Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1 , 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 6(1 kr., v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zalencjo v nedeljo ah prazn.k, iz.de Danica dan poprej.
Tečaj XV.
V Ljubljani 10. maliga travna 1862.
List 11.
Terptfenje
v.
V dveh razbojnikov sredini
Nar Svetejši tam visi ! Večni Božji Sin edini
Za nas grešnike terpi! „0h odpust' jim. ljubi Oče!*4
Jezus kliče zdaj v nebo. Sin tud njim pogube noče: „Scj ne vejo, kaj počne."
Svojo mater umirajoči Jezus Janezu zroči: „Ker sedaj se sveta loči."
Reče ljubi Materi: „Ta tvoj Sin je. glej o žena!44
Janezu pa da v spomin : ..Glej! ta mati jc blagrena Tebi. ti pa njen si sin."
Solnce zdaj zgubi svetlobo, T'ma pokrije vso zemljo; Naj spoznali bi hudobo
Judje vender zdaj svojo! Pa tud' čudež ta neznani Ne pretrese jim serca; Hudobijam vsi udani Kolnejo še Jezusa.
..Eli! lama sabaktani ?w
Se Zveličar oglasi. Zelo smerti serce rani,
Jezus dušo izpusti ! Jo nebeskimu Očetu
Ves pokoren izroči; In rešenje vsimu svetu S svojo smertjo zadobi.
Sterga zdaj se zagrinjalo
Pred svetišem tempeljna; Jagnje se jc darovalo.
Stari testament neha. Zemlja stresa sere terdobo.
Vsa natora ostermi; Skala poka nad hudobo. Ki jo grešni rod slavi.
Jezusovo.
Kar jc prerok Izaija
Od Rešnika prcrokval. Jezus, pravi naš Mesija,
Voljin je izpolnoval. Zasram'van. od nog do glave
Ima truplo polno ran ; Nima je podobe prave. Človek ni več imen van.
Tak' natanko dopolnuje
Se beseda Večniga: Jagnje Božje se daruje
In plačuje dolg sveta. Na telesu grehe nosi.
Ktere smo storili mi; Pa Očeta za nas prosi. — Vse zveličati želi.
Zdaj. o človek! se predrami.
Svoje grehe obžaluj. In s spokorniini solzami
K Božji milosti zdihuj! Brezštevilni grehi tvoji
So ranili Jezusa: Jenjaj že v hudobi svoji — Jenjaj dalje biti ga !
Glej Pravičniga terpeti Bolečine prestrašne; Med krivičnimi viseti.
In umirati za te ! Smert Njegova naj te gine.
De grešiti se bojiš; Groza naj serce prešine. De se vredno spokoriš !
Jezus moj! ljubezen tvoja Naj presune mi serce ! De občuti duša moja.
Kar si terpel ti za me; Moč dodeli mi terpeti,
Dc za grehe zadostim: De. ko mogel boin umreti. Vekomej s teboj živim !
Partel.
po Božjem usmiljenju in milosti Božji knezoškof Kerški, sv. bogoslovja doktor i. t. d.
zdaj za sv. postni čas verne svoje škofije pozdravlja in jim želi zveličanje in blagoslov
Kakor druge leta, bi tudi zdaj, ko se sveti post približuje, spet kako besedo rad spregovoril vam, preljubi moji, ktere mi je Bog izročil. Prav rad bi
*) Is dolzega pastirskega lista naj posnamemo le nekoliko malo za naše bravce, kar menimo, de jim je bolj tehtno, ali pa manj znano.	Vred.
z vami ustmeno govoril, vas izpraševal in vant odgovarjal. Kad bi vas r jiskal po vaših cerkvah in po vaših hišah; pa sami veste, tla to ni mogoče. Zato vam pišem, kar na sercu imam, kar hi vam posebno rad priporočal. Moji dragi sodelavci v vinogradu Gospodovem pa vam hojo o/.nanili. kar jaz vam v Božjem imenu spregovorim. Potolažil se bom tako in sam sehi reči mogel: „Govoril sem, in rešil dušo svoj o*4. . . .
Preljubi! jaz bi svoje službe ne opravljal, ko bi vas ne opominjal, koliko milost in dobrot da tisti zgubi, ki spoved opušča. Jaz bi svoje službe ne opravljal, ko bi vas ne opominjal in priserčno ne prosil, da iščite pokoja za svoje duše tam, kjer je neskončno pravični pa neskončno usmiljeni Bog, ki v vase serca gleda, vam kraj pripravil, kjer najdete mir in pokoj svojega serca. Jaz bi svoje službe ne opravljal, ko bi si ue prizadeval, vas podučiti, da bi se nikar ne sramovali in ne bali spovedovati se, alj pa, ko bi tistih krivili misel neovergel, ktere velikokrat storijo, da marsikteremii spoved nič ne pomaga, in da se spoved sama prav ne ohrajta. Odgovoril bom zatorej na trojno vprašanje: Zakaj se je treba spovedovati? Kako se je treba spovedovati ? K d a j se je treba spovedovati ? —
I.
Kedar nas huda sila tare in strašna otoznost se nas loti, radi m.lo dušo iščemo, da hi njej potožili, kar nain serce tlači. Imamo pa radi, da nas ta človek voljno posluša, — vse skerbno zamolči, kar mu razodcueuio, da nas tolaži in nam pomaga, ako le more. Ako se pa zanesti ne moremo, da ho nas voljno poslušal, da še trohice povedal ne ho, alj nas tolažiti ne bo zamogel, mu nikar ne bomo svojega serca odkrili, bodi si sila še tako velika. Kedar moramo sami sebe obtožiti in spoznati: Zašel sem od pravega pota, zanemarjal sem dolžnosti svoje, stregel sem strastim in hudemu poželenju, moje roke so segale po ptujem blagu, moj jezik je bližnjega opravljal, — tedaj naše serce nima več pokoja, strašno nas peče huda vest. Oh tedaj zdihujemo po prijatlu, ki bi mogel in volje bil, težko butaro nam odvzeti. Kadi bi mu na znanje dali, kar nas tlači in mori, da hi le nikomur tega ne povedal; radi hi zaslišali, kake tolaživne in sladke besedice iz njegovih ust. . . .
t uj te ! Svojim apostel jnom je Jezus rekel: ., Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem." ,,Prejmite sv. Duha, kterim bote grehe odpustili, so jim odpu-šeni. in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani." — „Kar bote na zemlji zavezali, bo tudi zavezano v nebesih." Alj je mar treba, da bi nam Jezus še bolj očitno povedal, da je aposteljnom oblast dal, grehe odpušati ? . . .
Spoved je tako stara, kot cerkev Kristusova, '/elite mar, da Vam to dokazujem? Mogel bi Vam našteti svete in učene može iz vseh stoletij, kteri nam spričujejo. da je spoved od nekdaj v navadi bila. Pa od tega molčim. Pa le nek drugi dokaz povem: 011 se kratko takole glasi: Ko bi ljudje bili hotli spoved vpeljati, bije ne bili mogli: in nasproti, ko bi jo ljudje bili mogli vpeljati, bi je ne bili hotli vpeljati. Vprašate me, kako to? Cujte! Ko bi ljudje, naj še tako imenitni in mogočni, od nas tirjali, naj jim razodenemo skrivnosti svojega serca, in jim odkrijemo vse, kar nam je v sramoto, mi vendar tega ne bi storili, ako nismo gotovi, da zamo-rejo pomagati našim dušnim revam: marveč mi bomo, smo še tako revni, svoje misli pred njimi zakrivali in za se hranili. Zatorej ne morejo ljudje, ako bi tudi hotli, spovedi vpeljati. Pa recimo, da bi to zamogli: kdo bi bil volj« jo vpeljati? Al mar pobožni? On bi se ustrašil /.e misli, da bi imel človeku za spoved obetali dopadenje Božje, ako prepričan ni, da mu je Bog k trnu oblast dal. — Alj mar hudobnež? Ta gotovo ne bo volje, vse težav« spovedanja nositi samo zavolj tega, da bi duše z Bogom spravljal. Kaj on mara za Boga. alj da se Bog zali, da se ljudje spravljajo z Bogom? On I« želi, da bi bili vsi terdovratni, kakor 011 "je. Alj morebiti nemarnež? Ta gotovo ne bo hotel več ur in cele dni sedeti in poslušati slabosti in pregrehe človeške, svetovati tim, ki dvomijo, tolažiti tist.-, ki so v nadlogah. Verjemite mi, preljubi! terdno mora biti prepričan, da je sam Bog spoved vpeljal, kdor prevzame poklic spovednikov. Sedaj se mora spovednik pečati s takimi, ki so popolnama nevedni, sedaj s takimi, ki so zmiraj v dvomih, alj pa s takimi, ki so strašno nemarni, sedaj mora naglo in na tenko svetovali, kedar bi bil sam sveta potreben: zraven tega ga pa tlači zavest, da bo treba Bogu ojster odgovor dajati za vsako krivo besedo alj za to, da je bil predober alj preojster, da se je ljudi preveč bal, alj se jim prikupoval. Zares, človek spovedi gotovo ne bi vpeljal; — on bi se bal težav in težke odgovornosti. Ako pa j« ljudje niso mogli in niso hotli vpeljati, ona pa vender vkljuh težavam, nasprotnikom in krivovercom ze IH sto let obsto ji, jo je gotovo le Bog napravil in zapovedal. Ako pa llog kaj ustanovi, alj sme človek reči: to ni potrebno, tega ne potrebujem in nočem storiti. Ce vprašamo: Zakaj se moramo spovedovati, odgovorim: ker je Bog zapovedal. . . .
II.
Kar j« llog človeku k zvelicanju dal, to človek pogosto narobe obrača in se mu v hudo spreoberne, iu kar je samo na sebi častitljivo, postane zaničljivo. Taka je tudi s spovedjo. Namesto spoznanja le goljufijo samega sebe, namesto greving« nemarnost, namesto ponižnosti duhovno prevzetnost lehko rodi in glede na tak« ljudi, ki svetih spoved prav n« opravljajo, se mora prav velikokrat reči: ,.Ako spoved tako sadje rodi. n« more nikakor priti od Boga, ne more do-na>ati nobenega dobička.** Nekteri se samo po verhu, le po zunanje spove. v globočino svojega serca pa ne gleda, tudi spovednik ga na tenko ne poprašuje in k pravemu spoznanju ne napeljuje: potem pa pravi: Zdaj sem se spovedal in zadosti je — in misli, ker je samo t« pregreske zagledal, da drugih v njegovem sercu ui več. Nekteri je navajen, pri vsaki spovedi ravno tiste grehe povedati in jih tako merzlo, tako brez vse grevenge pove, da bi mislil, da se ne boji več nar svetejšega Boga, da ga tudi ne straši več greh. ki je tako gerd in ostuden. Nahaja se jih clo, kateri ravno s tem. da se malo grehov obtožiti imajo,
svoj napuh pasejo, in se čez druge povzdigujejo, kteri se dalje v spovednici mudijo in očitno na znanje dajajo, da so potertega in zgrevanega serca. Ni še zginil zarod evangeljskega farizeja, kteri Bogu v molitvi svoje dobre dela našteva, in zaničevaje na čolnarja gleda, ki ponižno na svoje persi terka, rekoč: ,,Gospod bodi usmiljen meni ubogemu grešniku." Toda še zdaj velja beseda Gospodova: „Ta je šel opravičen v svojo hišo, uni pa ne; zakaj kdor se sam ponižuje, bo povišan, in kdor se sam povišuje, bo ponižan.4'
Tako tedaj ni vsaka spoved po Božji volji, tudi ne človeku k zvelicanju. Kakšna pa naj bo, da svoj namen doseže, alj kako se nam je spovedovati? Spo-vej se odkritoserčno, zgrevano, popolnoma.
Preljubi! kaj nam pri otročičih tako dopade? Kaj ne. njih odkrito, zaupljivo serce, s katerim nam naproti pridejo in nam ničesar ne skrivajo." Ako ne bote kakor ,,otroci, pravi Jezus, ne pojdete v nebeško kraljestvo/4 Otroci smo nebeškega Očeta, njegovi otroci, ktere je Oče nebeški Sebi vstvaril, Sebi odkupil, Sebi posvetil. On je naš stvarnik, naš odre-šenik in naš posvečevavec, pa tudi naš vsegavedoči sodnik. Ni nam toraj pripuščeno, tudi mogoče ni, kak greh, ki nam je posebno mil in ljub, pred Njim skrivati, in le nektere drug« mu razodevati. Bog ne potrebuje naše tožbe, ker Mu je tako znano, kar se v globočini našega serca godi in giblje; pa namestnikom Njegovim, kteri niso vsegavedni, se moramo spovedovati, da po njih odpuščanje od Njega zado-bimo. Ker so namestniki Vsegavedočega, jim moramo vse povedati, kakor B^gu samemu: ker so postavljeni, da odvezujejo in zavezujejo, odpuščajo in zaderžuje-jo, bi ne bilo k našemu pridu, ako bi jih goljufali, alj si odvezo po zvijači pridobili, ker vender vsegavedni Bog nas ne odveže in nas kot goljufne, nezveste otroke zaverže. . . .
Kteri se pa bojijo osramoteni biti in zategadelj svoje grehe zamolčijo, jim povem: Čudno, da jih ni sram, pred Bogom povsod pričujočim in vsegavedo-čim grešiti, da še clo druge ljudi svojih grehov so-deležne. priče in pomagavce storijo; pa greh pred enini človekom skrivaj spoznati, tega se sramujejo! Kaj grešnega misliti, govoriti alj storiti, jih ni sram; spoznati pa, da so to storili, očitno se zgrevati in obljubo poboljšanja storiti se sramujejo: ravno kakor bi grešiti lepše bilo, kakor pa poboljšati se. Pri vsem tem pa pozabijo, da nas den čaka, ko bodo vse skrivnosti razodete; tisti strašni den pred celini svetom na sramoti biti, jih ni strah, pa pred enim samim človekom jih je strah. . . .
Pa če je spovednik še tako usmiljen in še tako rad odpusti, alj me ne bo v sramoto pripravil in mojih grehov, ktere sem mu razodel,drugim oznanoval? Tako ugovarjajo zopet drugi in ustavljajo se, odkritoserčno svoje pregrehe spovedniku povedati. Bolj ko ljudje spoved sovražijo, bolj glasno in rajši tako vpijejo. Kdor pa koga kake hudobne reči dolži, je dolžan dokazati in spričati jo. Xar hujši pa duhovnika obdolži, kdor terdi, da je kaj iz spovednice povedal in razodel. Zakaj taka tožba obdolžuje duhovnika, da je izdal svojega Boga, svojo cerkev in svoje sobrate, iz take tožbe, če je resnična in se dokazati da, pridejo za duhovnika naj strašnejše cerkovne kazni alj štrafe. Nikakor in nikoli — verjemi to svojemu višemu pastirju — ni dovoljeno, spovedno zavezo raztergati in spovedane grehe na znanje dajati. To dobro vsak spovednik ve in globoko, globoko v svojem sercu nosi. To zamorete že iz tega posneti, kar nam priča skušnja ze vse leta. Bog je nekterim duhovnikom že pa-
met zmešal, da so znoreli in so v svoji žalostni dušni temoti govorili in počenjali strašne reči: pa svojih spovedencov in svete spovedi še tudi teh nobeden ni izdal. Angelj Božji — se mi zdi — obvaruje duhovnikov spomin in njih usta, da globoko skrite ostanejo skrivnosti, ki se duhovniku, le kot Božjemu namestniku, razodenejo. Zategadelj — mora in sme naša spoved odkritoserčna biti. ...
Kdor odkritosereno in zgrevano stopi k spovedi, bo tudi popolnama se spovedal. Kdor se odkrito-serčno obtoži svojih hudobij, ne zamolči nobene okoliščine, ki greh povišati alj pa v drugi podobi kazati more. Skesani alj zgrevani grešnik pa, ker grevenga izhaja iz prebujene Božje ljubezni, britko žaluje, da je tolikokrat in tako hudo grešil in Boga žalil; tako ga to peče, da tega zamolčati ne more. Ua je torej spoved popolna, ni zadosti le po verhu odkritosereno omeniti, da smo grešili. Popolna spoved temveč tirja, da natanko povemo, kolikokrat smo ta alj uni greh storili; da zvesto razložimo, alj ni kraj, kjer, alj čas, kedar smo grešili, da omenimo, alj niso ljudje, proti kterim alj s kterimi smo grešili, bili častivredni za vse ljudi, posebno pa za nas? Bes je, da človek ni dolžen svojih sodeležnikov imenovati, in spovedniku je ojstro prepovedano po njih popraševati: vender glede spovedi ni vse enako. Velik je razloček, alj je kdo svoje stariše alj neznane ljudi žalil; alj je s svojo bližnjo ali daljno žlahto alj pa s ptujimi ljudmi grešil. To vse povedati, je neogibljivo potrebno, da je spoved popolna. Preljubi! Kolikor bolj imenitno je opravilo, toliko skerbnejši ga je treba opravljati; in kolikor zvestejši se opravlja, toliko veče plačilo ga čaka. Bavno to velja od spovedi. Zatega delj poprašujte se sami sebe, alj je bila dozdaj vaša spoved popolna? Alj niste le po verhu naštevali grehov, okoliščine pa nemarno zamolčevali? Alj niste nalašč k takim spovednikom hodili, kterim se je zmiraj mudilo, vas in sto drugih le prav itro spovedati, ki so se s tim ptujih grehov brez števila vdeležili in zavolj vas si nabasali strašno odgovornost. če ravno vam vaše niso odvzeli. — Pa še pred neko drugo napako vas moram svariti, ki je toliko nevarniša, ker se tako rada pod plajš pobožnosti in zvestega spol-novanja svojih dolžnost skriva: jaz menim vse napčno in prazno govorjenje v spovednici. Pogostnma namreč se radi ptuji grehi spovedujejo, velikokrat se pravijo okoljščine, ki greha ne povišujejo in ne pomanjšujejo, večkrat se spovedniku odkrivajo reči, ki mu jih ve-diti treba ni: zraven si pa dopade grešnik v svoji gnjusobi in še trohice prave grevenge in resnične pokore ne kaže. Tako ljudje stopajo naprei, pa nikar ne po pravem potu: dokler se pečajo in trudijo s praznimi rečmi, manjka jim jedra vse pokore, manjka jim prave in resnične grevenge, in serčne žalosti.
Marsikterokrat se tudi duhovna prevzetnost pod plajš popolne — alj bolj prav obširne in natanjč-ne spovedi zakriva: grešnik, ki se je popolnoma spovedal, hoče za to pohvaljen biti. Odkritosereno, zgrevano in popolnoma se moramo spovedati in Bog ne bo zavergel zgrevanega in ponižnega serca, ktero spozna in se obtoži, kako da se je zadolžilo pred Bogom. (Konec nasl.)
JBtagoslorita ali zegni matere katoliške Ver kre.
Blagoslovi je vanje pepela.
(Dalje.)
Čimu se pepelnično sredo pepel blagoslavlja in se verni ž n jim pepelijo ?
To je znamnje, de se zdaj začne čas pokore; torej tudi sveta Cerkev v svojih molitvah opominja: „Prišli so nam dnevi pokore, de se rešimo svojih grehov." Pepel je že od nekdaj znamnje poniževanja, žalovanja in pokore. Niniv-1 j a n j e so s pepelam potreseni pokoro delali: M i hej in drugi preroki so ljudstvo opominjali, dc naj v žalni obleki in pepelu pokoro delajo; David govori v podobi, de je pepel namesto kruha jedel. Sv. Cerkev s tem poniževavnim opravilam ošabniga in prevzctniga človeka hoče opomniti na njegovo nečimernost in minl jivost in k ponižnosti ga oberniti. Torej govori mašnik pepele pretresljive besede: „Spomni se, človek, de si bi! prah in v prah se boš povernil." Sv. Izidor pravi: .,S pepelam se ljudje pepele, de naj pomnijo, de so prah in pepel. S po-močkam pepeia prevdarimo smertno sodbo, do ktrre smo greše prišli."
Oe bi se še bolj živo spomnili, kako spreminljivo in minljivo je vse posvetno veselje, čast in veljava, je zapovedano, de se mora pepelnični pepel žgati iz tistih palm ali sploh lesa, ki so bile poprejšnje leto cvetno nedeljo v ta namen blagoslovljene, de sc je z njimi Jezusov častitljivi vhod v Jeruzalem nazna-noval.
V	začetku so bili pepeljeni le samo tisti, ki so bili v očitnim pokorjenji in se je njih pokora ta dan pričela. Pozneje so se tudi drugi kristjanje iz ponižnosti unim pridruževali: I. 1091 pa je biio v cerkvenim zboru v Beneventu zapovedano, de naj se vsi verni sploh pepele, ter naj vsi iz tega prešini Ijiviga opominovanja na smert zveličaven prid vživajo.
Kdaj ravno sr pepel blagoslavlja in kako?
To sc zgodi pred sv. mašo. Mašnik v višnjevi obleki moli blagoslov I ja je štiri molitve. V pervi Boga prosi, de naj prizanese s p o k o r n i k a m, in naj svojiga angela iz nebes pošlje, ki bo ta pepel blagoslovil, de bode zveličaven poni o č c k vsim, kteri v Božje sveto Ime poni ž-no kličejo, sc svojih grehov obtožujejo, pred Božjim obličjem svoje hudobije objokuje in v Njegovo p r em i I o d o h ro t o pohlevno in ponižno kličejo, — pa de n ;t j d o deli na klicanje Njegoviga nar svetejšiga imena, de kteri bodo za od p u se nje grehov pepeljeni, naj dosežejo telesno zdravje in dušno lir a m b o.
V	drugi molitvi prosi, naj sc Bog, ki noče smerti, ampak pokoro grešnika, milostno na našo človeško si a bost o z r e. ta pepel znamnje ponižnosti in zasluživniga p r i z a n e s e n j a — dobrotno blagoslovi, de mi, ki se prah spoznamo, dosežemo odpušenje grehov in plačilo. ki je s p o k o r n i k a iii ob I j u b I j e n o.
V	tretji posebno kliče v Božjo usmiljenje, de naj nad pepel je nce svoj milostni blagoslov izlije, jih s spokornim duham napolni, njih pravične prošnje usliši, in kar bo dodelil, de naj nam tudi vedno stanovitno o h r a n i.
V	poslednji molitvi pa prosi pomoči, de bi mogli s p o k o r n e N i n i v I j a n e posnemati in — kakor nni — o d p u še n j e g r e hov doseči — p o J c z u s u Kristusu, Gospodu našim.
Mašnik nato pokropi' in pokadi pepel in potlej ali pnpepeli drugi duhoven njega, ali pa on samiga sebe, potem pa ljudstvo, ter pri vsakim reče: ..Spomni se, človek, de si prah, in v prah s c bos p o ve rn i 1."
Blago s lovljenje lesa (palm) Cvetno nedeljo.
Cimu se Cvetno nedeljo les blagoslavlja, in kaj pomenijo opravila pri ti priložnosti ?
Ta dan se pred mašo blagoslovijo palme in olike ali pa drug les, kadar unili ni; to se goili z molitvami, kajenjem in krop Ijenjem z blagoslovljeno vodo. To opravilo je s procesijo sklenjeno, ima v sebi nekaj milo-veseliga in slovesn.ga in nas opominja na častitljivi vhod Jezusa Kristusa v Jen zalem, ko mu je ljudstvo slovesno hosano pelo, palme po tleh stlalo in svoje oblačila pred njim pogrinjalo. Zavoljo tega se tudi blagoslovIjenje prične jTpredglasnic«: ..II osa na Sinu lla vid o vini u: livaljeTi bodi, ki pride v imenu Gospodo vi mu. O Izraelov Kralj: h osa na na višavah!" Bere se list (E\od. 15 AC 10), kjer se govori od palm, in evangelij (Mat. 21) od Jezusovi g a č a s t i 11 j i v i g a spre m s t v a i u Njegove j e z e v Jeruzalem. IN»je se posebno p re d glas je in nato bla gosi ovne molitve. V naslednjih blago-slovnih molitvah pa prosi sv. Cerkev: 1) De naj Bog oljko, kakorsno je bila golobica z lastnim kij una m prinesla v Noetovo barko, blagoslovi in posveti, naj bi imeli v nji hrambo za dušo in telo, ktrri koli si je kaj seboj vzamejo, ter de naj bo p n m o č e k k z v e I i č a n j u , s k r i v-nost gnade. De kamor se blagoslovljeni 11-s prinese, naj prebiva vci tistiga kraja B ožji blag o s I o v d o s e z e j o: d e n a j beži v s a-ka zoper nos t in naj jih Božja roka brani, k t e r e j e J e z u s K r i s t ii s odrešil. 3) Ker p a I-m o ve veje Jezusovo zmago naznanjajo, oljki ne pa duhovno mazilo pomenijo; torej prosi sv. Cerkev, de hi mi smert premagali in se Njegoviga častitljiv iga vstajenja vdeležili. 4) Prosi sv. Cerkev, de bi Bog palme iu vsakteri pričujoči les blagoslovil, de bi bil nam v blagor, kakor je po golobici zeml ji mir naznanil. 5) Poslednjič prosi sv. Cerkev za blagoslov čez les, de kar Božje ljudstvo ta dan telesno opravlja, naj bi po duhovno z nar veči pohožnosljo dopolnilo, ter sovražnika zmagalo in delo usmiljenja nad vse ljubilo itd.
Procesija potem nam v spomin kliče častitljivo jež o J e z u s o v o med slavnim klicanjem v Jeruzalem: s procesijo spoznamo, oznanil jemo in častimo Njegovo kraljevo čast, tudi naznanil jemo svoj sklep, de hočemo z zeleneči mi mladika m i p r a v i c e in dobrih d e I K r i s t u s u p o t p r i-pravljati. Neki bistroumen škof od tega prav lepo pravi: „Z otroci gremo Kristusu naproti, ako nedolžnost ohranimo; oljke ne s e m o, a ko s i prizadevamo za dela usmiljenja, mirti in p o h I e v n o s t i; palmove veje ne s e m o, ako n a d satana in pregreho zmago z vojskujemo: zelene vejice n e s e m o, a k o s m o z lepi in i č e d n o s trni o z a I i š a n i; obleke pogrinjami, ako svoje m e s o m e r t v i m o, se o š a b n o s t i i n n e č i m e r n o-sti v obleki varujemo in nad njo merzimo.4* Ko se procesija verne k velikim vratam, mašnik s križem poterka na zaperte vrata, v znamnje, de so bile do Kristusoviga prihoda nebesa pravičnim zaperte, de nam je še le On s svojo smertjo na križu od peri zaperte nebeške vrata. Pesem ,,Gloria, laus et lionor," pomeni razveseljevati je in veselo klicanje otrok in prebivavcov jeruzalemskih. ( Zložil je to pesem Teodulf, škof v Orleanu, ki je bil ob času Lu-dovika pobožniga neke zarote po lažnjivo zatožen in zapert. Ko Cvetno nedejo procesija mem ječe gre,
je škof v ječi pel to hvalnico. Cesarju, ki je bil pri procesii je bila tolikanj všeč, de je vjetničeniga škofa precej rešil, in mu njegovo škofijo povernil, in imenovana pesem se od tistiga časa pri ti procesii poje.)
(Dalje na&led.)
Nori vojšaki za Pija II.
(Konec.)
V god sv. Filipa Nerija 1858 so sv. Oče razodeli, de so spričane junaške čednosti častitljivima služabnika Božjiga Ignacija Kapici-a. Leta je bil rojen v Bronte na Sicilskim in je skoz 47 let na tem otoku opravljal apostoljsko službo misijonskiga duhovna; ni je skorej cerkve ali samostana, mesta ali vasi, kjer bi Kapici svoje gorečnosti ne bil skazal.
13. majnika 1860 so Pij IX. spoznali in privolili češenje Janeza Hosi-ta iz Voltadžje na Genveškim. Leta je bil že v svoji pervi mladosti v Bim prišel in je tamkaj skoz 43 let v duhovskiui pastirstvu nešte-viino veliko duš Bogii pridobil. —
Osem dni pozneje so zveličaniga razglasili poniž-iiiga romarja Jožt-fa Labre-ta. Pri tem svetim opravilu so bili namestniki pobožniga in diplomatiškiga Francoskiga, tistiga Francoskiga, ki je Bogu toliko svetnikov dalo, pa tudi toliko satanov ua zemljo kliče.
7. sušca 1&59 so izrekli ravno ta sedanji papež, de je dopričano spričevavstvo ali marterstvo častit— Ijiviga Janeza Sarkandra, duhovna in fajmoštra olo-movške velike škofije; pozneje je bil slovesno med blažene prištet. Postulator ali prošnjik v tem opravilu je bil tisti nevredni Frančišk Liverani, ki je po-zneje toliko laži pisal zoper papeža iu toliko pohujšanje svetu dal.
6. kiui. 1859 je bil pripravljaven zbor, v kterim so se posvetvali, de bi se blažena razglasila častitljiva sestra Marija Alacoijue (Alakok). Ta devica je znana zavoljo svoje gorečnosti, s ktero je čast presv. Serca Jezusoviga razširjala, to visoko pobožnost, ki je bila od nekdaj gnjusoba sovražnikam rim-skiga papeža.
27. majnika 1861 so Pij IX. dokončno izrekli blaženje Jožefa Leonanla, iz Dačime v samovladi JiUki, rojen 1543. Bil je vstanovnik ,.redovnih duhovnikov Matere Božjeu in je svoje moči in življenje posvečeval v obnovljenje duhovniga življenja med Ijud-stvam, v spravo prepirov in sovraštev, v odrejo svojih duhovskih učeneov k neutrudenimu in rodovitnimu apostolstvu.
17. kim. 1861 so dali sv. Oče v cerkvi „Ara C celi" pismo brati, v kterim je bilo oznanjeno, de se bo v kratkim obhajalo poblaževanje 553 japonskih mu-čeneov iz reda sv. Frančiška.
4. sušca 1862 so imeli sv. Oče v vatikanskim dvoru veliki zbor ss. obredov, v kterim so bile junaške čednosti častitiga žl. Benedikta Urbinskiga v tretje pretresane. Leta, iz visokoplemenitiga in pre-stariga rodu izhajoč, se je odrekel vsimu blišu in svetnimu upu ter je bil njegova lepota in luč.
Kako veliko in spomina vredno je tedaj papeštvo Pija IX.! Kdor ve, kaj je prištetje med svetnike (kanonizacija), koliko učitve, koliko preiskovanja, koliko dela je k temu treba, pa tudi koliko druziga sadu obrodi, se mora čuditi papežu, ki je v vednih britkostih in preganjanjih cerkveni zapisnik s tolikmi svetniki pomnožil in keršanskimu ljudstvu naklonil toliko novih besednikov. Ali ni Jezusov namestnik, vladajoči papež, občinstvu s tem oblaženjem velike postrežbe storil, ko je spačenimu, v posvetne reči čisto zatopljenimi! svetu toliko zgledov zatajevanja, ponižnosti,
darežljivosti pred oči postavil? Ali niso taki več vredni, kot vse pisane vstave, vse postave in ukazi, ki so bile kdej razglaševane? Bodimo tedaj hvaležni Bogu, ki je ob hudih časih taciga moža posadil na sedež sv. Pelra, ki za Cerkev in človeško družbo tako velike dela dopolnuje! Kličimo v pomoč zlasti nove spričevavce, spoznovavce in svete device, de bi Bog na njih prošnje že skorej poslal boljši dneve, ter rešil sveto Cerkev tolikih zalezovanj pekla in njegovih zaveznikov, in spolnil naj gorečniši hrepenenje Pija IX., de bi bil že skorej na svetu le en hlev in en pastir. — Zastran Pija IX. pa smo si svesti, de so blizo časi, ki ga bodo spoštovali in povzdigovali tuji in domači, katoličani, krivoverci in nejeverniki— tolikanj bolj, kolikor več mora zdaj od svojih lastnih otrok terpeti: velik v zgodovini bo Pij IX., kakor ie bilo malo papežev i n j i h malo bo. J	BI. a. T.
Mam merijo sorrazniki katoliške Cerkre*
Na Pruskem velja postava, de se ne smejo otrokam pri kerstu imena med kristjani nenavadne ali na novo izmišljene dajati, ako bi ravno starši to zahtevali.
Primeri se pa, de v Uerenburg prinesejo deklico h kerstu, ktero je hotel oče za Herto*) dati kerstiti. Pastor noče otroku tega imena dati; ravnal je po postavi. Oče te deklice gre v Halberstadt in prote-stantiški superintendent razsodi, de ni ga zaderžka zavoljo tega imena. Pastor potem kersti otroka za Herto.
Kaj pa na to piše „Berliner Volkszeitung." Pripoveduje prav strastno to reč, pa miluje nekiga juda, kteriga so v Wiesbaden-u zavoljo bogoklestva zaperli, in zadnjič iz vsega gerla roke sklepaje zavpije: „Ali smo še zmiram v srednjem veku, kjer gospodarijo dominikani in pa sv. inkvizicija!" Poslednjič pa vso svojo „humanitat" ter človekoljubje kristjanam razodene in izblekne besede: „Čemu je bilo treba očetu zavoljo tega v Halberstadt koračiti, jest namesto njega bi bil otroka Herto imenoval, otrok bi se zavoljo tega, ako bi ne bil keršen, ravno tako dobro redil in rastcl."
Kam tedej namerjajo Abrahamovci ? Ce se komu pri teh besedah oči ne odprejo, kdaj se mu pa bodo ? Kristjani -odvergli so jarem Gospodov, pa si naložili veliko hujšiga in bolj neusmiljeniga. Beremo namreč, de ima imenovani list 33.000 naročnikov, izmed teh
—	se ve — večjidel kristjanov. Israi;l scelus infan-duui audet ...
Kristjan, ki ima količkaj spoštovanja do svoje vere, z nejevoljo svoje oči oberne od lista, v kterim se tako očitno zaničuje njegova vera.
Tako se godi v kraljestvu Pruskim, in tako se piše vpričo kristjanov v Berolinu, pa tudi v dunajskih listih bomo kej takošniga brali, ako obvelja iMiihl-fehlov „Religionsedikt," česar nas Bog vari ! ker ta „ediktu je le zagrinjalo, za kteriga se skrivajo ljudje, ki hočejo Izraelovim otrokom enakopravnost pridobiti
—	ali kar je vse eno — kristjane pod njihov jarem spraviti — ker beseda „Judenemancipationu je vender preveč okorna, tedaj rajši „GIeichberechtigung aller"
—	freilich auch der nichtkristlichen — Confessionen.
Večina ljudi tukej ne razume, kam pes taco moli, ali prekanjeni voditelji dobro vedo, kam de namerjajo. So pa dan današnji ljudje, ki hočejo vse vere med
*) Herta, ajdovska boginja, kteri so tudi ljudi zertovali ali darovali.
sabo pomešati, in tako pravo vero v korenini zadušiti. Katoliške pokopališa so jim kaj vgodna priložnost, de katoličane pikajo in napadajo, in ker se v tej reči ne umaknejo, pa tudi umakniti ne morejo, jih obre-kujejo.
Nikakor pa nočemo terditi, de vsi ljudje, ki zoper katoliško cerkev ravnajo, to iz hudobije delajo, pri njih veliko je kriva tega nevednost. Ljudje ne umejo cerkvenih naprav, pa jih hočejo presojevati Ali je kdo kteriga zmed tamošnjih motnih svetovavcov prašal, dc razume cerkvene reči, katoliške naprave; kandidate so le prašali, ali je ,,liberalce*' ali ne, ali pa če je zoper konkordat (na Slovenskim pa, če je Slovenec ali nemškutar), desiravno nas skušnja uči, de kdor se Boga ne boji, tudi ne spoštuje svojiga naroda.
Ko bi bil pa kter prašal, če je sovražnik konkordata, luteran ali kalvin, če je jud ojstrejši ali mehkejši spoznave, bi ga bili vsi imeli za mračnjaka in kdo ve, kaj še.
Setev je pognala in sad se je začel prikazovati; povsod velja pravilo: enakopravnost, le katoliški Cerkvi hočejo vse njene stare pravice vzeti. Nihče sc ni v deržavnem zboru potegnil zato; de iii sr bila Avstrija spoznala katoliško deržavo, ker je vender od nekdaj kot takšna slovela, in tudi zdaj ji nc ostane drugega, kakor katoliške cerkve se okleniti.
Tudi pri vprašanji zastran pokopališa ne išejo nekatoličani druzrga kot prepira, pokopališa so jim le pretveza, de potem ložej katoliško cerkev psu jejo, rekoč: Katoličani nc privošijo spoznovavccm drugih ver pošteniga pokopališa, njih kosti sr iz pokopališ mečejo, mož se ločuje od žene, otroci od staršrv itd.'* S temi lažmi vsak dan dunajski časniki svoje lahkoverne bravce pitajo. Dunajski nekatoličani so zadosti bogati, de si svoje lastne pokopališa omislijo, ako pa to ne more zgoditi se, naj jim pa mestno svetovavstvo pripomore, saj to ni zoper katoliško zavest, kakor pa so splošne pokopališa.
Vsakemu poštenemu protestantu, ki sc zvesto der/.i svoje vere, se mora gnjusiti nad tako versko mešanico, nam katoličanam pa velja za prederzno hudobijo zoper Boga in sv. Cerkev, tedaj nočemo te kolobocijc. (\V. K. Z.)	—č—
Pessimis ttisplicere esl optimis pla-
eere•
I) a n i c a jc v zadnjem listu omenila , tla so Jezuiti zrlo nevarni ljudje liberalcem — toda le nevernim — frajmavrarjem in antikristom. Prevdarimo malo, od kod izvira to besno sovraštvo do Jezuitov. Mislim, da jo bomo tukaj nar bolj zadeli, ako se deržimo pri-slovice: Pessimis displicere est optimis placerc. Kdor se slabim zameri, pa dobrim dopada.
Sovražniki Jezuitov kakor sploh katoliškega duhovstva so dvoji! Pervi so zviti vodji, ki iz dna svojega scrca sovražijo sv. Cerkev, pa tudi vse raz-odenje Božje zaveržejo, ko bi mogli, bi našega Zveličarja vnovič križali, preganjajo ga pa v njegovih namestnikih. Ti pa zdaj večji drl zvonec nosijo in lahkoverne Filistejcc pa slabe kristjane v eno mero hujskajo in šuntajo, in to se jim je tako vspešilo, da se človek pred svetom kaj ne velja, ako ne zabavlja zoper sv. Cerkev, zoper katoliško duhovstvo, posebno pa zoper meniške redove, da Jezuitov kar ne omenim. Pa se reče: Liberalci grajajo posebno Jezuite, druge redove pa pri miru puste, Jezuiti so deržavi nevarni,
•) Kako moško je g. Uuttman v Ljubljani odgovoril: ..Kirchliche Rechte taste ich nicht an.u De bi bilo več takih Uuttiuauov!!
pa ljudstva hočejo podjarmljevati, ter jim železne spone kujejo, so prekanjeni zavijoni, ki napravljajo nemir in zdražbe med verskimi spoznovavci; kamor le pridejo, ves svet jih sovraži — vo.\ populi — vox Dei, — tedej mora vendar kaj resničnega pri tem biti, sicer bi sovraštvo ne bilo tako občno!
Ljubi moj, nikar ne misli, da neverni liberalci samo Jezuite sovražijo, marveč oni sovražijo vsacega zvestega katoličana, nar bolj pa pobožne duhovne, ali tega ne smejo svetu povedati, sicer bi se jih katoličani varovali; kakor prekanjeni vojskovodji nočejo vsim na enkrat vojske napovedati, ampak hujskajo svet le zoper svoje nar hujši sovražnike, pa katoličane med sabo v prepir spravljajo, da bi jih oslabili; ako pa svoje nar hujše zopernike zmagajo, je vojska na pol dobljena. S prečudno odkritoserčnostjo je to neki liberalec povedal, rekoč: Papež (Klemen XIV.) se ni nikoli huje zmotil, kakor tačas, ko je svojim naj izverstnejšim braniteljem (Jezuitom) slovo dal. Pri vsakem preganjanji katoličanov so Jezuiti naj pervi, ktere iztirajo, potem še le pride versta na druge. Ali je mar svet v pretečenem stoletji zavoljo tega jenjal Cerkev preganjati, ko je bil papež dovolil, da si; je red Jezuitov odpravil, ali ni potem tudi na druge samostane prišla versta, in ali ni bilo preganjanje Jezuitov le začetek v ti žalostni drami. Francoska prekucija hi se bila javalne tako na dalječ razširila, pa tako divje razsajala , ko bi ne bili Jezuiti poprej odpravljeni. Pa čemu nam je zato treba dokazov iskati v preteklem stoletji, saj se kaj takšnega ravno sadaj na Laškem godi. Piemuntezi pod nevernimi poglavarji v mesto skoz ene vrata notri, Jezuiti pa pri drugih iz mesta ven. Na koga pa potem pride versta? Na goreče škofe, na pobožne duhovne, poslednjič pa na vse samostane moške ali ženske, pa na vsacega katoličana, kteri si upa kaj prigovarjati. Ali so uboge plahe in pobožne nune ludi deržavi in ljudstvom nevarne ? Komur se pri takšnih očitnih znamnjih oči ne odprejo, vprašamo, ali se mu hodo kdaj odperle. Kter katoliški duhoven ali sploh katoličan, ki se za svojo vero le količkaj zmeni, bo Jezuite zato sovražil, ker jih liberalci sovražijo: to se vender pravi, sam sebi jamo kopati. Svet tedej sovraži Jezuite ravno iz teh vzrokov, kakor je Kristusa in njegove učence sovružil. Sovraži jih pa zato še vse bolj živo, kakor druge redovnike, ker njih vodilo (regelca) jim na ravnost naklada: za svoje lastno zveličanje, pa tudi za zveličanje drugih skerbeti, in v tem poslednjem vodilu so si ravno naskriž z vsimi kriv overskimi zapeljivo', z vsimi novimi nejeverci, z vsimi bogokletneži, z vsimi šuntarji in zapeljivci ljudstev, z eno besedo, z vsimi volkovi Kristusove cede. Ali se je tedaj čuditi, da jih Ie—ti smertno sovražijo, med tem ko druge meniške redove še začasno v miru puste, ker njihove vodila jih ne vežejo tako na ravnost za zveličanje drugih skerbeti, ker se derže le bolj premišljevav-nega življenja (beschaiiliches Leben.) Pa tudi mlačni in vnemarjenj katoličani jih nič kaj ne obrajtajo, ker hude jih iz njihovega smertnega spanja: sovražijo jih tudi premoiročni vladarji sveta, ker resnico oznanujejo podložnim in višjim , pa ker le za dlako ne odstopijo od svojih vodil, naj jih nagovarja kdor koli si bodi, po prislov ici: Sint, ut sunt, aut non sini. Kdor se mi pri lili besedah posmehuje, ga zavernem na pre-tečeno stoletje. Kdo je Jezuite pregnal. a!i ljudstva ali neverni absolutizem (ojstro samovladarstvo)? Pa k tej reči bomo po/nej se povernili.
Zdaj pa preglejmo druge baže sovražnike Jezuitov, in ti so: našiintana ljudska derhal. vsi tisti, ki radi časnike bero, v nar potrebnejšeh resnicah sv. vere
so pa bolj nevedni, kakor nar bolj zarobljen kmet; od cerkvenih katoliških naprav malo ali pa celo nič ne vedo, za omikane in izobražene pa bi vender radi veljali, zato se moliti sramujejo, božje in cerkvene zapovedi spolnovati, to je vse preveč priprosto, zato pa pridno čez katoliške duhovne, posebno čez Jezuite zabavljajo, saj je tako šega („modiu); Jezuit ali prekanjen goljuf, jim je vse eno. To je podkupljiva, nadražena in zapeljana derhal, ki je nekdaj nad našim Zveliearjem vpila : Križaj ga, križaj ! Ko bi ti take ljudi vprašal, kaj pa so ti ali uni naredili, bi ne vedili druzega povedati, kakor de je ves svet zoper nje, tedaj tudi oni*).
Po sadji se drevo spoznava in po svojih delih človek. Z zgodovino v rokah te hočem peljati in ti odkazovati, kaj je ta red, odkar se je začel, do današnjega dne za keršanstvo delal in storil za sv. vero in za učenost, povedati ti hočem kaj so možje Jezuiti v Evropi prestali od serditih krivovereov, od ljutih Turkov, kaj so preterpeli v Azii, Afriki in Ameriki od neusmiljenih nejevernikov, ko so zvesti svojim vodilom skerbeli za zveličanje duš, z drago kervjo Jagnjetovo odkupljenih. Zgodovina bo pa tudi nama povedala, da je po šolah Jezuitov zrastel narod, ki je čednost in bogoljubnost višej cenil memo današ-njega, kter pa tudi v svetni učenosti se ni ustrašil današnjega. Drevo, ki tako sadje rodi, ne more biti slabo in nerodovitno, ampak blagorno in rodovitno, in ljudje, ki take dela doveršiijejo, niso sovražniki človeškega rodii. (Dal. nasl.)
Resetia o slovenskih cerkvenih pesmih in naperi/t•
Akoravno so Slovenci že nekdaj radi peli, vender ta lepa umetnost pri njih v sedanjih časih s slednjim dnevom lako napreduje, da gotovo ne rečemo preveč, ako terdimo, da jih v oziru cerkvenega petja v Avstrii težko kteri narod prekosi. (Id kora naše stoljne ljubljanske cerkve do nar manjšega kora priprostih podfar vsih slovenskih škofij se razlegajo v čast Božjo tako lepi slovenski spevi, da je človek velikokrat za drugo molitev skorej nezmožen: duh njegov se šiloma združi s soglasno harmonijo, ki ga nekako prerodi, kakor bi ga celo ločila od telesa. — Da napevom našega slavnega mojstra gosp. Kihar-ja gre v ti zadevi predstvo, kdo bo tajil? Dela njegove so res pravi pevski umotvori, kateri že zdaj žanjejo priznavanje vsih umetnih in tudi priprostih pevcov, in katerim je nedvomljivo zagotovljeno tudi slavljenje vsih prihodnjih časov. Zlasti med zadnjimi od slavnega gospoda izdanimi napev i nahajamo veliko veliko lepega in pobožnega; — rekel hi: lepota in priserčnost ste sklenjene z vezjo neke pobožnosti, ki zemeljske glase z nadzemeljskimi stavi v sorodstvo. Naj hi pre-skerbel slednji organist te muzikalije in uril se v njih po vsi svoji moči. Služilo bo to v čast Božjo in po-žlahlnjenje lastnega duha. —
Da pa damo čast, komur čast, se tu še ne moremo ustaviti.
Slavni gosp. fajmošter Blaž Potočnik je s svojimi prelepimi pesmimi in napevi vsim znan, on je pravi pevski umetnik, ki je pvav veliko storil k povzdignje-nju petja na Slovenskem.
Tam v Tuhinski dolini živi v tihi samoti visoko-
*) komu tukaj ne pride na misel pravljica od večnega Juda ..Asvera," ki je Kristusu s težkim križem obloženemu eno pri— vezni). ko je pri njegovi hiši počival ... Kranjec pa pravi: Kadar boš vidil. de brat brata iz kože dcvlje. pa še ti pomagaj !
častiti starčik, vpokojeni gosp. fajmošter Luka Dolinar, po vsih slovenskih škofijah dobro znani pesnik in pevec slovenski. Del njihovih ne bom ti, dragi bravec, po imenu našteval; vzemi le v roke okširnih pet zvezkov njihovih sv. pesem *), preglej k vsim tem pesmim pripravljene napeve, in stavim kaj, da občudoval boš z menoj vred dela blagega gospoda. Res, mili starčik, veliko veliko storili ste za čast Božjo in lepoto njegove sv. službe. Želimo Vam, da bi miren bil večer Vaših dni, po smerti pa da bi počivali ob bregih onih potokov, ki porosujejo rajske livade svetih nebes. —
Štiri ure vstran Ljubljane stoji Verhnika, čedin terg naše domovine. Raz kora lepe nove verhniške dekanijske cerkve razglasujejo slavo Božjo mogočne orgije, katere prebirati verlo ume ondctni izgledni učenik, gosp. Lavoslav Cvek. Tudi ta gospod dela za čast Božjo s postavljanjem cerkvenih slovenskih napevov, katerih je že dva zvezka vgledalo beli svet, mnogo še pa jih hrani doma, ki gotovo željno čakajo lučice vgodnega časa za natis. Upamo, da došel bo tudi njim dan svitlobe. —
Vse hrepeni po novem, je Ii staro vse zavreči ? Xe, nikakor ne! — Stopi, dragi bravec, v duhu tje v sosednji Gorotan, v zalo Zilsko dolino! Ob cesti, ki iz Podkloštra na nemški Plajberk in št. Mohor pelja, se vzdiguje na levi strani ceste pod košato goro na niskem homcu tamna cerkvica s svojim šibkim stolpičem. To ti je farna cerkev gorjanska. Malo naprej kupi nežno poslopje, duhovnišnica gorjanska, sedanji dom slavnega gospod 31atija Majar-ja, verlega moža zmed male pešice vnetih Šlovencov koroških. Da bi se stari slovenski cerkveni napevi ubranili zobu pozabljivosti, jih je nabral on iz vsih slovenskih pokrajin ter dal v natis. Ako bi oni tudi nikake pevske vrednosti ne imeli — kar pa reči Bog obvaruj — nam je v njih ohranjen pobožni duh sprednikov naših. Pa med starinami nahaja se pogosto slavljenja vredno blago, toraj smo tudi blagemu gospod Majer-ju hvaležni za njegov ne majhni trud.
Izhajala je pred leti v Ljubljani tudi ,,Cecilija," muzikalni časnik za slovenske in nemške učitelje. Vtemelil in vredoval jo je delj časa rajni Knrnilo Mašek, katerega duši želimo iz spoštenega slovenskega serca večni mir in pokoj. Bil je rajni veri umetnik v muziki, toda duh njegov, ako prav spoznamo, se je preveč gibal v nedomačih idejah. — Kasneje je vredoval »Cecilijo" slavnoznani gospod Andrej Praprotnik. Nočemo pnlchtovati, je li bila daljnemu izdavanju »Cecilije" spremljevavna nemška beseda v spotiko, ali nevgodna sila časa, ali merzlota slovenskih učenikov — z eno besedo: »Cecilija" je umerla, in zdavnej že od gospod Praprotnik-a pričakovanih in napovedanih napevov še ni na dan.
Brat je! rečem vam: ne zamudite pobirati ponude-nih darov, kajti vsaka poštena in lepa pesem, vsak lep napev je dar od nebes, ki oživlja duha za nad-zemeljske svetove. —
Tudi lanske „Drobtinice" so nam ponudile iz sosednjega Staje rja od naših milih bratov zbirko lepih napevov, kateri se že tudi po gorenskem pojti. Milostljivi prečastiti knezoškof lavantinski, slavni gospod Anton Slomšek, oni ne pokladajo le zlata vredne hrarie v gladki slovenski besedi svojim ovčicam in z njimi vred vsim Slovencem, ampak skerbijo tudi po svoji moči za lepo cerkveno in tudi nedolžno — kratko-
•) Pesmi za godove in praznike, po katerih je bilo že toliko željnega popraševanja, so drugič natisnjene, in pri g. (>iontini-tu v Ljubljani naprodaj. Tudi nedeljske pesnic bodo neki koial v drugič izdane.	Pis.
časno petje. Slava Jim tudi od naših gorenskih pokrajin. —
Imamo pa tudi še druge gospode po Slovenskem, ki nam marsikako lepo domačo cerkveno zapojo. Imena: Lenček, Belar, Burja, Podobnik, Vavken, Volčič i. t. d. i. t. d. so nam priča, da med nami kali v oziru cerkvenega petja še mnogo mnogo semena, ki naj bi po volji Najvišjega zorelo vetlno bolj in bolj v večno slavo Njegovo ter v dušno razveselje-vanje in pravo omiko vsili bratov Slovcncov! — Da nam je vsim Bog mil! —
Rodoljub Podratitovski.
Xaš mlatli verlie
O cveti, cveti vertec mlad,
Poganjaj zdaj mladike, De trudni najde sladki sad
Oživljene umike; Oh. vertica se veselim. Ko z njega žlahtni sad dobim.
Zdaj teče v tebi vroča kri.
Zdaj spletaj slavne vence. Nedolžen šc in brez skerbi,
Jih verzi med .Slovence, Premilih stresenih cvetlic. Prekrasnih, vernih, brez šetic.
Zapoj od ljube matere .
Od slavne rodovine. Počasi' junake ranjene Za blagor domovine. Povzdvigni druge še može. Veliciga čc kaj store.
Pa v jambili zdaj. v trohejih zdaj.
t"lo v tribrahih ganljivih, Kar veš. spodobno nam povej,
Y versticah pak uniljivih. !n pelo se bo po dolin' Veselje, slava do planin.
O živi, živi vertec moj.
Obdarovan s čutili;
Naprej, naprej! nikar nc stoj.
Ko vse nas žene . sili.
Slovenija to govori.
In sc smehljaje poslovi.	L. D.
Og/ietl po Slovenskim in tlopisi.
Iz Ljubljane. (Duhovne vaje.) Une dni jc tudi nad nami gimnazijalskiini učenci posebno lepo sijalo soincc Božje milosti. Imeli smo namreč duhovne vaje, in sicer /.gornja gimnazija pod vodstvom vis. čast. gospoda dr. Uogala v križanski cerkvi, v tem redu : Začele so se v nedeljo 30. sušca s klicanjem sv. Duha, potem jc bila pridiga iu litanije; v ponedeljik zjutraj ob osmih je bila pridiga in maša z blagoslovoma, popoldne pa ob petih pridiga iu litanije; v torek zjutraj ob osmih pridiga in maša z blagoslovoma, popoldne ob dveh pridiga in litanije, potem spoved, in v sredo ob osmih pridiga, ki so jc imeli vis. čast. gospod Jan. Krizost. Pogačar, potem slovesna sv. maša, sv. obhajilo in „Te Deti m."
Kaj ulične in spodbudljive so bile pridige in sicer, 1. od pripravljanja k duhovnim vajam in posebno od samote, ktera je mladini tako potrebna, ako hoče v čednosti vedno bolj rasti; 2. da nismo za svet vstvarjeni, ampak za večnost; 3. od greha, posebno od smertnega greha in njegovih nasledkov; 4. kako strašno je pokoro odlašati; 5. od pet delov k spovedi iu sploh od pripravljanja k spovedi: ti. kdaj in kako je Jezus zakrament sv. Bešnjega Telesa postavil, iu nam dragi spominek zapustil.
Skoraj v ravno tem redu jih je obhajala tudi spodnja gimnazija pod vodstvom čast. gosp. Jo/.. Marn-a v nunski cerkvi, samo da je bila v ponedeljik 31. sušca ob dveh popoldne pridiga in litanije, potem pa spoved, in v torek zjutraj slovesno sv. obhajilo. Perva pridiga: Pripravljanje k duhovnim vajam in pogled v pretečeno življenje; 2. od smerti; 3. od sodbe; 4. od sv. obhajila; 5. od pomočkov, ki se jih moramo poslužiti, da zopet v greh ne pademo;
*) Po prebranim vencu, darovanimu g. J. Nečaseku.	Pis.
— Naj tukaj pristavimo, de huda strast ni mogla jenjati ter je tudi za tem tako brezmadežnim, do vsili brez razločka popolnama pravičnim možem nekaj gnoja po časnikih zagnala. Nchvaležnost jc pač gerda pregreha ! \ r.
6. od nebeškega plačila. Vse je bilo prav ginljivo in pretresljivo.
Veliko lepega semena Božje besede se je sejalo, — Bog daj, da bi stoterni sad obrodilo.	Jak. Trobec.
Cerkveno slovstvo. Neutrudljivi gospod Juri Ott, fajmošter v Beratzhausen-u, ki je pred nekaj leti spisal tako izverstno rLegende von den Iicben Heiiigen Gottes," je tudi zdaj dokončal in že vse na svitlo dal: rMarianuin; Legende von den lieben heiiigen und gott-seligen Dienern unscrcr lieben Frau und den beruhmten Gnadenorten der hohcn Himmelskonigin mit vielen schonen Bilderu in 15 Lieferungen, Hegensburg 1862." V tem delu je silo obširna tvarina, ki sc da veliko tudi prav pripravno za Smarnice porabiti. — Znani g. Mih. Sinzel jc jel v velikih zvezkih v novo na svitlo dajati: „Des ehrvv. 1\ M. von Cochem Lcben und Leiden unseres lieben llerrn und lleilandcs Jesu Christi und seiner gottlichen jungfraulichen Mutter Maria." Kdor jc količkaj pogledal to delo, spisano po sv. pismu in razodenjih sv. Brigite, sc lahko prepriča, de je prav pripravno, pobožne čutila buditi in napuhnjeni slaboveri sedanjih časov nasproti delali.
Z (aoreiiskegn. —č—. Kaj neki žene protestante, ki tolikanj želno pričakujejo časa, da pride „Religionsedikt" na versto v deržavnem zboru? Ali so mar res tako silno stiskani in zatirani v Avstrii, kjer večjih pravic vživajo kakor po protestanških deželah? Menim vender. da jih to nar bolj boli, da se odpadniki katoliške cerkve očitno ne pohvalijo, marveč po zasluženji grajajo. Kad bi vedil, če protestautje tiste hvalijo, ki njihovo vero zapustč, pa v katoliško vero prestopijo? pPressoa je kaj močno scrce zabolelo, ko je pri prestopu neke družine v „Seliger-u" nadškof olomuški pastirski list razglasil, imenovano družino očitno svaril, pa v tem listu katoliško cerkev — „Horribile dietu audituijue! — edino zveličavno imenoval. Staro greš-nico jc to tako močno zbodlo, da jc nadškofov list v svojem listu razglasila in tako rekoč častitega nadškofa pred ljudsko sodbo postavila. „Religionscdikt," kje se žc toliko časa mudiš? pridi vendar na beli dan, pa poduči škofe, da v lil. stoletji vsak po svojim kopitu se lahko z\elicujc, da ima le jesti in piti!!
Kadi bi mi katoličani zvedili, koliko ljudi da je konkordat v nesrečo spravil, v ječo in smert pripeljal, zakaj nam veudar tega noben dunajsk list ne pove, ker mora menda saj kaj vzroka biti, da tolikanj žele ..Religionsedikta.*' Potem bo še le prijetno prebivati v deržavnem poslopji Av-strijnem, kakor govori pastor Schueider iz Zlezije, kteri jc predsedništvo deržavnega zbora v seji 28. sušca vprašal, zakaj da izverstni ..Religionsedikt", po kterem vse hrepeni, ne pride ua versto. dasiravno je dobro vedil, kaj mu bo predsednik na to odgovoril, ali bi mu sploh utegnil odgovoriti. Pa vsaj za to mu ni bilo mar, temuč hotel je občno mnenje razodeti. Tako znajo na Dunaju ..offentliche Mcinung" delali. Vendar pravi ..Presse," ki nam vse to prav živo pripoveduje, potem ko bo tiskarna postava sprejeta, potem naj pride zraven predlogov davkovskega (finančnega ) odbora .,Religionsedikt" pervi na versto, ker, pristavi Presse," neznano se mudi. ..da preneha pred ko je mogoče začasna naredba (provisorium) v verskih rečeh." Resnica pa je ta. ker se boje, da bi med tim časom katoličani novih moči ne nabrali, ter združeni se ne vzdignili zoper sramotno sužuost, v ktero hočejo, pod pretvezo liberalizma, katoliško cerkev spraviti. Prečudna pa je skerb ..Pressina" za svojo kožo. Tiskarna postava mora popred zdelana biti, da ve, koliko da sme čez katoliško cerkev zabavljati, da se ji ne bo zgodilo, kakor Hiigcl-nu. vredniku ..Vorstadt-Zcitung-e", ki je bil obsojen zato, ker je v svoj list jemal spis nekiga Schimer-ja <*), ki je prav dobro znal zabavljati
Schimcr je' iz Hamburga doma. in se mu dobro prilega v
Av strii kruli jesti in cez naše katoliške naprave zabavljati.
čez usmiljene sestre, kterim je izročena strahovavnica ,,Steinu v Avstrii.
Kar katoličani store, ko se za svoje pravice potegujejo, vse to so možiceljnom ,,aila Presse" deržavo-nevarne agitacije (rovarstva), ktere, češ, bi mogla vlada ojstro stra-hovati, njim pa da mora dopuščeno biti, katoličane pikati, njih pravice z nogami teptati, z vsim norčevati, kar je katoličanom sveto. To je potem „liberalizem" pa „Auf-klarungde se Bogu smili.
Je pa skorej malo preveč, kar terjate, da naj bi namreč katoličani orožje pometali, in brez boja podali se. Se so v Avstrii goreči katoličani, ki se bodo ob hudih časih neprestrašeno poganjali za pravice katoliške cerkve. Kn sam takšen mož po Božjem duhu več velja, kakor tisuč sovražnikov, ki prestrašeni pred njim beže. Povzemimo zgled kardinala Pazmana na Ogerskem, ki je huje nasprotoval nekatoličanom, kakor malo poprej katoličanom knez Bethlen Gabor s celo svojo vojsko. Katoličani le premalo verjamejo, da bi mogli takšni sovražniki kaj škodovati, ker je Ilog obljubil sv. Cerkvi večni obstanek na zemlji. Vendar pa skušnja uči, da so takšni sovražniki nevarni; katoličani tadaj v tej reči prederzno v Boga zaupajo. Tacega zaupanja Bog ne podpira, marveč hoče, da bi mi vse storili, kar je v naši moči, potem pa popolnoma na njega se zanesli in sc njegovi sveti volji prepustili; on zamore tudi hudo, ki nam je namerjeno, v dobro oberniti.
Se druga reč, ktera bi nas mogla spodbuditi, da bi s\etu pokazali katoliško zavest. Nasprotniki naši terdijo: Vsi omikani katoličani so na naši strani, oni ravno tega žele kakor mi, le nekteri „ultramontanci", zatemnjenci, nektere šalobarde Ic nam ukljubujejo. Tadaj je zdaj čas, pokazali se kot katoličane. „Qui tacet, consentire videtur." (Kdor ne spregovori, je znami ene misli.} Saj govoriti nam ni prepovedano, ne po Božjih ne po deržavnih postavah. Ustava je ravno v tem, da ljudstvo svoje želje razodeva očitno, po časnikih, v prošnjah (peticijah). Ako to velja za telesno ali časno korist, kolikoveč pa za dušni prid. Ko bi bili Slovenci vedno le molčali, javalne bi bili kaj dosegli, ker so se pa neprestrašeno borili, pa od sovražnikov niso dali se v kozji rog ugnati, so dosegli, čeravno ne vsega, kar so prosili, pa vender že nekaj in začetek je storjen. Naj bi nam tukej Ljubljana, kjer, po njenih lepih cerkvah soditi, še veje pobožni duh. tudi v tej reči z lepim zgledom posvetila. Stavim kolikor kdo hoče, ko bi slovensko ljudstvo razumelo. kaj nasprotniki konkordata žele, vzdignilo bi se z enim glasom za pravice svete Cerkve "). Slovenski poslanci, tukaj se Vam ponuja prilika, da se pokažite zveste in vdane sinove matere katoliške Cerkve, kakor ste se pokazali verle sinove matere Slovenije, ali vsaj za take, ki veste pravice slehernega spoštovati, zakaj vsak pošten liberalec ne more in tudi noče enemu jemati, kar je njegovega, pa drugemu dajati, kar mu ne grč. Povem vam pa. da ni kaj šega v današnjem času, potegovati se za pravice katoliške Cerkve, pa saj Vi to bolje veste kakor mi, tadaj vsakega takega hud boj čaka in sovražno zaničevanje bi Vas še v obilniši meri zadevalo, kot do sadaj, ali kdor si je terdno svoj namen pred oči postavil, ne bo pogledal ne na levo ne na desno, ko bi ga sovražnikove pšice zadevale in obsuti grozile.
Zatočeno kolo se bo javalne dalo ustaviti, liberalci bodo toliko časa rogovilili, pa katoliške vlade nadlegovali, da bodo postale popolnoma nobenostrauske v verskih zadevah (indiflerent in Religionssachen). da ne bo deržavne Cerkve (Staatskirche). Da se vse to zamore zgoditi, pričuje nam zgodovina. Misel (ideja), ki današnji svet pretresa. se drugač ne bo dala vmiriti. Tadaj se bo pokazala
*) Konkordat. ki ga sovražniki katoliške Cerkve tako silno čer-
tijo. je dal papežu in Cerkvi pravice nazaj, ki so bile žc davno odteffnjene: od tod se lahko vidi. zakaj da se pekel zoper
konkordat vojskuje.	Vred.
Božja pomoč nad njegovo Cerkvijo, če je ne bomo katoličani nevredni. Povzdignila se bo katoliška Cerkev po svoji notranji moči, pa hitro vse druge vere zatemuiia, in začeli se bodo zopet boljši časi za katoliško Cerkev, ki je ravno zdaj toliko zaničevana, po enih deželah pa zatirana.
Iz Planine nam je zopet došlo čez 100 uovih udov za bratovšino ss. Cirila in Metoda. — Ker so nam podobice zopet pošle, prosimo vv. čc. gg. v Celji, naj bi jih nam skorej zopet poslali. Tudi iz Santvida na Dolenskim smo jih dobili veliko število, kakor tudi od drugod.
Iz Toiliilia 25. sušca. Praznik sv. Jožefa je bil v naši farni cerkvi s posebno slovesnostjo praznovan. Za ta dan si je dala družba bratovšine sv. roženkranca, ki se je tukej ob času misijona ustanovila, zalo podobo sv. Jožefa napraviti, s ktero se je krasno okinčal strauski altar, ki je bil že poprej temu svetniku posvečen.
Ljudstvo je prelepo podobo z nedopovedljivo radostjo ogledovalo, ki jo je umetno znialal g. Juri Tavčar, in se je s tem izverstuo izpeljanim deloui ne le izurjeuiga mojstra, temoč praviga umetnika skazal. Ze p. I. je bil ravno za to bratovšino tudi tako izverstno izdelal podobo Matere Božje sv. roženkranca.
Pa tudi ne le zavolj lepote in krasote, ampak tudi zastran tako nizke cene njegoviga dela, ga prav serčno iu živo priporočamo.
Poveličevalo je to slovesnost tudi lepoglasno petje, ki se je pod vodstvom našiga verliga organista in šolskiga učitelja g. Jak. Furlani-ta tako prijetno po cerkvi razlegalo. Ker pa že tega gospoda v spomin vzamem, ue morem za-niolčati njegove marljivosti in neprejenljiviga truda, s kterim on svojo službo opravlja. Med vsim nas pa prav posebno veseli, iu njemu lepo čast dela, de brez števila svojih prostih ur daruje za podučevanje mladenčev v petju brez ka-ciga plačila. Bodi mu torej serčna pohvala iu zahvala !
Dr. Janez Premersteiu. Iz Aleksandrije v Egiptu, 11. sušca 18t>2. -Hvaljen bodi Jezus in Marija! Častitljivi Oče! Pred 5 dnevi, pred odhcdam iz Neapeljna, sim prejel Vaše dvoje pismo, ki me je močuo razveselilo, ko sim vidil, kako, dobrotni in ljubeznjivi ste do mene. Opomiui, ki mi jih za moje poboljšanje dajete, mi bolj živo dajo spoznali, kako skerbljivi ste zame, ko bi tudi na to ue gledal, kar mi obetate. Vi preljubljeni Abuna, kakor tudi drugi moji dobrotniki, boter, nune itd., ste mi tako dobri in vdani, de je viditi, de nimate pokoja, ko bi tudi nar manjši priložnost opustili, mi svojo dobroserčuost skazati; dobro namreč pomnim, kako silo skerbui ste bili zame v Ljubljani. Kadar sim bil opominjan, sim se pa strani oberuil in zmiraj sim kazal zaničevanje do vaših opominjanj, kar dobro veste tudi vi; to pa sim delal, ker siin bil takrat nehvalezin in ne-vedin. Zdaj pa bodite prepričani, de nimate opraviti z nehvaležnim. Žal mi je, de sim vas tako žalil, in zares in hudo mi je žal. Ne vem, kako bi utolažil vaše užaljeuo serce zavoljo svojih pomanjkljivost in napak v vstavu Palma, ki ste jih slišali. De vas ne pustim v tavžent sumih, naj tudi jest razodeuem svoje čutila ; vender pa mi ne zamerite nekterih mojih muh, zakaj pregovor pravi: „Natorna reč ne spremeni svoje natore." (La cosa naturale non cambia la sua natura.) Ravno de sim prišel v vstav Palma, sim se vstrašil zavoljo ostrih prav il in toliko druzih okolišin, v kterih sim sc znajdel, iu od takrat sim si v glavo vtepel, de nočem v samostanu ostati. (Zamurskimu tičku, povsod pretesno, bo v Afriki naj berže preširoko; če za 40—50 njegovih bratov v Palmi ui preojstro, zakaj ravno za njega ? Njegov tovarš Jožek Slovenski, ki je bil tudi močno svoje-
•) Pisma, ki so čisto lastni zlog 15- ali k večimu Itiletni«:* za-murskiga mladenča Stanislava, imajo zraven naravne micno.-ti to posebno, de se iz njili razodeva, koliko premore omika v zamurcih, kako napredvajo v čutili Ii za nravo in čednost, koliko se trud za obdelavo tega naroda splača itd.	Vr.
glav in poreden, je zadovoljin v Palmi. Kakor pa zdaj Stanislav spozna, de je bil nehvaležin v Ljubljani, ravno to bo zastran Palme dosti kmali spoznal; kajti afrikanske svobode se sleherni le prehitro nasiti. Vr.). Kadar si jest kaj v glavo vguliiu, se mora zgoditi. Beseda ..prostost," kakor ste že v pervim listu omenili, mi je po sili letela iz ust. Ne mislite pa, de sim si tu mislil nar veči prostost,
kakor sim bil v svoji rojstni domačii......Obljubil sim bil
v Ljubljani, de bom dajal dobre zglede svojim tovaršem po vsih krajih, kjer koli bom živel. Nisim pa nič dobriga zgleda dajal. pa tudi nikogar ne pohujšal. kolikor mi vest pravi. De pa ne bote v sumu zavolj moje obljube, to je. dobre zglede tovaršem dajati*), vam obljubim nadalje, v tem toliko bolj si prizadevati ; in ne bodite žalostni zato, de sim v Afriki. Bog je tako hotel. Sej so me moji vikši poslali s tolikim veseljem in s tolikimi kušljeji. kakor tudi celi vstav; še zjutraj so mi rekli v nagovoru, da Bog hoče tako, de popotvain v Afriko.
V ponedeljik, 3. sušca. smo odrinili iz Neapeljna. Do Aleksandrije smo prišli v saboto-večer; nismo pa šli v zavetje, ker zavetnik aleksandrijski je silno nevaren, polu pečevja, in nismo mogli vanj ; v nedeljo zjutraj pa smo s silnim veseljem na suho stopili. Na morji smo imeli nar lepši popotvanje, ker veter je bil zmiraj vgoden, zlasti pa od Malte do sem. Mi smo zdaj 3, dokler drugih ni: še en zamurec (Nasri | in en duhovski brat (frater), in dospeli smo prav srečno, brez morske nadlege.
Ne moreni vam popisati, Abuna, koliko veselje je bilo na parobrodu, prejden smo prišli v Aleksandrijo. Tri — štir ure je vse ljudstvo gledalo, kje se bo pokazala za-želena Aleksaudrija. Mornarji so plezali na parnikove jadrilnike. Kapitan je gledal skoz dalnogled. Zdaj so mislili, berž berž jo viditi, zdaj zopet ne. Bil je tudi na parniku eden mornarjev musulman (turk), ki sc je z menoj velikrat zavolj vere prepiral, in je rekel, de tista katoliška vera je napčna, dc so me evropejci goljufali. Ali kakor ni bil zniožin, dolgo modrovati ter je bil na pervi mahljej premagan, tako mu tudi zato ni bilo nič mar. Le kadar je bil med jedjo kje blizo mene, me je vprašal, če sim v svoji deželi vino pil in svinjsko meso jedel? (Turkam je namreč to prepovedano; Vr.) in nektere druge bcrklarijc. Jez pa, de bi ga podražil, sim se delal, kakor bi ga hotel počislati in sim mu ponudil vina in jedi; ta mesec imajo namreč svoj praznik ramadan, tedaj se morajo (skoz ves mesec) po celi dan postiti (po noči potlej pa jed«, pijejo in rogovilijo kakor živine; Vr.) Zdaj tedaj je ta mornar začel gledaje v daljnogled velevati (kod, dc naj parobrod gre, de se skalovja pod morjem ogne; vediti je namreč, de vsakimu parobrodu taki Arabec v čolnu naproti pride ter ga h kraju pelje. De bi pa kje kake barke v nesrečo ne zapeljal, imajo mornarji misel, de bi ta vodnik glavo zapadel, ako bi se kaj hudiga pripetilo. Ce je res, ne vemo; viditi pa jc bilo vsakikrat, kako serbno jc pre-zal. kod de naj se vije parnik proti bregovji. Vr. i. Poslednjič smo vidili veliko luč od deleč, o koliko veselje! Tako smo čez šest dni mornarjenja zagledali suho zemljo. Tukaj smo dobili v. č. gosp. Blaža (Vcrri), ki vas lepo lepo pozdravlja , in je z nami v samostanu. Jožek Apat (Slovenski) zdaj ne more veliko pisati zavolj opravil in pomanjkanja časa. Aleksanderček in Tonček (leta poprej v Gradcu) sta v Neapeljnu prav zdrava. Jožek Apat jc v noviciatu in bo prihodnje leto (?) profesijon naredil ter bo potlej prejel red subdiakonstvo. Zdaj vam pa roko kušnein. in ako ne morem spolniti svojih obljub v vaši pričujočnosti. vas zagotovim, de si boin vse prizadel, dc bote dobro slišali od uiene, in tudi rečem, de z nar veči hvaležnostjo imam srečo se klicati Vaš zvesti sin	Stanislav Datta.
*) Imela je obljuba dva razdelka: ..Sam pošten biti. pa drugim
vselej dobre zglede dajati."
Is Hartuma piše nas rojak Fr. Zupančič, ki je un-krat v misijon sel, ter pravi, de so v Hartumu dobili veliko kranjskih bukev od poprejšnjih misijonarjev, ki sta jih s fratram misijonskim na Delo reko seboj vzela. Tako tedaj tudi tam sčasama vse prav pride. V misijon, pravi, bi potrebovali kaciga kovača ali ključavničarja, kovaškima orodja imajo dosti v Hartumu, samo pil bi mogel seboj prinesti. Mesca sušca, pravi, bodo komej prišli do sv. Križa. Po tem takim so zdaj že na Beli reki. Med temi, ki so jih na Dunaji v misijon vzeli, je tudi en ključavničar vmes?
V Omeni Mich. 12. grud. 1861.
Is Amerike. Pismo v. č. misijonarja gosp. Mraka, ljubi oče! Lani 15. kim. sim zopet tukaj zdrav domu prišel; zdi se ini, ko bi se mi bilo sanjalo, de siin pri vas bil. Moje opravila so, kakor veste, duhovniga, pa se množijo vsako leto, ker ljudje prihajajo. V več krajih sim letaš maševal, ki lani še ni bilo nobeniga katoličana. Tukaj je namreč zemlja še dober-kup, oral velja le pol tolarja; tedaj od vsih krajev ljudje sem hite, in med njimi jih je sem ter tje katoličanov. Pa če kdo zemljo kupi, je vse gojzd, iu če jo hoče dati trebiti — samo drevje posekati iu malo raz-sekati, ga stane dt manj »edem tolarjev na oral; pred časam so jih plačevali po dvanajst. Potem je pa treba drevje požgati, ter je zopet veliko dela, tako de, kdor denarjev nima. de bi hitro vse to poplačal, mu od konca terdo gre. Drevje je debelo, javorji, de ga dva moža komej obsežeta, smreke, lipe, buke.
Poglejte, kako je potrebno duhovnov; tam jih imate blizo, tukaj pa sim sam. Proti polnoči je dvajset ur do perviga duhovna, proti poldnevu čez šestdeset ur nobeniga ni, in vender se dobijo sem ter tje kristjanje, včasi velike vasi. Letaš sim bil šel doli proti poldnevu čez trideset ur deleč, deset ur več kot lani dvakrat, namreč, spomladi po vodi, iu zdaj v jeseni na konji, ravno tako, kakor bi šel iz Tersta doli po morji v Polo v Istri. Imel sim dva fantiča seboj v čeluu, eniga 13-, druziga loletniga, ki sta bila mornarja, jest pa poveljnik ali kapitan. Potrebovali »ino mesec sem ter tje. Obiskoval sim vse kraje, kjer je kaj ljudi, maševal :u pridigal po hišah, Ko včasi zvečer ne pridemo do ljudi, postavimo šotor pri morji; zjutraj pa r>pet naprej gremo, ako veter pripusti. Ko smo prišli v zadujo vas, ali bi se reklo mesto, so rekli ljudje : ta duhoven je ko ludijan; bil sim namreč ves rudeč (zagorel) ko Indijau. Le samo trikrat pred mano je že bil duhoven v tem kraji. Več IjuJi je, ki deset — petnajst let niso vidili duhovniga. Nekteri, ki so bolji, grejo vsako leto k spoveui na uni kraj jezera, kakor bi šli pri vas iz Dalmacije na Laško, nesejo otroke k kerstu, ali tudi če se hočejo po katoliško poročiti. Leni pa in revni so brez zakramentov več let; po-roče se pred župauam in živijo v nemarnosti kakor ži-viučeta.
Pač ho bili veseli, ko so zvedili, de je duhoven prišel. Od deleč doli z germovja so prihajali in otroke h kerstu nosili, ki jih je bilo spomladi keršenih 25, zdaj pa 21 , iu vabili so me, naj grem z njimi gori po reki, ker jih je veliko, ki ne morejo doli priti. Sel sim z njimi pet ur deleč, ravno tako, kakor bi v Poljanah (na Gorenskim) ne bilo cerkve in duhovuov in okoli vse gojzd, iu bi prišel duhoven iz Stajarskiga — iz Marburga čez Celovec vas obiskat enkrat v letu, in bi nazaj šel po dunajski cesti, in bi v vsaki veči vasi enkrat — dvakrat maševal in delil ss. zakramente. Pri vas bi na Vidmu ali pa pri Zupanu stanoval in maševal, potem bi iz Idrije in Žirov ponj prišli, bi maševal eukrat pri sv. Antonu, enkrat v Žireh in v Idrii, potem pa se verni! čez Verhniko in Polhovgradec. Pa bi kdo rekel, zakaj pa ljudje gredo v take kraje, kjer ni duhovnov. Vse gre s trebuham za kruham ; tako je bilo povsod tukaj v Ameriki. Kjer so zdaj velike mesta in škofije, je bil pred malo leti le samo gojzd. Tako se je Milvavki pred dvajset leti začelo in zdaj je štirkrat toliko in lepo kot Ljubljana.
Zmiraj se tolažijo, de bodo dobili duhovna, pa jih pomanjkuje. Koliko ljudi umerje brez zakramentov, koliko jih je bilo poročenih pred župauam (rihtarjem). Nekaj jih je prišlo, de so bili blagoslovljeni po cerkveni šegi, pa ne vsi. Koliko jih je, ki niso bili pri spovedi več let. Nektere sim nagovarjal, pa eden mi je rekel, je že predolgo, ne morem se pripraviti. Koliko bi jih h katoliški veri pristopilo, ko bi duhoven tam bil. Zadnji dan, ko je bil že konj osedlan, še eden pride, se pogovarja in pravi, de me bo pričakoval, ko spomladi zopet pridem.
Tukaj pa med Indijani se vse sorte godi. Eden je z vso svojo deržino metodist postal, to je, krivoveric, kakoršnih je dosti tukaj. Njih duhovna služba je v tem, de se jokajo iu vpijejo, močno jim solze tečejo in že od deleč jih je slišati. Nekteri izmed naših so bili šli iz radovednosti gledat in pravijo, de je ravno tako, kakor bi bili pijani, sem ter tje hodijo in vpijejo, molijo, jokajo moški in ženske vse naskrižem, in pa zvečer, ker pravijo, de takrat sv. Duh pride. Zato pa slabim Indijanam dopade, ker se radi vpi-janijo. Smo pa za to zsubo pridobili nektere nove kristjane. Letašnje leto je bilo 105 kerstov, med njimi šest odrašenih, 3 Indijanke, dve ste mlade, ki ste se sem omožile, in ena stara, ki je že umerla. Tudi trije belih ljudi so k nam pristopili. Tako imenujemo tiste, ki niso Indijani. Ena je Nemškulja, ena iz Holandije in ena iz Škocije na Angleškim. Tukaj se vidi, de naša vera je katoliška ali vesoljna, to je, po vsim svetu, ker se najdejo ljudje iz toliko krajev in vsi se zbero okoli mene, ki sim zopet deleč od njih doma. Ravno zdaj se je zopet Indijan približal, ki želi keršen biti. Ze sim ga malo učil in mu dal bukvice, ker zna brati.
Lani je pri vas vse na vojsko kazalo, in tukaj nobeden na to ni mislil; veuder jo pa imamo, tako hitro se vse preoberne. Bog je šibo v roko vzel, ker Amerikam so bili preveč prevzetni, so vse druge narode zaničevali, se bolj painetue šteli ko celi svet, in tudi jih je grozno veliko brez vere, ki žive ko nejeverci. Bog jih hoče učiti, de je On gospodar in da srečo, komur On hoče. Zbirajo vojake, pa ne kakor pri vas, nobeden ni moran, ampak je prostovoljno. Veliko jih popusti dom, ženo, otroke, in gredo na boj. Ker dolgo časa ni bilo vojske, ni skušenih častnikov (oficirjev); treba je še le učiti se bojevati. Streljati pa Amerikanci dobro znajo, ker vsak ima pušo in od mladiga strelja, kakor hoče. Pred vojsko ni bilo soldatov več kot 12.000, zdaj so jih pa skorej pol milijona nabrali. Tode tukaj od vojske nič ne vemo, kakor le po novicah.
Ko okoli hodim, vidim šege kristjanov mnogih krajev; morebiti bi radi kaj slišali. Roženkranc molijo Nemci ravno tako kakor vi, drugač pa Francozje. Oni ne rečejo pri vsaki Cešeni Marii skrivnosti za premišljevanje, ampak le od konca vsakiga odstavka pred Očenašein. Imajo pa tudi navado, ki je pri vas ni. Vsako nedeljo pred mašo duhoven hleb kruha, ki ga hiše po versti peko, žegna, v male kosce razreže in vsakimu v cerkvi eniga da. To jc v znamnje bratovske ljubezni, kakor so imeli pervi kristjanje. Včasi sim primoran, v hiši kakiga protestanta prenočevati; lejte, kako oni molijo pred jedjo in po jedi! Nekteri sede s pri-klonjeno glavo, nekteri stoje z doli visijočimi rokami in malo pomermrajo, križa — se ve de ne store, nekteri pa nič, ali pa kaj le zavolj mene, de bi ne bili slabši. Bil sim enkrat v ognjeni barki (Propellor), ki ni zlo velika. Duhoven, se ve, mora vsak dan dubovske molitve (brevir) moliti. Zgo-dej vstanem, in ker je bilo v hišici, kjer popotniki prebivajo, samo okno odzgorej in ne presvetlo, sedem na mizo, de bolje vidim brati. Malo se ozrem in vidim nekiga druziga v unim kotu s černimi bukvicami, pa kmali ga zopet ni bilo. Bil je namreč protestantovsk duhoven, in kakor so mi fantje pravili, ki na mizo strežejo, ni hotel slabeji biti ko katolišk duhoven, pa mu je vender bilo le predolgo moliti... Vas lepo pozdravim in se priporočim v molitve
Vas	Nace.
Človeštvo v cveterem stanu•
V	neskončni prostor domišljije pridem, Grem memo časnih vekov sto in sto,
V	začetek čudni hipoma doidem. Ko zemlje še in neba ni bilo. Zaslišim : Bodi! sveto govorjenje, O Bitja večnega mogočni glas!
Z besedo to si, Bog, pričel stvarjenje, Iz večnosti stvarem odmeril čas.
Svitloba žarna tamni svet prešine, Verstita redoma se noč in dan; Oko uprem v nebeške visočine : Milijone zvezd prižiga Božja dlan ! In morju so zastavljeni bregovi, Do njega najde reka dolgo pot; Ravnine zelene se in verhovi, Življenje novo zbuja se povsod.
Zavzet stermim nad toliko lepoto. Stvaritelj sam pohvalo govori, Pa venec novi zmaga vso krasoto. Ko umno stvar, človeka naredi. Dih Božji moč duha mu silovito — Darov nebeških preobilnost da; Nad zemljo ga postavi zmagovito, Vladarja v mili rajski dvor pelji.
O sreča, blagor! — Rajska domačija,
V	njej vidno društvo — Vsemogočni sam! In v sercu mir, presladka harmonija,
Okrog spomlad, ki zdaj je ne poznam. In človek ve za Božje veličastvo. Za slast ljubezni gorke vekomaj; Zvestoba v njej neskončno je bogastvo, Presrečen tu. in tam še lepši raj !
Al prosti človek noče te ljubezni, In noče nje bogatega sadu: Zapeljal ga je zavidljivec jezni. Da serce dal stvarem je, ne Bogu. Tako končal telesno nevmerljivost, Zavergel više je duha dari. Zapravil čudno rajsko ljubeznjivost,
V	pravljicah ljudskih — zlati čas — živi.
Na nebu svitle zvezde so migljale, Bliščobi se čudilo je oko; Al kak so žarni plamen si prižgale. Ni umu tamnemu več mar bilo. Reči so vidne Stvarnika zakrile, Pogreznil duh se je v telesni prah; Bogove brezštevilne porodile Nesreča, sreča, ter pogum in strah. —
Božanstva so polnile visočine, Kjer svitlim zvezdam je neskončna pot, Verhove daljne zemlje, in ravnine — Polnile v morji naj globočji kot. Pa tim mogočnikom ukazovala, Kakor človeku, sile je ostrost; Kot temu, njim tud zanjke nastavljala — Lovila jih hudobnost in slabost.
Vremena so človeku le tamneje, Zastonj bogov neštetih veliča6t; Pogreza se če dalje globokeje
V	reči hudobnih, pogubljivih slast.
Da žlahna stvar je, še se mu dozdeva. Al krije tmina ga od vsih strani; Na beli dan si vstati prizadeva, Zastonj — ker više manjka mu moči. —
Ljubezen večna pa ga spet osreči, Ljubezen. ki stvarila zanj je svet; Beseda sveta, Bog se sam včloveči, St varjenja novega požene cvet. Povzdigne človek v jasne se višine. Pod njim globoko solnce se žari; Božanstev praznih veličastvo zgine, Kot zjutraj rosa v solncu se stopi.
Kraljevo mesto si na skalo stavi. Ki širi se mogočno čez in čez. Rešitelj v svoji vedno je deržavi Na zemlji, ktera 6ega do nebes.
Preblaženo. o krasno prerojenje. Zbežala noč je prenesrečnih tmin. Junake serčne vabijo v življenje Kervavi boji britkih bolečin. —
In dalje, vedno dalje se steguje Deržave Božje zmagovita moč. Ter rešeno človeštvo osrečuje. Premaga milost zadolženja noč! — Zmotnjav je dolgih duhu pot nevšečen. Zavetje mirno tukaj si je zbral; Iz serca kliče vnet: .0 dolg presrečea. Ki takega Rešitelja si dal!11 —
Ljubezen večna, da si mi češena. ki vstvarila človeka si na svet. Storila, da je zemlja prerojena Pognalft vnovič čudoviti cvet. Stermim. in molim vsemogočnost Tvojo,
V	rešenji gledam novo njeno stran: Njej posvečujem slabo pesem svojo. Obseva svete me bliščobe dan !
Prepevaj hvalo, sveta poezija! Dviguj se v močnem upu do neba , Od koder te presvitla luč ob*ija, Z neskončno slastjo sega do serca ! Topila gori boš se v večnem viru . Kjer počivalo radostno serce Brez straha bode v vekovitem miru,
V	sladkosti mirovale vse želje !
Zgubljena tukaj rajska ljubeznjivost Odgrinja zgoraj večno novi svit. Presrečna sije tamkaj nevmerljivost, Minulosti ni prostor več odkrit. Vidljivo čudno Božje veličastvo, Ljubezen sladka v sercu vekomaj. Nebeško stanovitno je bogastvo. Neskončno lepše, ko nekdanji raj.
Odrešen tje po poti človek hodi
V	deželo mirno britkih iz težav ; Dobrotljivo Rešitelj sam ga vodi. Povzdigne do nebeških ga višav. — Prepevaj slavo, sveta poezija. Dviguj se v močnem upu do neba. Od koder te presvitla luč obsija,
Z neskončno slastjo sega do serca !	A. Okiiki.
Razgled po keršanskhn svetu.
Na Dunaji je 9. sušca ?merl grof Breda, ki je bil že vojaški častnik pri obleganji Beligrada 1790 pod Lavdonam. Imel je blizo sto let.
Svitli cesar so se 26. u. m. peljali iz Benedk v Padvo in Monseliče. Na potu, pripoveduje „Vaterland," zapazijo cesar ženo, ki se zraven omedlevšiga moža britko joka. Cesar rečejo ustaviti, gredo iz voza in popra.šujejo, kako in kaj ? Med jokam in solzami pripoveduje žena, de je s svojim možem na potu iz Nogare v Padvo, de pa oba že 24 ur nič jedla nista, — zdaj pa je mož zbolel, in sama ne ve, kaj početi. Cesar pogovarjajo jokajočo ženo, ukažejo prinesti jedi in pijače in jo sami dajejo možu, ki *e je bil v tein zopet zavedil, in njegovi ženi, oba obilno obdarujejo in jih dajo v Padvo peljati v vozu, ki so ga med tem dobili. Naročili so k temu Njih veličanstvo vradnijam, de naj se bolni mož sprejme v bolnišnico, ako bo treba, ter bodo sami za nji stroske poravnali. — Pri Monseliče pa se jc neki starček s prošnjo v roci proti cesarju silama gnjetel, desiravno ga je žandar odvračal. Cesar ga ugledajo in predse spustijo, ter vprašajo, kaj bi rad ? „Gospod Cesar,u reče priprosti mož, „slišal sim, de ste tako dober Gospod, bi Vas tedaj prosil, pustite mojiga sina, ki je pri morskim topništvu, na odlog domu; jez sim star, ne morem več delati, ker sim ob eno roko, in tu bi bilo dobro, ko bi moj sin prišel in moje gospodarstvo vravnaval. Ako bo vojska in bi mojiga Jožeta potrebovali, Vam ga bom precej poslal, to Vam prisežem." „Je že prav, stari, dobili bote sinti," odgovorijo Njih veličanstvo priprostimu možu ter ga na ramo
potipljajo, — ..dokler bo služba dopustila, naj pri Tebi ostane, — ako nastane vojska, se zaneseni na Tvojo obljubo, de mi ga boš poslal." Tisočeri Kvviva (slava) je bil odgovor od pričujočih, ki so ves pogovor slišali, svitli tesar pa so urno oddirjali.
Po Solnograskim, kakor po Tirolskim in zgornjim Avstrijanskim, ne bodo katoličanje nikoli in nikakor terpeli, de bi se advokati in protestantje njih vere tudi le za pičico dotaknili, sc piše „Volksfreund-u." Mislili so že zlo, pravi dopisnik, de je ta šušmarija (Muhlfeldov verski predlog) za vse S«.j že odveržena, ali poslanec pastor Schneider nam je drugo povedal, torej bomo tudi po vstavni pravici očitno protestirali zoper prederzni predlog, — protestirali bomo katoličanje v mestu in po deželi toliko bolj, ker čleui imeno-vaniga predloga izhajajo iz ..vodil I. 17b4J," kterih izpelja-njc v grozovitnih djanjih I. 1703 je še mnogim v spominu, iu okolišine dandanašnjih časov nas na-to hudo opominjajo. — Dosihmal je bila v našim cesarstvu katoliška vera gospo-dovavna, kakor je tudi nar veči večina prebivavcov katoličanov. Druge nektere vere so se le terpele. Sovražniki katoliške vere pa zdaj hočejo katoliško edino pravo vero z vsimi krivovcrami v enako versto postaviti, pa ne le tega, ampak jo še bolj znižati, hočejo jo storiti kakor tako, ki bi se le po milosti nezdušnih nejevernikov kolikor toliko terpela. Vprašanje je, meni „Volksfreund," če bodo milijoni katoličanov v Avstrii sprejeli toliko znižanje svoje Cerkve.
Svojim 20.000 (ali koliko) tavžent? naročnikain je ..Presse" lagala undan, de so sv. Oče s posebnim pismam postnim pridigarjem velevali, ne politizirati, zdaj pa, de so tudi beneški patiiarh ravno to svojimu duhovstvu ukazali. „Volksfreund-u" pišejo iz Ilencškiga za gotovo, de je ,.1'resse" zopet svoje bravce nalagala; sej ji zato dobro plačajo. Pa jim je tudi prav, zakaj podpirajo Cerkvi sovražne liste!
V	Pokupskim na llervaškim je umeri 30. u. m. za pljučnico v. č. g. Pavel Stoos, znani pesnik v iliršini in iatiušini, mož blage narave in plemenitniga serca. kteri bi bil rad vesoljni svet osrečil, ako bi bilo v njegovi moči, kakor pravi ..Kat. list.44 Samo leta 184b je bil v knjižici ,,o čudorednosti sveccnstva" napak mahnil, kar mu je pozneje mnogo tuge zavdalo, in ko je vse necerkvene terditve pošteno preklical in zavcrgel, je tudi cd višjih dobil popolnama odpušenje.
/a liišo usmiljenih sester v Darmstadtu je velika vojvod ii j a hesetiska odkazala 1000 gld. — Dobro znamnje je, de vladarske hiše. posebno tudi v našim avstrijanskim cesarstvu, za dobrotne naprave še zmiraj toliko milošinj dele , v tem ko jih preklimani frajmavrarji in lažnjivi liberalci s silo hočejo zatreti. Frajmavrarskimu, kakor rovarskimu nosu že beseda ,.usmiljen," ,,šolsk" itd. smerdi. ravno tako kakor ,.rimsk," ..katolišk," ,.jezuitarsk" itd. Prahek ali štupa iz tacih besed bi morebiti pregnala tc človeške sovražnike, kakor nadležne žoharje ali šurke iz hiše. Ko bi se mogel potem še zoper njih sovražne časnike kak ..trantelc" znajti, bi bil pomoček doveršen.
Iz lleliga grada naznanjajo v ,.Kat. list,*4 de so tudi ondi lepo obdarovali č. o. Petra Bakula. ki zbira inilošnjo za hercegovinskc katoličane. Scrbski knez mu jc dal 35 cekinov, serbski metropoli! 2 cekina, k temu lepe darove poročniki, avstrijauski, francoski, ruski, angleški, sardinski, pruski id. Od ondod se je o. Bakula veruil v Avstrijo.
V	llazelii je zraven 30.000 protestantov 10.000 katoličanov ; vender katoličanje še zvonov uc smejo v turnu imeti, kar jc celo kristjanam na Turškim dovoljeno. Zraven tega katoliška občina, ki mora z drugoverci enako vse davke plačevati, ne dobi ne beliča za šolo ali /.a cerkev, med tem ko za protestanške cerkvene in šolske stroške vsako leto gre na stotavžente. (S. BI. I Taka svoboda iu
liberalnost pristuje komej v cigansko deželo, nikar pa med protestante, ki vedo tako mogočno od ljubezni do bližnjiga govoriti in pisati.
Bogoslovci v Ferari so darovali sv. Očetu 62 srebernih svetinj, ki so jih posamezni izmed njih v spomin posebne pridnosti dobivali. Razdelili so jih ravnomerno na križ, ki je bil z rudečim žametam prevlečen. V sredo so vložili osem zlatov s papeževim obrazam, ki so imeli ceno 30 rimskih terdnjakov, in pridjali so k temu še primerin napis.
Rikasoli je veržen s pečine Tarpeje, pravi ,,Armonia" o padu tega ministra, ki je v Rim hodil, pa ne prišel. V Rim se ne gre, je rekel neki poslanec v torinski zbornici, in če se gre, se v Rimu ne ostane. Tamkej, kakor v novim Babelnu, se bodo jeziki zmešali, in ljudstva se bodo raztrosile. Minister je odletel, ne dobivši Kapitolija, enako utegne odleteti še marsikteri, in ko bi ga kteri dobil, ga ohranil ne bo. — Zastran noviga ministra Rattazzi-a pravi „Armonia", de je le kaka menjava v imenih , dc pa mini-sterstvo Rattazzi že imajo, torej kliče na veselo godovanje Siecle-a, Press e in O p i n i o n Na t i o n a 1 e. Ce smo kakor katoličani, Italijani in Piemončanje prav veseli, de je padel, ko je Cerkev in svobodo preganjal; nam pa ni dano, se veseliti človekov, ki mu nasledvajo, pravi ta list. — Naslednje besedice nar bolj natanko popisujejo sedanji laški stan: Italija je imela en sam govor, en sam jezik ; mislila in govorila je po katoliško, ljubila in povzdigovala je rimskiga papeža, neumerljiviga Pija IX. Neki ljudje pa, iz lukenj skrivnih družb in dobivši pomoč ob Seni in Tamizi, so rekli: Pridite bomo zidali eno mesto in en stolp, kteriga verh se bo neba dotikal, in storimo čast svojimu imenu ter spodnesimo namestnika Kristusoviga z njegove oblasti. Gospod pa je doli stopil, de bi vidil mesto in stolp, ki so ga delali sinovi rovarstva, in je rekel: „Lejte, to ti je eno samo ljudstvo in imajo vsi ravno tisti jezik , in jeli so to reč počenjati in ne bodo jenjali od svojih osnov, dokler jih ne doveršijo. Pridite tedaj, stopimo doli in zmešajmo jim njih besedo , de eden ne bo razumel govorjenja druziga." In tako jih je Gospod razkropil, in opustili so mesto zidati. Časniki sami dokazujejo, de je res taki stan laških rovarjev, ker po vsih straneh se le nasprotja med njimi slišijo in vse se meša.
Mladi Napoleon, francoski cesarovič, je v sedmim letu, ima veselje za učenje, govori štir jezike, je izverstin v vojaških vajah , jezdari in lepo mu pristuje . ko spremlja cesarja pri vojaških ogledih, ima serčnost in vojaškiga duha. Cndan je pri zasedanji konj udrihnil in oproda reče: „ Vaša jasnost, ste blagov olili bati se !" — ,.Nič ne," odgovori cesarovič ponosno, ..jaz sim desetnik (koprol)." Več enacih reči piše neki francosk trobentar za god francoskiga cesa-roviča in ga kej povzdiguje. ..Pozor," to naznanovaje, se grozi nad pisači lizuni, ki žive od cesarjeve milosti, neprenehama gnoj kidajo na Pija IX., dobrovoljno pa na kolena padajo pred šestletnim paglavcam, opravljenim za maliga desetnika.
V	Ameriki si šolske sestre zmiraj veči čisel in veljavo pridobivajo; od vsih strani po njih vprašajo. Neki dušni pastir jim je svojo duhovsko hišo zročil, sam pa se v prav revno bajtico preselil. Previdil je namreč, koliko dobriga te keršansko usmiljene duše delajo za odrejo mladosti.
Mjuhorske spremembe.
V	ljubljanski škofii. Fara Suhen je podeljena gosp. Jož. Jereb-u, ondotuimu namestniku.
Prihodnji list zavolj naslednjih praznikov
že Veliko *al»oto na svitlo pride.