Gospodarstvo. KRMLJENJE D0JECIH SVINJ. Najve« dela in sltrbi povzroča našdm gospodinjam krmIjenje dojecib sVinj. In to mnogokrat po nepotrebnem. Sedem, osemkrat leti gospodinja vsak dan v hlev in krmi doječo svinjo. Poklada ji navadno fopel napoj oz. oblodo im to povzroci naravno se več dela. Naravno je, da zabtevamo od dojeoe svinje, da le-ta da cimveč mleka <za pujske. Mlecnost svinje pa je odvisna od pnirojene sposobnositi za dojenjje An od fcrmljeinja. Ako mlečnost ni prirojena oziroma podedovana, tudi majboljše krmljenje ni v stanju zvisafti znatno in zadovoljivo množino imleka. Radi tega rzberimo za pleme le pujske, fei so potoanoi dobre svinje — dojke! Hrana za doječe svitnje naj bo obilna in zadosti bogata na beljalrovinah. Beljakovine so v krmilih najvažnejša snov za tvorbo mleka. Ako manjka teh, uporabi svinja beljakovino lastnega miišičja oz. mesa za tvorbo mleka in — žival hujša in mršavi vedno bolj in ibolj. To žaloatno dejstvo opassimo po mnogih niaših temeokih hlevih, v ikaterih najdemo svkije-dojke, suhe kot deska, z inalo mleka in naravno tudi dovzefcnejše fza bolezni. Do taikega shujšanja pa dojece svinje iz gospodarskih razlogov in iz razlogov dobičkanosti ne ismejo nikdar priti. — Raflii tega jim dajmo krmo, zadoeti bogato na beljakovinah. ' Osnovra krma za svinje-dojke naj bo po leti detelja, po zimi pa sirova razsekana pesa. Razun tega pa pokladajmo zadosti beljakovinasitih lcrmil, predvsem žitnega zdroba, posnetega mleka (neposneto mleko ne vsebuje več belijaikovin kot posneto!), ribje moke, mesne moike iid. Na pocllagi poizknsov g. inž. Dornik-a je prav priporočljivo napraviti za dobo par tednov krmljenja mešanico žitnega tzdroba Ln drugih tečndh ikrmil. Napravi se na pr. mešanica dz: 60 kg jtičmeaiovega zdroba, 25 kg ovsenega zdroba, 9 kg ribje moke, 5 kg mesne moke in 1 kg stolčeoie krede. Od te mešanice dobi doječa svinja po teži in volikosti 2 do 4 kg dnevno. Ako imamo posneto mleko, le-to lahko nadomesti del ribje in mesne moke. 0.20 kg te moke je enako redilno, ikakor 4 kg posnetega ali cedega mleka. Ribjo moko ima na raizpolago Kmetijska družba v Ljubljani. Navedeoio zmes žitn«ega zdroba itd. pokladamo v obliki rmrzilega napoja in sicer prvi teden trikrat, od dmgega tedna pa samo dvakrat na dan. Po temu načinu krmiljenja si prihranimo mnogo, irmo go dela in tudi goriva in nazadnje boljše izkoristimo redilne snovi v krmi. — Izkušnja jo pokazala, da svinji bolj hasno hladen napoj, Jkot topel. Pri hladnem napoju po leti tudi ni nevamosti, da bi se ostaniki v koritu skisali. Napoj pospešuje mlečnost (vsem ostalim svinjam pa je pokladati žitni zdrob v sirovi dn gosti, kašnati obliki!). Obloda oz. napoj se napnavi enostavno na ta nacin, da se tečna krmala pomešajo z Madno, čisto pitno vodo. • ¦*• Izkušnja je nadalje pokazala, da je za razvoj pujskov najbolj-še, ako le-ti ostanejo pri svinji deset tednov in sesajo. Da ;se svinja razbremeni je pokladati pujskom od 3. do 4. tedna naprej toplo, posneto mileko (s posneraalnikom posneto!) kot napoj in ječmenov oz. pšenični zdrob v obliki mrzlo, sirove ikaše. Ako ni posnetega mleka (posneto mleko Lma za pujske isto vrednost kot celo!), dajmo pujskom najprej hladen napoj iz navadne pitne vode in nato mrzlo kašo iz jeomenovega zdroba in ribje moke. Izfcušnja je pokazala, da pujske mnogo bolje in mocneje izredimo, ako jih pustimo sesati do 10. tedna in jim kot priboljšek pokladamo le sirovo, mrzlo jkašo iz jeomenovega zdroba in ribje moke — kakor pa pri našem običajnem mačinu vzreje, ko pustimo sesaiti le do 6 tednov in pokladamo zraven kravje mleko. To mleiko ima čisto drugo sestavo ko iprašičije in dokazano je da povzix>6i pri pujskih drisko najveckrat kravje mleko, ki ni prave sestave in nl več povsem sveže. Kako nevarna je za pujske driska ve iz lastae izknšnje vsaka gospodinja. 0 tem več pri drugi priliki! Ako bomo svinjo knflili, kakor je poprej popisano, kljub 10 tedenskem dojenju ne bo shujšala, ampak se bo celo zredila ter bo dajala vedno zadosti mleka za puijske. Če dojeca svinja zgubi tek in neha žreti je najbolje, da jo spustimo na prosto, v tekališče ali na pašo. Žival lije in si v zemlji poišče sama ono, kar ji je najbolj koristno za neredno prebavo. Redno spuščanje na prosto izredno ugodno vpliva na zdravje svinj. Slab tek in neješčnost popravi mnogokrat tudi manjša irmožina prsti, zidnega ometa, klajnega apna, ki ga pokladanio stalno prašicem. Izredno dobro vpliva na prebavo svinj tudi premog, lci ga grdzejo prašiči s pravo slastjostjo in ld ga dajemo živalim od casa do časa. F. Wernig, Laško. Kmctjska podiužnica Maribor in okoliš. V nedeljo, dne 27. t. m. priredi podružnica v učni sobi Vinarske in sadjarske šole predavanje o pretakanju vina. Predaval bo vinarski strokovnjak g. inž. Ivo Zupanič. Predavanju bo sledil prost razgovor o predmetu. K udeležbi se pozivajo vse udje podružnice, vabijo pa tudi vsi, ki se zanimajo za stvar. Zlasti mladina obojega spola naj ne zamudi prilike, da se kaj potrebnega in koristnega nauči. Pri tej priliki se tudi opozarja, da je treba najkasneje do 15. decembra plačati udnino (20 dinarjev) za Kmelijsko družbo, veljavno za leto 1928. Pobira se v trgovini Klajnšek in Penič, Vetrinjska ulica. Tečaj za živinorejske inspektorje. 25. oktobra je bil na zagrebški univerzi otvorjen trimesečni pripravljalni tečaj za polaganje izpita za živinorejske nadzornike. V tečaj so sc sprejeli agronomi in veterinarji, ki so dokazali najmanj petlelno specijalno prakso v živinoreji. Prijavilo se je iz cele države skupaj deset kandidalov, in sicer sedem agronomov in trije veterinarji. Po pokrajinah so 4 iz Hrvatske, 2 iz Bosne, in 2 iz Slovenije, 1 iz Dalmacije in 1 iz Vojvodine. Po narodnosli je 6 Hrvatov, 2 Srba in 2 Slovenca. Od agronomov so: Trije nastavniki na kmetijskih šolah, trije so pri oblastih in eden pri srezu. Vsi veterinarji so sreski veterinarski referenti. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem 11. nov. se je pripeljalo 90 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 120 do 150 Din, 7 do 9 tednov stari 180 do 220 Din, 3 do 4 mesece stari 350 do 400 Din, 5 do 7 mesecev stari 420 do 450 Din, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 11.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 35 komadov. Mariborski trg dne 12. novembra 1927. Trg je bil vsled prejšnjega dvodnevnega zelo slabega vrernena slabo založen, pa tudi slabo obiskan, kajti kmetje so pripeljali le 11 z zeljnatimi glavami in drugo zelenjavo naloženih voz na trg. Perutnine in isadja je bilo malo, pač pa je padla temperatura !+2°C) privabila 60 slaninarjev v mesto. Tem pa so bile odkazane stojnice na Vofjašniškem trgu, kateri je bil premajhen, pa tudi ni bil dobro ureijen, ikar je vzbudilo ne le pri silaninarjih, temveč tudi pri domaSih mesarjih, prekajevaloib in pi"i ostalem Ijudstvu veliko nevoljo. Slaninarji so prodajali meso in slanino po običajnib. cenah, domači me sarji pa govedino po 8 do 15 Din, feletino po 15 do 20 Din, sviinjino pa po 17 do 22 Din za 1 fcg. — Perutnine in drugih domacih živali je bilo komaj okoli 400 komadov na trgu. Cene so bUe sledeče: piščancean 15 Din do 30 Din komad, ikokosem 35 do 45 Din, racam in gosem 40 Din do 100 Din, puranom 60 do 120, domačim zajcem 7.50 do 30, golobom in grlicam 25 do 35 Din -za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetiice: Cene so bile krompirja 1 do 1.75 Din, čebuli 1.50 do 3 Din, česnu 10 do 14 Din 1 kg, gla\iiati sodati in endiviji 1 do 2 Din, zeljnatim glavam 1 do 4 Din komad, hrenu 8 do 10 Din, zeleni papriki 8 do 10 Din, paradižnikom 3 Din, kislemu zelju 4 Din, kisli repi 2 Din, surovemu maslu 36 do 40 Din, kuhanemu maslu 46 do 48 Din, čajnemu maslu 52 do 55 Din 1 kg, mleku 2 do 8 Din, smetani 12 do 14 Din liter, oljcnemu olju 22 do 26 D, bučnemu olju 20 do 24 Din liter, sirčelm 3 do 6 Din lilebček, jajcam 1.50 do 1.75 Din komad. Sadje: Cene so bilc jabolkom 4 do 8 Dln, hruškam 6 do 12 Din, orehom 10 D, luščenim 40 do 52 Din, grozdju 16 do 20 Din, mandeljnem 45 do 50 Din, maku 16 Din 1 kg, limonam 0.75 do 1.50 b. komad, kostanju surovemu 2 do 3 Din, pečenemu 6 Din 1 liter. — Cvetlicam, katerih je bilo pičlo, 0.25 do 6 Din, z lon oi vred 15 do 50 Din za komad. — Lončena in leš-ena roba, katere je bilo tudi zelo malo na trgu, se je prodajala po 1 do 50 Din, brezove metle po 2.25 do 6 Din komad, koruzna slama po 25 do 35 Din vreoa. — Seno in slama:V sredo, dne 9. t. m., sp kmetje pripeljali 7 vozov sena in 3 voze siamc na trg. Cene so bile s<?nu 60 do 82.50 Din, slami pa 35 do 45 Ddn z& 100 ikg. — V soboto, dne 12. t. m., pa v&led prejsnjega slal>ega vremena ni bilo niti enega voza sena niti slarae na trgu.