovreči zabrano. V nasprotnem slučaju se smatra, da je zabrana dvig- njena. Tisk se ne more nikoli podvreči administrativnim opominom. Vsake novine morajo imeti odgo- vornega urednika, ki uživa državljanske in politične pravice. Pisec je odgovoren za spis. Če je pisec nepoznan, ne stanuje v kraljestrn ali če je r.esposoben za odgovornost, odgovorni so urednik ali tiskar ali raz- pečevalec. ANDREJ OSET: Pnjatelju junnHu fflalgsju! (Daije.) Začelo se je težko delo. Prve tedne noč in dan napornega dela brez odmora. Domači nemiri med nemžkutarskimi prebivalci, delavstvom in uradništvom. Občine, žandarmerije, pošte, železnice, vse oblasti nam nenaklonjene. Nemšku- tarske aprovizacije pomanjkljive. Po cestah in železnici so se value nemške in madžarske vojaške čete oborožene in nasilne. Med tem je nemški Volks- wehr iz Celovca že zasedel kraje Me- žica, Črna in ostalo Koroško. S 40 možmi je takrat narodna vojska pod poveljstvom nadporočnika M alga ja zasedla bogato mežiško dolino in nemški Volkswehr je ponižno odišel. Napravil se je red, postavile so se povsod po občinah, orožništvu, pošti, šoli, železnici, itd., zanesljive naše slo- venske moči, sumljivi elementi so se iztrebili, vzela se je v roke aproviza- cija in ljudstvo je bilo preskrbljeno in zadovoljno. Glas o Malgaju in jugoslovan- ski sreči je sei po stari slovenski Ko- roški. Vsak dan so prihajali Slovenci iz vseh krajev slovenske Koroške < in prosili pomoči. Deputacije so hodile v Ljubljano moledovat in nadlegovat, toda zdelo se nam je, da tarn ni bilo pravega umevanja. Mi nismo našli prave opore pri vladi in tarn menda niso nikdar prav resno premišljevali o važnosti zasedbe Koroške. Bili so razni izgovori, ki smo jih mi Korošci vedno smatrali res le za izgovor. Če bi se bila stvar vzela resno v roke, bi se bila mogla tudi izpeljati. Tudi nadporočnik Malgaj je večkrat pritiskal, naj dregamo mi od Narod- nega sveta, da se slovenski del za- sede in tako nadležni smo že bili Korošci pri vladi, da se nas je prav hladno sprejemalo. Med tem so prišli v Ljubljano Srbi in ob tej priliki sem bil rravzoč pri srbskem večeru v Unionu. Poslušal sem govomike in občudoval zlasti srbskega podpolkovnika. V nekaterih dneh mi pravi pri vladi eden gospodov poverjenikov, ko sem že dalje časa ž njim govoril: »Pojdite le kmalu domov, ker je prišlo poročilo, da Nemci mar- širajo proti Železni kaplji.« To mi je povedal tako mirno, da nisem vedel, je-li resnica, ali samo šala. Bil sem že na kolodvoru, kjer najdem prijateija Schöffa in mu to »opazko« povem. Šla sva preko vlade k srbskemu po- veljniku, podpolkovniku, mu stvar raz- ložila in dal je nama s seboj 30 Srbov. Ta uspeh je bil za naju veliko veselje; kajti dobro sva se zavedala, da bodo koroški nemškutarji imeli pred Srbi večji rešpekt, in da se bode zasedanje na Koroškem lahko nadaljevalo. Vozil sem se s Srbi skupaj od Maribora do Prevalj v živinskih vagonih in jim gredoč pojasnjeval razmere na Ko- roškem. Ko smo na Psevaljah izstopjli, nas je sprejel Malgai — ki je ljubil Srbe iz vse duše — z največjim ve- seljem. Delali smo zopet nove načrte in v par tednih sta nadp. Malgaj in srbski podčastnik s 40 Slovenci in Srbi zasedla Pliberk. Nemško vojaštvo v Pliberku je, videč odločnega Mal- gaja in hrabre Slovence ter Srbe, pre- dalo Pliberk brez prelivanja krvi. Za- čelo se je čistiti po mestu Pliberku in okolici. Narodni svet za Pliberk in okolico pod vodstvom predsednika g. Doberšeka in gerenta Gvajca je vrlo deloval in uradi so postajali vsak dan bolj jugoslovanski. Ljudstvo pa je bilo zadovoljno, da je bilo rešeno nemških krutežev in junak Malgaj je hotel naprej proti Celovcu in »Gospisveti«. Kmalu se je razglasilo, da je Malgaj s 50 Slovenci in 30 Srbi za- sedel na levem bregu Drave važno mesto Velikovec. Bili so to lepi tre- nutki ! Par dni pozneje je pa došlo iz Celovca nad 500 nemških vojakov z 10 kanoni in je nemški parlamentar polkovnik zahteval od Malgaj a, naj se iz Velikovca umakne. Mladi junak Malgaj je odločno povedal tresočemu se nemškemu polkovniku, da se ne umaknejo in da rajši vsi poginejo. S sramoto in krvavih glav so se Nemci morali umakniti nazaj v Celovec. Čez par dni mi reče Malgaj: »Meni se zdi, da se bodo začeli Nemci v Celovcu zbirati in organizirati za napad, zato bi bilo treba, da mi pravo- časno zasedemo Celovec, ker sicer se nam lahko zgodi, da doživimo raz- očaranje.« Res je prihajalo potem vo- jaštvo na Koroško, toda toliko ne, da bi bilo mogoče zasesti Celovec. Večkrat mi je Malgaj dejal, da se mu zdi velikanske važnosti, ako se zasede Celovec, da se vzame meščanom in sploh Nemcem možnost, da kedaj na- padejo; s tem bo tudi vprašanje Ce- lovca naprej rešeno in bi v tem slu- čaju meje na Koroškem za Jugoslavijo veliko ugodnejše izpadle. Povdarjal je večkrat: »Gosposvetsko polje je moj ideal in boli me, da se ne dobi ne- koliko pomoči in dovoljenja, da smemo iti naprej. Sedaj bi Slo to lahko, po- zneje, ko bodo Nemci izgubili »mačka« in začeli zopet dvigati glave in dobijo časa, da organizirajo svoje vojaštvo z brezposelnimi delavci in od nas od- puščenimi uradniki, bodo večje težave in Žftve . . . ,« (Konec prihodnjič.) 'H O V A j; 'i'. ... ,v-> Stev. 64 Člen 21. Tajnost pisem in telegrafskih de- peš je nedotakljiva, razun v slučajih ka- zenske preiskave, v slučaju vojne in v slučajih, določenih v zakonu c poštah. Člen 23. Državljani kraljestva imajo pra- vico zbirati se na shodih, ravnajoč se pri tem po zakonu. Člen 23. Državljani kraljestva imajo pravico združevati se v skupinah, ki niso pro- tivne zakonu. Člen 24. Državljan kraljestva ima pravico obračati se s prošnjami do državnih oblasti. Člen 25. Vsak državljan ima pravico, da se pritoži proti nezakonitemu postopanju oblasti. Ako višja oblast dožene, da je pri- tožba neosnovana, je dolžna obvestiti pritožnika v svojem rešenju o razlogih, vsled katerih se pritožba ne uvažuje. Člen 26. Vsak uradnik je odgovoren za svoje službeno delovanje. Vsak državljan kraljestva ima pra- vico, da neposredno in brez kojega- koli odobrenja toži pri sodišču državne uradnike in poverjenike kakor tudi predsednike občin in občinske poverje- nike, ako so ti v svojem službenem poslovanju kratili njegove pravice. Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe. Člen 27. Vsakemu državljanu je svobodno, da izstopi iz državljanstva, ako je iz- polnil obveze vojne službe in druge dolžnosti, katere bi imel napram državi ali privatnim osebam. Člen 28. Tujci, ki se nahajajo na ozemlju kraljestva, uživajo zaščito zakona, kar se tiče njihove osebe in njihovega imetja. Dolžni pa so nositi javna bre- mena, v kolikor se temu ne protivijo mednarodni ugovori. Člen 29. Zabranjuje se izločitev čisto poli- tičnih krivcev. TRETJI DEL. Državne oblasti. Člen 30. Vse državne oblasti posluiejo po odredbah te Ustave in obstoječih za- , konih. Člen 31. Zakonodajno oblast vrše kralj in Narodno Predstavništvo skupno. Za vsak zakon je potrebno pritr- jenje obeh činiteljev zakonodajne oblasti. Člen 32. Pravica predlaganih zakonov pri- pada obema činiteljema zakonodajne oblasti Člen 33. Noben zakon ne more veljati, do- kler ni zakonito proglašen. Člen 34. Izvršujočo oblast ima kralj. On jo vrši potom svojih odgovornih mini- strov po odredbah te ustave. Nikak kraljev akt, ki se nanaša na državne posle, nima moči, niti se ne sme izvršiti, ako nima protipodpisa pristojnega ministra, ki je s tem zanj odgovoren. Člen 35. Sodnijsko oblast vrše sodnije. Nji- hove rešitve in sodbe se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja in na temelju zakona. Člen 36. Za veroizpovedanja pripada no- tranja uprava njihovim duhovnim oblastem. Duhovne oblasti stoje pod nadzor- stvom ministra za verstvo. (Dalje prih.) POLITIČNE VE8TI. Zakaj sta socijalista izstopila iz deželne vlade v Ljubljanl? 0 tem nas poučuje »Naprej« z dne 17. t. m. Čujmo: „nekateri listi so mesece in mesece klicali po vislicah in špijonaži"; „brezvestni pisači so se valjali do ogab- nosti v svojem blatu"(kako ,duhovito!'); „šele z uvedbo prekega soda so se nji- hove reakcijonarne strasti umirile"; „k notranjim neprilikam so se pridružile 5e kolobocije v Parizu"; „vse dosedanje parlamentarno delo je le žalostno izpri- čevalo o na§i politični nezrelosti in ne- verjetni državni nezmožnosti" (edini zrel in zmožen ministerski predsednik bi bil brez dvoma Kristan!); „sedajni obupni nofranji in zunanji politični po- ložaj so zakrivili v glavni meri pokli- cani činitelji sami" (Kristan pa v enem edinem podjetju ni mogel reda napra- viti!); „gospodujoči razred ni v stanu rešiti notranjih problemov, 5e manj po- magati žrtvovanim našim bratom na jugu in severu" itd., itd. Ali vidite, Ijudje božji, kako „tehtni"' in „važni" vzroki?! Če ne vidite, ste s slepoto udarjeni. Sicer pa je brezdvomno le pridobitev, da se je razbila gnila koalicija z ljudmi, ki ves čas svojega „vladanja" nimajo zaznamovati niti ene res pozitivne točke svojega dela, ampak so bili ves čas le coklja v zdravem razvoju naše držav- nosti. ŠIo bo tudi brez njih in — če bodo to za vsako ceno hoteli ~— proti njim. Ne podcenjujemo moči socija- listične stranke, nismo slepi in gluhi za zdrave'cilje socijalizma in bomo v boju za pravično in pametno stvar vedno stali ž njimi v eni vrsti — proti vsakomur, odločno pa smo bili in bomo proti terorizmu, ki se je izvajal pod zaščito socijalističnih zaupnikov v naši" deželni vladi, odločno proti minijaturi ruskega boljševištva v Jugoslaviji, in odločno proti korupciji, ki sta jo uvedla socijalistična poverjenika povsod, kjer sta imela moč. To je posebno poglavje, o katerem govoriti bo še kedaj prilika. Resne besede ministra za agrarno reformo dr. Poljaka. Ob otvoritvi en- kete za agrarno refornAo dne 17. t. m. je imel — kakor smo že poročali — minister dr. Poljak nagovor, v katerem je povdarjal socijalni pomen agrarne reforme, kmetovo osvobojenje izpod feudalnega gospodstva, ki tudi pri nas še ovira svobodni razvoj kmetijstva. Feudalizem se mora odpraviti: 1. iz gospodarskih interesov naroda, da se dvigne produkcija zemlje; 2. iz soci- jalnih potreb. Odstraniti je agrarni ka- pitalizeiru Nemci ne bodo podpisali? Nemški listi in stranke izjavljajo, da bi nemški delegati mogli podpisati mirovno po- godbo le, če se vzamejo kot njena podlaga nemški protipredlogi. DrugaČe bodo zapustili Versailles. Italijani podpirajo madžarske boljševike, da bi razbili Jugoslavijo. V noči od 27. na 28. maja je itaüjan- ska vlada dobavila ogrski sovjetski republiki dve bateriji 75 mm topov, 11 vagonov živil, ogromno množino orožja in streliva ter veliko množino tekstilnega blaga. Italijani streljajo na hrvatsko ljudstvo. Iz Blata na Korčuli poročajo dne 16. t. m.: Te dni sta dqspela z avtomobilom dva angleška častnika, ki ju je narod slovesno' sprejel. Na vsem potu od Vele Luke do Blata sta se vozila skozi špalir naroda, ki ju je ob- sipal s cvetjem in klical Angliji, Ame- riki in Jugoslaviji: »Živijo!« Ves čas laški karabinijerji Ijudstva niso nadle- govali. Ko pa sta stopila častnika v hišo, kjer se nahaja italijansko povelj- ništvo, so začeli ljudstvo surovo raz- ganjati ter so rabili pri tem puškina kopita, bajonete in pesti. Več oseb je bilo ranjenih, nekatere težko, Angleška častnika sta gledala prizore skozi okno in se zgražala. Kmalu je prišlo k njima odposlanstvo 15 deklic in jima izročilo šopek cvetlic, rekoč: »Prosimo Vas, rešite nas robstva!« Isti dan dopoldne že pa so istotam karabinijerji streljali z revolverji na ljudstvo, ki je klicalo ,.Živela Jugoslavija!" Nova trozveza? „Neue Züricher Zeitung" prinaša načrt za novo tro- zvezo med Italijo, Nemško Avstrijo in Madžarsko. Članek je vzbudil v diplo- matičnih krojih senzacijo. Angleška delavska stranka je odklonila predlojf italijanske socijali- stične stranke, naj se v aliiranih de- želah kot izraz naklonjenosti ruskim in madžarskim boljševikom ter kot protest proti mirovnim pogojem pro- glasi 24-urna splošna stavka. Znamenita obletnica. Dne 15. tm. je minilo 16 let, kar se je v Beogradu sestala velika srbska narodna skupščina in soglasno izbrala kneza Petra Kara- gjorgjeviča za kralja Srbije. Njegovo vladanje je bilo ves čas ustavno in do- živel je tudi srečo ujedinjenja celega našega naroda, za katero je osebno doprinesel velike žrtve. Živel kralj! Proti ruskim boljševikom. Pariški list „Journal des Debats" javlja iz Hel- singforsa, da je finski minister zelo odločno odgovoril na noto Čičerina ter izjavil, da finska vlada v bodoče ne more občevati z vlado, ki krši dano besedo. Finska se je samo branila proti proti boljševiškim napadom; njeno po- trpljenje je izčrpano in podvzela bo vse, da pride boljševiška ruska vlada k pameti. Kakor javljajo iz Pariza, so zastopniki vseh zavezniških držav pri- znali generala Judeniča vrhovnim po- veljnikom čet, ki operirajo proti Petro- gradu. Boljševiške čcte so na jugu do- živele težek poraz. Naš novi poslanik v Rumuniji je postal g. Dragomir Jankovič, dozdaj poslanik v Madridu. Sekvester nad velepcsestvi krv- \ nika, bivšega nadvojvode Friderika. Bivši nadvojvoda ima v Slavoniji ob- širna veleposestva, katerih nadzorstvo se je izrcčilo poslancu Vasi Muačeviču. ' Muačevič je eden izmed onih poslan- cev, ki je iz nepojasnjenih razlogov izstopil iz Demokratske zajednice. — Sedaj poročajo, da je odložil sekvester nad Friderikovimi veleposestvi. MARIBOßSKE NQVfCE RazpušČeno je društvo „Deutscher Sprachverein" v Mariboru, ker njegov namen ni v skladu z novim državnim ustrojem. Zahvala. Konzistorij lavantinske škofije je poslal Poverjeništvu za so- cijalno skrbstvo v Ljubljani za inva- lide, njih vdove in sirote zvesek K 11.634'67, ki ga je poverjeništvo iz- ročilo komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani. To je v krat- kem čaču že drugi dar (prvi je znošal 10.000 K). Skupaj je prejelo poverje- ništvo od konzistorija lavantinske ško- fije dosegaj K 21.634*67. Za ta veliko- dušni dar bodi prečastitemu konzisto- riju izrečena najiskrenejša zahvala. CELJSKE NOVICE. Na veBifco vt*fno veseSico CipsB-Nletodove podružffsice v Gabepjifa, ki ie iutri 22- *• m- ob 16. uri v Sokolskem domu, ponovno opozarjamo Celjane in okoličane. Za zabavo bo skrbel odbor in godba 20 mož, za dobro in solidno postrežbo je istotako poskrbljeno. Posebej omenimo, da je čisti dobiček namenjen družbi in koroškim beguncem. So Ijudje na svetu, vzgojeni v staroavstrijski birokratski šoli, ki jim ne ugaja sveži dih demokracije naše dobe. So ljudje med njimi, ki jim je resnica — napad, in ker so slučajno prizadeti, mislijo, da resnica ne sme v svet. Če se kdo poteguje za to, naj namesto tujcev in zagrizenih nasprot- nikov našega naroda, ki se še nahajajo ponekod v naših uradih, dobe dela in zaslužka sposobni naši Ijudje, smatrajo to za napad in se izgovarjajo, da ni naših sposobnih ljudi. Če se potegujemo za to, naj se namesto čifutskemu ino- zemcu da služba našemu človeku in- validu, smatrajo to'ravnotako za napad — na svojo osebo. Boj proti takim malenkostnim nazorom je težaven. In vendar je pravilno naäe principijelno stališče: kruh v naši narodni državi se mora dati v prvi vrsti našim zvestim in zavednim ljudem in še le nato, ko teh morebiti zmanjka, tujcem, nikdar pa nasprotnikom našega naroda. Kdor obrambo tega stališča smatra za napadanje, ga moramo le pomilovati in to tudi iz polne duše storimo. Se vedno naš starl greh. Piše se nam: Dne 18. t. m. se je vršila pri okrožni sodniji v Celju neka razprava, pri kateri so bili zastopniki dr. Sko- berne in dva slovenska pravnika. Cü- dom sem gledal, da sta slednja dva z dr. Skobernetom, o katerem vem, da zna dobro slovenski, ne le zasebno, ampak tudi stvarno govorila — nemški. Se pač ne bomo mogli odvaditi, dokler ne bomo takih ljudi res djali na » prange r«. Na prvi jugoslovanski zadružn! skupščini v Beogradu je zastopal celj- sko Zadružno Zvezo nadzornik Miloš Štibler, — V odbor »Glavnega zadruž- nega Saveza v kraljevini SHS« je iz- voljen tudi dr. A. Božič, predsednik celjske Zadružne Zveve. Izselil se je iz Celja gimn. profesor E. Potočnik, ki je služil na celjski gimnaziji krog 30 let, v Nemško Av- strijo. Za uradnega zdravnika v Celju je imenovan dr. Andrej Jenko,, doslej okrožni zdravnik v Št. Vidu pri Zatičini- Mi in Francozi. Ko je francoska armada I. 1914 doživela znano strašno katastrofo ob Marni in so Nemci stali skoro pred Parizom, takrat je francosko časopisje v spoznanju velike patrijot- ske zadače kakor en mož dvignilo svoj glas proti onim, ki so nesrečo zakrivili, v prvi vrsti proti nesposobnim vojskovodjem. Sedajni ministerski pred- sednik Clemenceau sarh je v svojem časopisu »L' homme libre« z izredno ostrino peresa zahteval najstrožjo pre- iskavo in kazen. In to se je tudi zgo- dilo. Joffre je po vrsti odslavljal vodje- krivce in vojno sodišče je nešteto krivcev obsodilo. Tako očižčena fran- coska armada se je z novim sokolskim poletom dvignila k novim občudovanja vrednim dejanjem — in sledila je si- jajna francoska zmaga ob Marni. Tako so rešili Francozi svojo cast in domo- vino v najhujši krizi — in francoska javnost, francosko časopisje je v tem izvršilo eno izmed svojih največjih ualog. Tako dela v resnici demokratski narod. Pri nas pa se smatra vsaka, še tako upravičena kritika, ki vsebuje polno resnico — za napad. Mnenje ljudi, ki povejo svoje odkrite nazore v časopisu, ljudi, kateri so v življenju si pridobili stokrat veČ izkušenj nego človek, ki je prišel morda komaj z vi- soke sole, se smatra za hujskanje — in tako prehaja vse naše javno življenje v Sloveniji v ono ogabno staroavstrij- sko birokratsko šablono, o kateri smo mislili, da ji je v naši demokratski državi orobljena glava. Nismo se in se ne bomo potegovali za nikogar dobrohotnost in prijazni pogled, zato bomo sl^j ko prej stali na branikü za osnovna načela demokratizma, da ne segnije in ne razpade naš državni ustroj pod strupom od desetletne nem- ške vzgoje inficiranega birokratsva. Stališče, da samo oblast ne edino pra- Stcv. 64 »W O V Ä S3 '":• fc *U . Str-att 3 vilno zadene in ve in da ljudstvo — nekateri čudaki zamenjajo pojem Ijud- stva z »ulico«! — ne sme imeti pri «pravi nobene besede ter da nitna pnvice do upravičene kritike, je v de- niokratski državi nevzdržljivo in bomo proti njemu slej ko prej z vso odlot- nostjo nastopali. Upravičena kritika ni pozivanje k nepokorščini napram ob- lastim, bodisi civilnim bodisi vojaškim. Taka zamenjava pojmov je žalosten znak duäevne dekadence gotovih ljudi in žalosten preostanek iz bivših dni naše sužnosti! Celjsko pevsko društvo priredi fr. julija ob 16. uri v Rogaški Slatini v tamkjšnji veliki koncertni dvorani koncert s krasnim vsporedom, katerega ko obogatil tudi klavirski virtuoz g. Ličar z nekaterimi točkami. Omeniti je zanimivo dejstvo, da bode to prvo jugo- slovansko društvo, kateremu bo dana priüka v tej krasni dvorani nastopiti. Švojo nevesto ogoljufal. Anton Majcen je bil tik pred poroko s Tere- zijo Pajman iz Celja, ki mu je dala že več tisoč krön denarja, sam pa si je vzel še razno obleko, nato pa izginil. Policija ga zasleduje. ZasaČeni tihotapci. 12 kg tobaka, 700 portorik, 12 kg svinjine itd. so našli 18. tm. agenti državne policije na celjskem kolodvoru v raznih kovčkih in posodah za barvo Nataliji Handler in Alojzu Ojstriž. Finančna oblast jih je že kaznovala z visoko globo, sodnija jih ima še »v delu«. Potovanje v Celovec sme dovo- Hti — in sicer največ za dobo 3 dni — okr. glavarstvo v Celju, policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in obmejno poveljstvo v Mariboru. VojaŠko pove- Ijstvo sme dovoljenje za bivanje v Ce- lovcu event, za 2 dni podaljšati. Trgovce opozarjamo, da se dobi v Celovcu veliko blaga po razmeroma nizkih cenah. Za koroške begunce je Lročil g. dr. Sernec iz zadeve Govejšek K 30'— v našem uredništvu. Zaradi vlačuganja so bile obso- jene: 25-Ietna Neža Rataj na 8 dni, 24-letna Mar. Hrovatič na 2 mesca, Neža Keiner na 1 mesec, Julija Pavšek na 14 dni hudega zapora. Promoviral je na češki univerzi v Pragi dne 15. junija t. l. doktorjem vsega zdravilstva g. Simon Jagodič iz ugledne narodne rodbine na Zgornji Polskavi pri Pragerskem. Častitamo! Zaradi tatvine so 16. tm. v Celju aretirali Franca Marzidovšeka, roj. leta 1882, ker je osumljen, da je pokradel razno blago in obleko Neži Zupanc pri Sv. Primo2u (fara Sv. Juri o'b j. ž.) ter pri Francu in Ani Mlinar v Brezju ob Llomu. Izročen je državnemu pravd- ništvu. Radi tatvine in verižne trgovine sta bila 16. tm. aretirana vojaka celj- skega pešpolka Rudolf Hvalec in Franc Sinica, ker sta kradla moko, slanino, kruh in svalčice iz vojaškega skladišča ter s temi predmeti verižila. Oddana sta v zapore domobranske vojašnice. V zapore celjske okrožne sodnije so pripeljali zadnje dni rudarja Franca Veluščeka iz Prelog, Val. Mihaliča iz Družmirja, Ivana Gostečnika, Alfonza Tomca in Lovra Kresnika kot osum- ljene roparskih napadov in umorov v 1 šoštanjskem okraju. __ -> Izpred celjske porote. Celje, 16. jun. Danes se je imel zagovarjati pred porotniki Jožef Martine iz šoštanjskega okraja radi hudodelstva tatvine in hu- dodelstva goljufije. Predsednik porotne sodnije predsednik dr. Kotnik, državni pravdnik dvorni tajnik Dominiko, za- govornik dr. Kalan. Obtoženec, ki je že mnogokrat radi tatvine karnovan, je hodil leta 1917 po šoštanjskem okraju in po Sav. dolini ter je tamkaj raznim Iju- dem z zvitim prigovarjanjem, da pri- nese to, kar mu dajo, njegovemu so- rodniku (sinu, bratu, soprogu), ki se je nahajal na bojišču ali v vojaški bolnici, izvabil precejšnje zneske v gotovini in veliko množino živil in oblačil. lzvajal je to na ta način, da je prišel v vas in se informiral v gostilni, kateri vojaki so pogrešani ali bolni v bolnicah, ali pa padli. Potem se je na- potil v dornačo hišo dotičnega vojaka in je njegovim sorodnikom pravil, da prihaja iz dotične vojaške bolnice in da njihov sorodnik ni padel, temveč da živi in da je tako težko ranjen ali bolan, da ne more pisati in da je bilo poroeüo o njegovi smrti ali o njego- vem vjetništvu pomotno. Da bi bila stvar bolj verjetna, se je vedno izdajal za fanta iz kake so- sedne občine in je imenoval domace ime.kake hiSe, ki je bila v dotičnem kraju znana. Tudi se je običajno vpe- Ijal s tem, da je vprašal, ali so že prejeli pismo, s katerim je dotični po- grešani ali padli vojak napovedal nje- gov prihod. V enem slučaju je n. pr. ženo, h kateri je prišel, takoj ob vstopu skregal, zakaj ni tako, kakor je mož pisal, prinesla denarja in živil za moža na določeni kraj, če5, da on nima časa po istega hoditi in čakati. Ljudje so se seveda le preradi dali premotiti in so navadno takoj, kadar je prišel Martine s svojimi lažnjivimi vestmi, začeli peči in kuhati ter mu dajali za svojce lepe mnežine živil in denarja. Skoda, katero je na ta način povzročil, znaša 3044 K. Mnogo slučajev pa je, katerih ni bilo mogoče dokazati, ker se dotičniki niso javili, ali po tako dolgem času storilca niso mogli več z gotovostjo spoznati. Ko pa je vojska nehala, je bil konec obtožiteljeve »obrti« in se je vrgel na drugo panogo pridobivanja, namreč na tatvino. Dec. 1918 in febr. 1919 je v Družmirju, Sp. Razborju, Št. Pavlu pri Preb. in Velenju pokradel v vrednosti 10.144 K. Porotniki so potrdili enoglasno obe glavni vprašanji, nakar je bil Jožef Martine od porotnega sodišča obsojen na 5 let težke ječe, poostrene z 1 trdim ležiščem na mesec. ¦ Prijavil je vsklic radi previsoke kazni. Ceije, 18. jun. Včeraj in danes sta se imela za- govarjati pred poroto Alojz in Janez Jankovič iz Hrastnika, ki sta bila ob- dolžena, da sta koncem januarja umo- rila in oropaia pri Sv. Jurju na Turjem Ivana in Terezo Matek iu deklo Marijo Volaj. 30. januarja so našli sosedje Ivana Mateka pri mizi mrtvega s strelom skozi glavo in s prerezanim vratom, deklo Marijo Volaj na tleh, obdelano z nožem do smrti, Terezijo Matek pa v drugi sobi na postelji umorjeno. Ker sta oba Mateka še 27. jan. obiskala brata Jožefa, ki je Tereziji Matek še izročil svojo tobačno karto, da mu pri- nese tobak iz Hrastnika, kamor je bila drugi dan namenjena, ter se jih od tistega časa ni veL videlo, je nastal sum. da se je zvršil umor 27. jan. zvečer ali pa tekom 28. jan. Umor je bil izvršen neposredno po večerji, ker so se našle na miz^i še sklede in. žlice ter se je tudi videlo, da je nekdo, ki je stopil s krvavim čevljem na klop, luč upihnil. Zmanjkala so razna Živila, obleka, Čevlji, denar, srebrna ura itd. Sum je letel na Alojza Jankoviča, ker je par dni po umoru v gostilni Birtič käzal večjo svoto denarja, dočim se je vedelo, da je že dalje časa brez posla in da že dolgo ni imel denarja. Orožnik je Alojza Jankoviča dne 13. febr. za- sledil v jorah pri nevesti brata Jane- za, kjer je ležal bos na postelji. Ob- enem pa je našel tudi čevlje, kateri so se natanko strinjali s krvavim odtisom na klopi pri Mateku. To je bilo tudi za Alojza Jankoviča usodepolno, isto- tako pa še drugi par čevljev, ki je bil najden pri njem in glede katerih je čevljar Plazar nedvotnno dokäzal, da so last Mateka, ker jih je šele nekaj dni pred umorom poprav'ljal. Nekatere price so sicer skušale dokazati, da sta oba brata dne 27. jan. zvečer pila in spala pri nekem sorodniku. Sumljivo pa je bilo tudi, da je Janez bratu Alojzu, ki je bil obenem tudi vojni ubežnik, dal delavsko knjižico in druge pripomočke za beg, ko sta zaslutila, da jima je orožništvo za petami. Razpravo je vodil nadsvetnik Bra- čič, državna pravdništvo je zastopal dr. Rus, obtoženca pa dr. Karlovšek. Porotniki so z 8 proti 4 glasovom potrdili vprašanje glede krivde Alojza Jankoviča; na podlagi tega pravdo- reka je bil obsojen v smrt na vešalih; glede Janeza Jankoviča, glede katerega se sokrivda ni mogla povsem zanesljivo dognati, so vpra- šanje krivde s 7 proti 5 glasovom za- nikali, vsled Cesar je bil cproščen. DNEVNE NOVICE. Podeljevanje novih lekarnišnlh komesij je deželna vlada do preklica ukinila. Sokolski sabor v Novem Sadu. Zboru jugoslovanskega Sokolstva v Novem Sadu bo prisostvovalatudi vlada; zastopali jo bodo minister prosvete Davidovič, minister za konstituanto dr. Kramer in minister za javna dela Ka- petanovič. V imenu armade se udeleži slavnosti vrhovni poveljnik vojvoda Mišič. Na Vidov dan bo v Monastiru v Ravanici v Rumi, kjer je grob carja Lazarja, velika ljadska svečanost. K 6-tedenski orožni vaji vpokli- cano moštvo letnikov 1890 do 1894, ki se je pozivu pravočasno odzvalo, bo v smislu povelja poveljstva dravske divizije po preteku 6 tednov brezpo- gojno odpuščeno iz vojaške službe. Za jugoslovanske železničarje! Dne 17. in 18. tm. so bili zastopniki zveze jugoslovanskih železničarjev pri vodji generalnega ravnateljstva dr. Fallu na Dunaju ter so dosegli: 1. da je dr. Fall priznal upravičenost zahteve jugoslovanskih južnih železničarjev, da se poravna škoda, katero so utrpeli med vojno iz političnih vzrokov pre- ganjani, prestavljeni, konfinirani in obsojeni južni železničarji; 2. popolna ločitev od Dunaja in Budimpešte in samostojno ravnateljstvo v Ljubljani za vse proge južne železnice v našem kraljestvu. Zastopniki so nadalje od- ločno vztrajali pri zahtevi, da morajo nažo državo zapustiti vsi nemški že- lezničarji hujskači, ki so rovarili in še rovarijo proti naši državi. Zahvala. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov je prejela na- slednje podpore: Posojilnica Ribnica 500' K, Mestna hranilnica Radovljica 500 K, Kino-Ideal Ljubljana 200 K, Dr. Gregor Pečjak Ljubljana 100 K, Anton Pogačnik, Radeče pri Zidanem mostu 30 K, Hranilnica in posojilnica Vurberg pri Ptuju 30 K, Dr. I. Marinko, Preska Medvodah 20 K, Hranilnica in posojilnica Škocjan pri Mokronogu 20 K, za kar jim bodi tem potem iz- rečena javna zahvala. Iz HnanČne službe. Vodja držav- nega okrajnega oblastva v Ptuju dr. Šmid je pozvan v službovanje h gene- ralni direkciji carine v Beogradu. Iz učiteljske službe. Šolski vodi- telj Silvester Košutnik v Topolšici je imenovan za nadučitelja v Št. IIju v Slov. Gor., učitelj Jos. Valenčič v Zi- danem mostu za solskeja voditelja na Blanci. Iz Jugoslav, dem. sträube. Zboj* zaupnikoY Jugoslovanske demokratske stranke se vrši 6. julija ob pol 9 uri dop. v Narodnem domu v Ljubljani. Spored: 1.) Nagovor strankinega predsed- nika dr. Iv. Tavčarja in odposlancev demokratskega kluba. 2.) Poročilo o delovanju »Narod- nega predstavništva« 3.) Poročilo strankinega zastopstva v centralni vladi (minister dr. Anton Kramer). 4.) Poročilo strankinega zastopstva v ljubljanski vladi (podpredsednik dr. Gregor Žerjav). 5.) Poročilo izvrševalnega odbora. 6.) Izpopolnitev strankinega pro- grama in sprememba organizacijskega reda. 7.) Poročilo o volitvah v izvrše- valni odbor. 8.) Slučajnosti. Ljubljana, dne 15. junija 1919. Načelstvo JDS. Demokratska zajednica zahteva pospešenje agrarne reforme. Pod predsedstvom ministra Davidoviča je bila dne 16. tm. seja Demokratske za- jednice o tekočih političnih vprašanjih. Sklenilo se je, da se mora agrarna reforma za Bosno in Hercegovino, za Dalmacijo, Macedonijo in za druge kraje naše kraljevine načeloma čim prej rešiti in takoj predložiti agrarne- mu odseku, da se agrarna reforma reši še pred parlamentarnimi počitni- cami. Demokratska zajednica in valutno vprašanje, Dne 16.tm.se ie vršila pod predsedstvom poslanca Ribnikarja seja Demokratske zajednice o valut- nem vprašanju. Vsi govorniki so pov- darjali nedostatnost vladinih činov in činiteljev glede dozdajnega reševanja valutnega vprašanja in so opozorili na velike nevarnosti, ki ogrožajo dr- žavo s strani Dunaja in Pešte, kjer se še vedno tiskajo novi bankovci in vtihotapljajo v našo državo. Demo- kratski klub je sklenil, da se store najodločnejši koraki in neznosnemu valutnemu položaju radikalno napravi konec. Odsek za izdelanje programa Demokratske stranke. V seji glavnega odbora Demokratske zajednice 15. tm. je bil izbran odsek 4 članov, ki naj končno uredi strankin program. V od- seku je tudi Slovenec Adolf Ribnikar. DOPISI. Gasilska župa žalska vabi vsa sosedna društva, da se zanesljivo vsaj po deputaeijah udeležijo za gasilstvo pomembnega praznika blagoslovljenja nove brizgalne v Levcu dne 22. t. m. ob 3. uri. Oprava: paradna, čepico in sekiro. Župno načelstvo: dr. Bergmann, načelnik. Sv. Jurij ob J. ž. Znana trgovina v Sv. Juriju nosi še vedno svoje ime »Schescherko«. Tudi vajenec, ki se uči, mora nemško govoriti. — Ali mislijo Schescherki še vedno, da so vsemo- gočni? — Tudi naša ljudska sola ima še napis: »cesarja Franca Jožefa« ljud- ska sola. III. občni zbor sv. Cirila in Me- toda podružnice za Grobelno in oko- Hco se je vršil dne 1. junija t. l. na Grobelnem v gostilni Vuga, združen s presto zabavo in srečolovom. Po pred- sednikovem nagovoru in po poročilu tajnice in blagajnika so bili izvoljeni v podružnični odbor sledeči gospodje, gospe oziroma gospodične: predsednik Fran Vuga, posestnik in trgovac; tajnik Anton Leskovec, uradniški aspirant; blagajnik Fran Pogačnik, Straß 4. »NOVA DOBA« Stev. 64 učitelj; namestniki: podpredsednica Ra- faela Devetak, postajenačelnika so- proga; tajnica Eliza Gostič, revi- denta soproga; blagainičarka Tilka Lekar, učiteljica; odborniki Jo sip Stritar, nadučitelj; Neži k a Zupanc, gostilničarka; Katarina Metličar, posestnika soproga; Ana Ki nee!, po- sestnica; Miha Viabič in Janez Gobec, posestnika; Tomo Kurbus in Gvido Srabotnik, nadučitelja; za pregledovalce računov pa Janez Žnidar, posestnik in trgovec in Mi- hael Gala, revident. Po volitvah se je razvila prosta zabava s srečolovom, šaljivo poSto in petjem. Obisk je bil tako velik, da ni bilo za vse udele- žence dovolj prostora. Čisti doBiček žnaša čez 1000 K. K tako krasnemu uspehu so pripomogli darovalci dobit- kov, vrli pevci in obiskovalci prireditve s pridno licitacijo. Prav v obilnem šte- vilu so posetili prireditev zavedni Ce- Ijani, Št, Jurčani, Ponkovljani in Šmar- čani. Za tako sijajni uspeh se izreka vsem najtoplejša zahvala. ŠoŠtanj. (PodružnicaJugosl. Rdečegakriža). V tuk. bolnici sta umrla 18-letni Franc Jazbar iz Idrije vsled bolezni in 22-letni Lojze Okretič iz Kostanjevice na Krasu vsled težke trebušne rane, oba bojevnika za svobodo Korotana. Skrb naših žen in deklet ju ni mogla iztrgati smrti. Pri pogrebih, katerih se je udeležilo domače vojaštvo in ves narodni Šoštanj, so krasno go- vorili gg. župnik Atteneder, kaplan Ve- dečnik, neki nadporočnik iz Celja in vojak tovariS Pitamic. Zlasti globok utis je ostavil govor g. nadporočnika mladini. Po pogrebu so ga obstopile deklice in dečki ter mu obljubili, da bodo vsako leto na vernih duš dan s cvetjem okrasili prerana grobova. Vojak Pitamic, tudi begunec, s- je poslovil v izbranih besedah od sotrpina Okretiča, omenil tudi globoko, črno žalost, ki vlada na solnčnemGoriškem, vdomovini pokojnega tarn, kjer sladko peva va- lovje Soče in se zelenopeno naše morje ljubeče popenja na slovanski skaloviti breg... Iz njegovega govora je zvenela prisega osvete in nada, da zaplapola na našem jugu mesto črnega prapora zma- govita trobojnical — Vsa hvala gre našemu vrlemu Ženstvu za lepe vence, pevskemu zboru in zlasti gospej Senica, predsednici podružnice, ki je res z ma- terino ljubeznijo negovala težkoranje- nega junaka. Vaša grobova smo pre- nesli v naša srea, jih tarn okrasili s kraljevskimi rožami — in rože bomo s srčno krvjo zalivali-----Blag pokoj Vama, borca-junaka za našo svobodo! Velenje. V zadnjem času so se v bližnji okolici izvršili številni ropi. Roparji so prišli zlasti k hišam na sa- mem, zahtevali in tudi dobili denar. V noči od 14. do 15. tm. pa se je izvršil v Prelogah strašen roparski umor. Ro- parji so udrli v hišo posestnika Korena in od starca Že dobili 1000kron; nato pa zahtevali denar še od domače hčere, ki bi se imela ravno te dni poročiti. Ker jih je Koren kljub temu, da so imeli obraze prevezane s cunjami, naj- brž spoznal, so ustrelili njega v smrt, hčer pa nevarno ranili in se bori ista v celjski bolnici s smrtjo. Detektivom in orožnikom se je posrečilo priti na sled vsaj nekaterim krivcem te najbrž številne roparske družbe ter so jih pet že odpeljali uklenjene v celjske zapore. Upamo, da se posreči izslediti tudi njih tovariše, saj ogroža ta drhal celo dolino. V zadnjem času so pri svojih ropih nekega posestnika ranili s strelom, dru- gega z bajonetom v nogo. Roparji so samski rudarji iz Velenja. Nad vse Za- lostna je propalost ljudi, ki imajo pri- iiko, lepo služiti. Ti zločini se kar po- navljajo: ustrelili so rudarja Keše, nato je sledilo izropanje blagajne v znesku čez 28.000 K, obstrelili to smrtpo ne- varno praporščaka, grozili so javno celo po gostilnah uradništvu, koga bodo še „ofnali". Zdaj sta zopet pali dve žrtvi, pošten posestnik že sivih las, hči, ne- vesta se Se bori s smrtjo. In ,Naprejl je iniel še nedavno drznost, govoriti o „klasični nerodnosti" uradnikov, ki so izpolnili le svojo dolžnost na ukaz ok- rajnega glavarja, ni pa čutil potrebe, s pošteno odločno besedo opozoriti na sramoto oropanja rudniške blagajne. Že tarn je iskati te zločinske elemente, ki kužijo še druge,delavce. Položaj je danes po tem groznem umoru več ko jasen. Podivjanost teh propalic izvira še iz grozodejstev, ki jih je počenjala avstrijska armada. Treba bo vztrainega izobraževalnega dela, da se stori konec okuževanju in da ostane, kar je dob- rega med delavstvom! Slovenska Blstrlca. V nedeljo 22. junija 1919 ob 15. uri se vrSi v hotelu „Avstrija" (?) poučno perdavanje o če- beloreji in ustanovitev podružnice. Pre- daval bo g. potovalni učitelj Jurancič. Čebelarji in prijatelji čebelarstva, pridite! Pekel. Zanimivo je opazovati pre- obrat v nekdaj nemškem Peklu. Ne- kateri uvidevajo, da je najboljše se sprijazniti z razmerami in si tudi pri- zadevajo to pokazati. Zopet drugi so, ki škripljejo z zobmi in iŠčejo utehe v »Napreju«. Ob priliki koroške kata- strofe začetkom maja so nekateri, ki so se prej potuhnili, pokazali pravo lice in zahrbten značaj. Te imamo dobro v evidenci in bomo slejkoprej izdatno ž njimi obračunali. Vsem tistim pa, ki imajo namen in voljo, postati lojalni jugoslovanski državljani, ne bomo delali nikakih ovir. Pekel. Občina Pekel je podpisala 7500 K vojnega posojila. Ali ne bi kazalo prijeti za to veliko obremenitev občine bivši obč. odbor? Ker so gg. Zimmer, Sima, Mahorič udeleženi pri vojnern posojilu Sparkasse v Slovenski Bistrici, bi se dala ta svota še zmirai dobiti od ostalih odbornikov: Bauman do septembra 1915, Koblischek, Per- moser, Drofenik, Bregar, Gener. Denar imajo, plačajo lažje, kakor občina. Pragersko. Narodni živelj na Pra- gerskem se je precej ojačil in bomo kmalu imeli lep pevski zbor, s pomočjo katerega upamo v kratkem prirediti tudi na Pragerskem prvo slovensko slavnost. Tudi Olepševalno društvo moramo prevzeti, oziroma oživiti, ker so »črna pota« in druge naprave žc čisto zanernarjene. Ne smemo v ni- čemur zaostajati za svojimi nemškimi predniki, da se ne bi kdo jokal za njimi. V kolodvorski restavraciji bi si želeli slovenske časoplse imeti vedno na razpolago. Opečna tovarna g. Stein- klauberja ml. je postavljena pod sc- kvester. Nadzornik je g. dr. Pučnik, odvetnik v Slov. Bistrici. Pragersko. Prijatelj listanam piše: V Vaši zadnji notici pod .Narodni pre- porod' si Vam dovolim v dopolnilo po- slati še sledeče: Omenjeni Sudmarkerji, ki so bili povabljeni na domačo slav- nost slovenskega uradnika na Gornjo Polskavo, so obenem bivši voditelji nemškutarije v tamkajšnjern okraju. Zato je bil na primer g. Herrman od- stavljen kot poštar na Gornji Polskavi; sedaj sicer upa s pomočjo Slovencev pošto zopet nazaj dobiti. G. Sicherlu je bilo radi njegovega nam sovražnega mišljenja in delovanja odvzeto županstvo občine Spodnja Polskava in njegovo premoženje dano pod nadzorstvo. Mli- nar Böhm je vodja nemškutarije v Fra- mu in Racah, 4. gost Peter Sortschnig pa je tako zagrizen nemškutar, da sploh noče slovenske besede spregovoriti. In * s takimi ljudmi se pajdašimo pred očmi našega ljudstva?! Hrastnik. Dasi imajo naši soc. de- mokratje venomer svoje »diskusije«, se vr5e tudi dan za dne m shodi v ča kalnici pri rudniku, pri katerih govori sodr. Kovač. Da so ti shodi včasih tudi precej burni, je dokaz pretckli torek, ko je nek sodmg: zgrabil za vrat svo- iega paznika, ki mu ni dovolil na delo, ker ga j« spoznal za pijanega. Ker se zbirajo v čakalnici delavci vseh strank, naj bi rudniško ravnateljstvo te govore Kovača prepovedalo, kakor nam tudi ne gre v glavo, da se bo pri rudniku odtrgovalo za soc. dem. organizaeijo. Hrastnik. Dne 28. maja tl. je iz- dalo tukajšnje rudniško vodstvo svo- jim uradnikom, podnradnikom in de- lavcem naslednji oklic: V interesu u- spešnega razvoja naših podjetij se mora v istih opustiti vsaka politična agita- cija. Upravni svet se čuti primoranega, na novo opomniti, da je „njih" nastavljencem, tako uradnikom, pod- uradnikcm, kakor tudi delavcem vsako politično delovanje, katero bi naspro- tovalo namenom deželne vlade, prepo- vedano, in da je naredbe deželne vlade nitfančno izpolnjevati. Vsakdo, ki bi se pregrešil, se podvrže di.; iplinarnemu postopanju. Upravni svet. Dan., 23. maj- nika 1919." — Uradniki in podurad- niki so morali en tak prepis dunajske naredbe podpisati s pripombo „Na zna- nje vzeli", en izvod se ie pa nalepil delavcem v čakalnici na črno desko, da ga lahko vsi čitajo. Katero politi^no delovanje, ki bi nasprotovalo namenom in naredbam deželne vlade (in katere deželne vlade?), ima upravni svet v mislih, ne vemo, ker 10. tm. je bii v čakalnici politični shod delavcev ru- darjev, na katerem se pač ni dosti go- vorilo za namene in naredbe deželne vlade. Ali morda velja omenjeni „tikaz" upravnega sveta le za uradnike in zlasti poduradnike, med katerimi slu- tijo dopisnika v „Novi Dobi" glede naših „nemških" uradnikov in podurad- nikov? Ta naredba upravnega sveta je izšla namreč kmalu potem, ko je izšel dotični dopis in lirastnika. Rado- vedni smo, če bo upravni svet tudi v tem oziru uporabljal dvojno.mero kakor pri plačevanju svojih delavcev in poduradnikov. Ali bo „postopal disci- plinarno" tudi svojim delavcem nasproti, ali morda le nasproti uradnikom in poduradnikom, izmed katerih ima zla- sti poslednje hudo „na pikiu? PoljČane. Zapustil nas je za vedno vodja bivše Roseggerjeve sole Schmuck in odšel v Nemško Avstrijo. Jokal ni nikdp za rijim. Konjice. Opozorimo gospoda na- čelnika postaje v Konjicah, da odstrani v čakalnici I. razr. zaprašeno podobo zatiralca slovenskega naroda habsbur- Skega Francelna Jožeta. Skrajni čas, da se temu gospodu odpro oči in da se zave, kje slu*i kruK kljub temu, da niti slovensko ne zna govoriti. Čltalnka v Rogaški Slatinl ot- vori l.jul. 1919 svoje društvene pros- tore v I. nadstropju „Tržaške hiše" (na- sproti hotelu pri pošti). Od tega časa bodo članom in po njih upeljanim gos- tom vedno razni časopisi na razpolago. Sv.Bolfenk prl SredUču. zi Stare- gore na Vitanju izvira voda, ki ima to- liko stopljene soli v sebi, da dobiš iz ene kupice soli pol kupice vode po iz- hlapenju vode. Ustanovila se je družba, ki bo začela raciionelno pridobivati sol. Odpira se lep vir dohodkov domačemu prebivalstvu. Radgona. Pod okriljem slov. izo- braževalnega društva se osnuje javna ljudeka knjižnica. — Na naši poSti je deželna vlada razpustila nemški oddelek kot represalijo na dogodke v Cmureku, kjer so bili slovenski uradniki, nastav- ljeni v smislu mariborskt pogodbe, od Nemcev na nesramen način izgnani. Ljutomer. Poštni pečat bi po 8 mescih pač že tudi lahko bil slovenski. Sv. Lenart v SI. Gor. Dimnikar- •o kemu mojstru Herbstu je oblast do nadaljne odredbe prepov«dala izvrše- vanje obrti, ker je v službenih poslih hujskal proti državi. Hrastje-Wota. Naša krajna občina se prcšola iz šoiskega okoliša kapel- skega v šolski okoliS Vučjavas. RAZNE VEST!. Za žnpana v Gradcu je izvoljen soc. demokrat Vincenc Muchitsch. Obsojen bolgarski general. Vojn« sodižče v Sofiji je obsodilo bivšej* šefa bolgarskega generalnega Staba, generala Tantilova, zaradi poneverjenja in tatvine na 5 let ječe, degradacijo in izgubo vseh državljanskih časti. 19 strojnic odpeljali so 11. t. m. neznani roparji iz hangerja na letabki postaji v Aspernu. Amerikansko vojaštvo se vrača. Iz Bresta poročajo 11. t. m.: Parnik »America« je odplul v torek zvečer iz Bresta v Ameriko. Na krovu je 10.004 ameriških vojakov. Tekom junija bo odpre-nljenih v Ameriko 200.000 mož. Zadnja poi^očila Belgija prizna!a kraljevino SHS. LDU. Beograd, 18. jun. Bel- gijski minister za zunanje zadeve je 13. t. m. našemu poslaniku v Parizu izročil noto, s katero Belgija pmnava našo kraljevino. Erdeljsko proglašeno za v jjn» ozemije. LDU. Buka rešta, 19. junija. Z ozirom na nameravano madžarsko ofenzivo je poveljnik erdeljskih oku- paciiskih čet proglasil Erdeljsko za vojno ozemlje. Vladna kriza v Italijl. Orlando podal demisijo. LDU. Dunaj, 19. junija. Iz Rima: Min. predsednik Orlando je podal kralju demisijo kabineta. Kraij je opozarjal na nerazjasnen položaj za sestavo nove vlade. Orlando hoče dati v zbornici na glasovanje, ali naj kabinet ostane. AH bo NemČija podpisala? LDU. Dunaj, 20. jun. „Arbeiter Zeitung" meni, da je podpis mirovne pogodbe za Nemčijo pač nekaj straš- nega, vendar ni dru;?ega izhoda. LDU. Pariz, 20. jun. Pariški listi zagotavljajo, da bo Nemčija podpisala mirovno pogodbo, ker jo mora. Nemci vedo, da je Wilsonov mir najskrajnejSe, kar sploh morejo doseči. Priprave za vojaški pohod v Nernčijo. LDU. Dunaj, 19. jun. Dohajajo poročila, da se francoske čete priprav- ljajo na vkorakanje v ozemlje na d«s- nem bregu Rena. Mnogo vlakov s fran- coskimi četami prihaja iz Alzacije, avtomobili in živilski vozovi čez renski most. Po deželi je vedno veČ vojaštva. Bela Kun proti odpravi smrtne kaatni. ! LDU. Dunaj, 19. jun. Iz Budim- pešte javljajo: Bela Kun je v seji so- vjeto predlog, naj se odpravi smrtna kazen, odklonil. Komunlstično gibanje na Dunaj« se širi. LDU. Dunaj, 20. jun. Komuni- stična stranka nadaljuje agitacijo. Velik del vojaštva je le na njeni strani, ki ima vojašnice in druga poslopjautrjena. Dobra hmeljska letina. LDU. Praga, 19. jun. Iz Žatca poročajo, da se je letos nadejati dobre hmeljske žetve. Vsahovpstno mineralno vodo razpečava tvrdka Ivan Ravnihar -,«¦.04-58 Lg|Jg trgovina s specei-ijskim blayom( barvami in de- žeBnimi pridelki. Štev. 64 »NOVA DOB A« Stran 5. Književnost. „Jugoslovanska mučenika Zrin- ski in Frankopan" se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je prof. Matija Pirc. Cena K 1'—. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je posebno pri- pravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Fran- kopana v domovino. Brošurico toplo priporočamo. TRGOViNA. OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. TeČaj za železobotonske traver- ze, ki je bil preložen na poznejši čas, se vrši 5., 6. in 7. julija v prcstorih urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Du- najska cesta št. 22. Začetek tečaja bo soboto, 5. julija ob 3, uri pop. Kdor se misli priglasiti, naj nemudoma pošlje tozadevno obvestilo na naslov urada za pospeševanje obiti. Tečaj bo vodil g. ing. I. Novak. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača K 5. Carine prostl uvozni predmeti. Ministerstvo za prehrano in obnovo zemlje razglaša, da so carine prosti sle- deČi predmeti: krma (seno, slana, oves, otrobi), hrana (vsa žita, moka, vsa so- čivja, sladkor, za katercga je samo 20 dinarjev na 100 kg vžitnine), vse vrste živine, ki služijo za hrano, dalje vsa darila inozemstva za naše ljudstvo, vsa poljska in obrtniška orodja, ako občina potrdi, da so za lastno uporabo uvoz- nikov namenjena. Carine prosti so av- tomobili, vsa prevozna sredstva, otročja moka (Nestle itd.) in destilirano mleko. Navodilo za uvoz iz Nemške Avstrije: Kdor je prosil za uvozno do- voljenje na podlagi kompenzacijske po- godbe z dne 22. marca, dobi od Ljub- Ijanske podružnice Centralne Uprave za trgovački promet dopis, s katerim se mu sporoča, v kaki vrednosti lahko uvaža na račun kompenzacijske pogodbe navedeno blago. S tem obvestilom se oglasi osebno pri podružnici Centralne Uprave, ter dobi dopis na D. Oe. Wa- renverhehrsbureau, in. s tem dopisom založi fakturno vrednost pri Jadranski banki v Ljubljani. Po založitvi denarja izpolni s potrdilom vplačila pri banki podružnica Centralne Uprave zgoraj na- vedeni dopis in na podlagi tako izpol- njenega dopisa more naročnik dobiti s posredovanjem D. Oe. Warenverkehrs- bureau blago od svojega dobavitelja. Uvoz iz Čehoslovaške. Centraina uprava za trg. promet sa inostranstvom v Beogradu je sklenila 30. marca tl. s Čeho-Slovaško republiko pogodbo, gla- som katere narn Čeho-Slovaška dobav- Ija nastopne predmete: Šipe, steklenino, porcelan, keramične proizvode, rotacij- ski papir, trgovski papir, tekstilno blago konfekcijo, gonilno jermenje, mineralne barve, lake in kit, kemične proizvode, beli lim, poljsko orodje, kuhinjsko po- sodo, druge proizvode iz jekla, železa in drugih kovin, elektrotehnični rnaterijal, poljske in druge stroje, motorje. Trgov- ci, ki žele uvažati kateri predmet, mo- rajo prijaviti Centralni upravi za trg. z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, vrsto inmnožino blaga, pribHžno vred- nost, po možnosti natančni naslov do- bavitelja in obenem navesti, da bi se obračun naj izvršil v smislu dogovora z dne 30. marca 1919. Te vloge se naj vložijo takoj. Kvas. Vedno se čuti pomanjkanje kvasa in se ga dobi le v verižni trgo- vini za ogromne svote, na primer: 1 dkg. za 2 K (torej 1 kg za 200 K), če prav stane 1 kg v tovarni samo 15 K in bi se po določeni ceni imel prod.atf kg po 18 K; hotel sem se prepričati, kaj je temu krivo in sem dobil toza- devno vpogled v tova/ni, ker sem vedno sumil, da to zakrivi tovama. V svoje začudenje najdem, da tovama nič ne zakrivi. Iz predloženih razdelnikov po- sameznih okrajnih glavarstev, kateri so naravnost unikum svoje vrste, razvidim, da se nahajajo na odpošiljalni tabeli opombe; iz tozadevne korespondence sem se moral prepričati, da izkazani trgovci sami to zakrivijo, ter, da se tako vsled tega več zabojev dnevno vrne, kai povzroČa ogromno izgubo poštnih pristojbin za tovarno; da pa oni, ki bi pošteno prodajali, na večkratno naročilo in prošnjo ne dobijo kvasa, je kriv odlok glavarstva, da se druge- mu ne sme poslati. Prišel sem na sled, da trgovec, ki je dobil vsled tabele kvas, istega ni prodajal, ampak ga dal verižniku. Tem razmeram se mora na- rediti konec in se bo stavil vladi to- zadevni ptedlog. Dolga zlata verižica se e== je zgubila. s== DotiČna oseba, ki je verižico pobrala in pri tem bila opažena, se pozivlja, da isto odda pri mestni občini Celje, ker v nasprotnem slučaju se bo brezobzirno sodnijsko posto- palo. 863 1 Na prodaj je posestvo na Lomu, obč. Topolšica,pri Šoštanju, obsegajoče 6 ha njiv, 6'/3 ha travnikov, 2'/2 ha pašnikov, 48 ha gozdov, hišo in gospodarsko poslopje. Pojasnila daje Posojilnica v Celju (Narodni dom). 847 - 1 Odda se takoj meblovana soba. Na- slov v upravništvu lista. 866 2—1 Bščem službo hišnega oskrbnika, liišnega mizarja. Potre- bno orodje za mizarstvo imam. Sprejmem tudi naročila na pohištvo in stavbeno delo. Naslov v upravništvu. 861 1 Vsa mizopsha dela stavbena in pohištvena sc prevzamejo po primerni ceni, tudi za živež, ako da naro- čnik les. Naslov v upravništvu. Proda se več lepih stavbišč v üaberju pri Cclju. Izve se pri kreditni in stavbeni zadrugi »Lastni dom« v Celju. 865 3—1 Proda se nov pisalni stroj. Friderik Ja- kowitsch Celje. 860 2—1 Zadravec Matevž, Teharje 45, sprejme učenca za peKarijo z popolno oskrbo. 808 2—1 Mizarsfti pomočniki se sprejmejo proti dobrernu plačilu. Lamp ret & Pukl, 834 mizarska tovarna Šoštanj. 2—1 Gospoclična išče mesta blagajničarke in gre tudi kot prodajalka v mestu Celju ali okolici. Naslov v upravništvu. 558 2—1 Izgubil se je v soboto zvečer cigaveten- spic z monogramom M K. Kdor ga odda v Vrvarski ulici št. 2, dobi 200 K Matko Kosi. 855 1 fiupiva proprijetetne predmete večje žage in sicer: 2 polnojjarmcnika (Vollgatter) eden 36 col eden 24 col prostornine, nekaj c.irku- larnih žag, z mizami I parni stroj do- komobila) 30—50 HP, kurjava z žaganjem in drvnimi odpadki (štabilna ali provizorično urejena) I točilo (Drehscheibe), vagonete i. t. d. 10 vagonov že3 zrcih tračnic za gozdno železnico 5—8 m dolžine potekočem metru, profil 7 kg teže. 854 3-1 Ponudbe na: Brača Jankovič, trgovina z lesom Zagreb, Kukovičeva ul. 3. Držauna pusredovalnico za delo, ptidpužnicn za Maribop in oholico, Stolna ulica V posreduje zasion j usako delo, oziroma službo. Poslužujte se je deloda- jalci in brezposelni, oziro- ma službe in dela iskajoči! 832 2-1 Novost XS | se da trgovcem, pot- ¦ nikom in veščim ose- I bam vrazpečavanje. • stalni sijajni zaslužek. Pojas- 0 nila se dobe pod »Luö za 25 K« od "Union-Propaganda Maribor." 858 2-1 Nejfinejše tooletno milo s prijetno močno vonjavo okusno ooremljeno, Dernier 40 gr. kom. 12 v kart. 1 tucat K 24*— 55 » » 12 1 > » 32*— » 75 » » 12 » 1 » » 43'— 85 » » 12 » 1 » » 50 — francosko milo v osmih vonjavah: 75 gr kom. 6 v omotul tucat K 50*— 100 »» 6 » 1 » » 60-50 Angleški Bath Soap okrogli v različnih von- javah in barvah: 90 gr. kom. 6 v kartonu 1 ducat K 60*50 Gornje cene se razumejo po naročilu najmanje skupno 10 ducatov od mojega skladišča. Za Hrv. Slav, in Sloveniju 50% predplačila, ostanek s povzetjem. Za ostale dežele Jugoslavije samo proti predplačilu plačljivo v naprej. Pri naročilu več kot 50 tucatov 10—12 °/q popusta. Leopold Zeisler, Zagreb, Berislavičeva ul. 16. I. kat. 8473-1 ^HBl-lillSSnE VVIHBUB MHV Matkovičv CeljUf 8Ü7 10 5 Glavni trg Štev.8. Proda se 9 pisaBnih strvjev od teh je 6 boljših sistomov. Pojasnila daje I. jugo- sloyanski anončni in informačni zavod Be- seljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo na- brežje št. 5. 853 2-2 Cs2av*iflah sibečico, kraste, lišajeuniči wai J^J pri človekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček zu. eno osebo 5 K. — Po poštt 6 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekatrna Trnköczy v Ljubljana Kranisko, 615 34—19 Rogaško slatino, riž, kavo su- rovo in žgano, olje, testenine, sladkorčke v kartonih, kisovo kislino, ter vse drugo špecerij- sko blago priporoča^po najnižjih cenah trgovina s špecerijo in z dež. pridelki na debelo indrobno Frons Kolenc, Celje, ai3 NARODNI DOM 52_23 Kupioi tudl vsako nmožliio lanenegi semena. 400 pudarjev za državne rudokope v Bosni se takoi sprejme v delo pod zelo ugodnimj pogoji. Javiti se je samo osebno vsak * petek popoldan v pašem uradu v Mariboru. Odhod vsako soboto v transportih. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Dpžavna posFBdovalnica zs dBlo, podružnica za Maribop in oholico, Stolna ulica št. t. Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsemsorodnikom, pri- jateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak gospod Srečko Pnncer Kadetasplrant in urednik Jugoslovanskega Korotana dne 29. mal. travna 1919 žrtvoval svojo mlado, nadebudno življenje, za jugoslovansko domovino. Pokopan je pri farni cerkvi v Vobrah eno uro od Velikovca. Bodi mu ohranjen blag spomin. BrasIovČe Mozirje, dne 17. rožnika 1919. MatJja in Helena Puncer, stariši. Maša Skornšek roj. Puncer, Ivan, Franjo, Albert, Mlnka, Dragica, Ida Viktor, Zvonko, Vinko sestre. bratje. Ljubica Skornšek Ivan Skornšek nečakinja. svak. ¦I- A A v«4 Juk. A KSl. d 1.11 ^& W M Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno «Pristne kranjske klobase komad po 4 krone razpošilja od 5 kg naprej proti povzetju franko Karl Novak SišKa~Ljubijana VII. Stran 6. »N OVA DOB Av Štev. 64 Ts fWL Cf^l^^TT W^ äT^ J^Ms w regisirovana Krc- ^7" ¦f*V?'l" WTT sprejema hranilne vloge In **I ^ILA i?% I PU B Ills IWI dltna in stavbena V Vc.Ef.LiJ U Jih obrestule ^«SO/ ^ ffA^fS.^^ JL 1^* Ä-^X^JLJA zadruga z om. zav. Prešernova ullca ft. 15. PO tri od sto i*S joß Lepo posestvo blizu Slov. Bistrice, z vinogradom, goz- dom, travnikov za rejo 12glav živine, se pro da radi družinskih razmer. Poizve se pri okrajni hranilnici v Slov. Bistrici. 839 2-2 IttČe se za takoj dobra dojilka (ama). Več se izve pri gospej Krajnc, Razlagova (Nova) ulica v Celju. 835 3-3 Prošnja za službo! V upravljanju blagajnice in v računski slu- žbi izvežban gospod, slovenščine popolno- nia zmožen, vajen občevanja s strankami, zanesljiv in resnega značaja, išče proti po- ložbi^varščine mesto blagajjnika ali za- upnika. — Cenjene ponudbe sprejemapod Črko A. H. upravn. Nove Dobe. 850 2-2 Sprejmem dva spretna kovača vstalno delo Ivan Rebek, ključavničar v Celju, ključavničarska ulica. 836 3—3 llPWi nilli lic in ro'c Prinese mnogo prednosti tako v zdravstvenem I UbjJU pUH kakor v društvenem oziru. Fellerjeva popolnoma neškod- Ijiva preizkusena »Elza« pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnirn pegam, bori, raskavosti, velosti kože. - Lonček močnejše vrste 6 K Ovoj in poštnina se ra- |l(i|W)rfn Čbfl|l|jJnDfln milfl vzemimo za lice. Čuna posebej najceneje. UlUflwlU uhDUljII/tJljll lilllU Fellerjevo lilijno mlečno milo »Elza«, katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za ne- govanje kože v današnjcm ča- Dtjjnn [ijrjj se more doseči samo s sii si niti misliti ne moremo. UUJIIw lUuw Fellerjevo »Elsa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi ko2o na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lončck močnejše vrste 6 kron. Ovoj in pošt- nina se računa po- 3n nC(lb(|((njp npflf|T]ni1IP fplPM so Felle0eve »Elza« sebej najceneje. i«U VMlllUUIIjC HCyilllllljü IClCjU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- tonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Fellerev »Elza* mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 2 kroni Izvrsten proti giavobolu in migreni, rabi se tudi prcti vbodljaju in ranitvi. Voda xa oci (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zoboboiu 2 K50v. Pravi zagorski pr&ni sok proti feašlju ste- klenica 4 K. Francovo žganje v stekl. 6 K — v in 16 K — vin. Za želodec, prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 K — v, balzam ^melen) mala stekl. 2 K — vin. Kurja očesa odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 4 K in tvorn. obliž po 4 K in 2 kroni Proti pptenju telesa in nog je Fellerjev »Elza*.prašek z vsipom 2 kroni. Krmilni prašek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). Medicinalna drogerija Drogve.::: Kemikalije. Fotograücni aparati in yse potrebščine. Toaletni predmeti. Razkuževalna sredstva. Esence in bane za li- kerje. ::: Praski io tinkture zoper mrčes ME (prej J.Fiedler) [elje, KoIodvoFska ul. S Kirurgični predmeti. Francoske sptcijalitete. Krmilni prašek za ži- Yino. Sredstva za konzervi- ranje jaje. Voščilo za parkete. Barye za obleko 1.1. d 689 52-b zdr/vepišom Varaždinske toplice w^° IŽelezniSka in poštna postaja, telefon, brzojav. — Noy Zdravtlišlil liolöl. Eleklrlčna razsvoiljava! Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom ÄCP»tr Protiim. rcamatizmu. ižiasu j^^^rS.Vi^S tt želodcu in črevesnih boleznih. Eiektr. matsaža. Blatncy oglečno kiscle in solnčne kopeli« Odprto celo leto. — Krasna okolica. Moderna oprema. |Novi hoteli. Prospekt! brezplačno! Zdraviliški zdravnik: Dr. J. Loctiert. 6—21 katere si Vi sanii naložite, nastanejo, ako si pri kupovanju neoprezno izberete iz- vor. -- Oubite denar in še povrh tega imate neprijelnosti. Poizkusite enkrat z ilustrovanim cenikom tvrdke H. Suttner (lastnik Henri Bflaire) L;ubljan,i st< 983| kateri Vam svetuje glede res dobrih ur, špecijalne znamke »IKO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih instenskih ur, veri2ic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo ter vseh osta- lih zlatih in srebrnih predmetov. —• Pa tudi druge potrebščine n. pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smotke, dija- mante za rezanje stckla, nažigalce in denarnice kupite dob'ro in za zmerne cene pri tvrdki H. Suttner (lastnik H. Maire) Ljubljana StBV. 98?. Trgovina s špecerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. EolenciM: Ant. Ermenc 263 \j6lj© 52-21 Kralj a Petra c. 22 Ueletpgouina in razpošiljaina R. Siraecfci, Gelje priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega biaga za ženske in moške obleke, raznekonfekcije,čevlje, modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na 2eljo vsakemu cenike zastonj. 214 52—24 j Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52—13 CBuljopsho obpt Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča dela. Kolšeh Martin, Rralja Peti'a c. Delo solidno! Dnevne cenel Gostilna PI V 4 levcak Qaberje priporoča suojo izurstno topio in ntrzlo liuhinjo ten najboliša, pristno domsca vina. 240 52-24 NÄZNÄNILO, Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanuu BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. Osah dan do IZ.ureponoii odprto. 177 104-37 Staubsna in galant, kleparsha obrt A. Jošta nam. Fü Dolžan Celje, Kralja Petra c. 8 (nasprdti „belega wola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Qglnlec jjlmirp G. Pit»« Ju^acek iz Ljubljana pride v drugi polovici tega meseca v Celje. Kdor blagovoli dati oglasiti svoj glasovir, se vljudno prosi, da naznani natančen naslov v upravništvo „Nove Dobe". Priporoča se kar najtopleje 877 3-3 G. F. Jurasek. Ant. loser mehan. stavbcno kljuCavnlčarstvo žclcz. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvcdenec CELJE Mariborska cesta 47 / Telefon št. 10 rimska VIII Uradno konccsijonirana instalacija vodovodoy. Prcvzetjc vsch vodovodnih naprav, oprema kopaluih sob in klosetov. Izdelovanje žičnih mrež za oijrajo vrtov, travnikov, gozdov, parkor itd. Popravila avtoraobilov. Izdelovanje mostnlh tehtnic. Popravila decimalnih In ccntiraalnlh tehtnic. Preizkušnja vseh tehtnic in uteži. 457 _-1q Za obilna naročila se vljudno priporočam. Fran STRÜPI Celje Z a log a stekla, porcelana, syetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih šip Prewzetj© Sfe- klarskili del Kralja Petra cesta W-9Z 292 POSOJILIilCII II CELJU MARQDMl DOM USTAÜOV. LETA 1880 RES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do d,ne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000 000 KRON......