192
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XX 1997
Obnovitvene zadruge v letih 1945-1955 v dokumentih Zgodovinskega arhiva v Celju, s poudarkom na Kozjanskem
METKA B V KOŠEK
OBNOVA PODEZEI.JA V IITIII 1945-1955 V DOKUMENTIH, S POUDARKOM NA KOZJANSKEM
V upravnih fond'h Z gode vinskega arhiva v Celju se nahajnic poročila o delovanju obnovitvenih zadrug, ki ,;o bile v prvih povojnih letih ustanovljene na teritoriju skoraj vsakega krajevnega ljudskega odbora. Ker sc mi jc delovanje teh za drug zdeio nekaj speei ličnega, sem poskušala zve deti kaj več o nj'hovein delovanju, številčnosti, pristojnostih itd. Kol osnova so mi služila poročila o obnovi podeželja, ki .i nahahjo v fondu Okra' nega ljudskega odbora Celje, icr poroči In o delovanju zadrug pri posamczi 'b občinskih ljudskih odborih. Žal se iz njih ni dala izluščiti celotna slika, sai manjkajo poročila za posamezna obdoh ja. S pomočjo Zadružnih registrov, ki iib ravno ta ko hrani arhiv v Celju, so se labko ugotovili ustanovitveni p>dalki večine obno"ilvenib zadrug Poudarjam večine, kajti v poroči h Ji, ki se nahajaj ti v fondih upravnih organov, sc pojavljajo imena, katerih kljub večkratnemu preverjanju nisem za sledila niti v registrih niti v uradnem listu. Nepo polnosti sc pojavbajo ludi ob ukinitvi oziroma ob izbrisu zadrug Iz. fragmentov, k1 m jibjr uspelo zbrali sem sestavila le okvirno podobo. Da b: zapolnila vrzeli, sem sc naslonila tudi na časopisa Nova zadruga ter Nova pol. Na leritoriju, ki ga danes pokriva celjski arhiv, je največjo škodo v vojnem času utrpelo Kozjansko, zato scin name nili lil zapis raziskavi le-lega. Pričujoča razprava naj lak o služi le kot opoia kasnejšim, pndrob niijSim raziskavam.
OBNOVITVENE ZADRUGE V EETIII 19451953
Prva povojna lela so bila namenjena obnovi dr/a ve. Za obnovo podeželja so bile ustanovljene posebne oblike /dru/enj. s pomočjo katerih naj bj bilo v LR Sloveniji obnovljenih kar 21 OOOpopo! nema uničenih stanov;iniskib in gospodarskih poslopij. Do leta 1947 je bilo tako ustanovljenih 167 tako imenovanih obnovitvenih zadruc (za vso Slovenijo j. V njih naj bi sc združevali oškodovanci ene ali več vasi ki bi bili gospodarsko, prometno in ludi drugače povezani med sabo. Namen obnovitvenih zadrug je bil, da zadružniki skupnj sestavljajo programe obnove, sc pos'/clu
Nnva zadrug. S'. I '•>. 7 5 ¡947. sir. I, Kaki i boi»o Icios obnavljali porušene vasi.
jejo, organizirajo delo. vodijo dclavnice ipd."* Njihova naloga je bila predvsem, da v čim krajšem času poskrbijo za slreho ljudem, živalim in pri dclkom. in sicer pfoliki radbenega malcríala, kreditov jn delovne sile K redile icr druga namenska sredstva, ki so služili za obnovo stauovanjskin in gospodarskih poslopij, so izplačevali zadrugam razni denarni zavodi, kot so Državna investicijska banka. Zadružna gospodarska banka. Zadružna kincl'isk:i banka ter liranilniec. Pri ministrstvu za llnancc DFJ je bil ustanovljen "sklad za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem. Izdan je bil Zakon o ustanovi,vi sklada za obnovo podeželja in pomoč opuslošcnim krajem (posebna prilogu k 17. š levi I ki Ifr.l.SNOS in Narodne vlade Slovenije Z dne J4. 7. 1945). Zakon je določal, katera sred siva «) biiu namenjena obnovi;
a)	cisti dohodek od prodaje, oddaje v zakup ah od drugih prenosov imovine, dobljene od Adin 11 si racije združenih narodov za pomoč in obnovo (UNRRA) na Iciriclju in v mejah sporazumov med to administracijo in našo drŽavo;
b)	vsi dohodki po odvzemu vojnega dobička, pridobljeni med sovražnikovo okupacijo;
c)	odbitki v konsl lega sklada po /nkonu o lik iidaciji potrdil| izdanih ob izmenjavi okupa cijskih bankovcev, in o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih,
d)	ostali dohodki, ki sc določijo s posebnimi zakoni, uredbami ali ministrskimi odločbami, osnovami) zakonih n uredbah
Pri razdeljevanju kredita naj bi upoštevali t i sle kraje in ljudi, ki naj bi bili največ prispevali v narodnoosvobodilni borbi in naj bi bili največ trncll poti okupatoricm in domačimi izdajale". Brezobrestna posojila naj bi bila namenjena naj-polrebncišim. Za razdelitev posojila jc bila usta novljcna posebna komisija, sestavljena r/. zastopnikov m-ni s ti siva za fi nanee, gradnje m socialno politiko ter iz zastopnikov zadružništva in regu tamih hranilnic Izplačilo posojila jc izvrševal Denarni zavod Slovenije preko zadriL/jub orga nizacii in preko regularnih hranilnic.-*
Večina obnovitvenih zadrug jc bila ustanovljena že konce leta P)4^ icr v začetku leta 1946. Naloge, k so si iih zada!!, so razvidne i/, za družnih regi ;trov:
I. Obnovitvena zadruga pod vodstvom teb ničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in
Nova yadnjga. si. 2f>, Ki. (i 1 lJ4(i, sir. I'/J, Ra/.voj obniv viivcnih /tiJmg.
Nova zadruga F šl. 3, 13. 9. 1!M?, Mr. 2, l'rva piimoC /a <ibnovo naših domov.
A'ÎHIV] XX 1997
Iz arhiv ki h WP in /hirk
19.1
izdela ohnoviivcni načrt za svojo vas.
2.	Pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenili del za vsakega posameznega člana in za eclolen okoliš, nadalje določi višino obremenitve v dcln in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana.
3.	Posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih eventualno spornih odnosov (komansaeij).
4.	Skupaj nabavlja in izdeluje, /.hira in po razdeljuje med svoje člane gradben: material.
5.	S priiegniivij.) vseh razpoložljivih delovnih moči ped vodstvom tehničnega strokovnjaka oh-novi porušena naselja po predloženem in ndoh renem ohnovitvenem načrtu.
6.	Da po možnostih od pristojnih vojaških ohlasl' izpolnjuje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti4.
Vsak zadružnik je moral prispevati svoj delež. Katerega višina je bi'a različna in je vaxiirala od 50 do 500 din. Jamčiti so morali z enkratnim do desetkratnim deležem. Najpogostejša končna vsota je bila 100C din, čeprav se je pri različnih obnovitvenih zadrugah vrtela od 50 do 2500 din5.
Ministrstvo /.a gradnje je organiziralo 20 teh nič.jin baz (za vso Slovenijo) in iih poslalo v središče porušenega ozemlja. Ohnovitvene za druge so povezovale vse p/rzadelc oškodovance, tehnične baze pa so jiir. nudile vso možno stro kovno tehnično pomoč in posredovale pri nabavi industrijskega materiala. Da pa sc :c tehnično oschjc razbremenilo (vstalega dela, so tehnične z hazc med gradbeno sezono v letu 1940 polagoma prešle z. hazc, na okrajne odbore. Kjer so sc po svelrL izključno tehničnem dcln. Ustanavljali so tudi okrožne poslovne zadružne zveze, ki so pre vzele vse zadružno vodstvo in s leni na eni sirarn poj a ča le zadružni živelj, na drugi p;, poskrbeli za povezavo med okrožnimi in okrajnimi lorumi/'
OltNOVA NA KO/JANSKICM
Po podatkih, k: jih navajajo časopisi v tem čas n, naj bi hilo 75% vseh vasi na tem področju požganiii Uničile so jih nemška, uslaška in delno partizanska vojska med veliko ofenzivo v teh krajih pozimi leta 1944 Časopis Nova zadruga navaja 650 kmetij, ki naj bi hi le popolnoma uničene in v katerih naj hi hilo zajeti!} 1600 zgradi).7 Časopis Nova p:)l jc leta 194S objavil podatke o številu pogorelcev na Kozjanskem vendar so te številki le okvirne, Da hi si uslvarn popolno sliko, ni dovolj ohranjenih podatkov;
Le; ično:
Kozje:
Planina.
Št. Vid:
Jurkloštcr:
Marof:
200 pogorelcev 50 pogorelcev ni podatkov 8 pogorelcev ni poaatkov ni podatkov.8
Na poročilo, ki nam d rje popolnejšo podobo o povojnem stanju prvič naletimo šele leta ]Q51, ko so začeli natančneje nadzorovati sredstva, ki so se odvajala za oh novo podeželja. V poročilih, ki sc bahajajB v fondu OLO Celje, so zajeli podatki za celotni okn.j Celje-oko! i ca: ]. Na področju našega okraja so hile porušene 404 hiše.
2.	Na področju našega okraja jc bilo poškodovanih 1^2 hiš.
3.	Gospodarski!t poslopij jc hilo porušenih 484.
4.	Poškodovat, b gospodarskih poslopij jc hilo 1 15.
Uri podaf ih 1 in 4 n:so upoštevani številni manj.ši objekti, ki nc bodo posebej ohnovljeni-
5.	Oškodovancev (lastnikov poškodovanih stavb) jc 744.
6.	Porušenih ali poškodovanih stavh, ki so ski:pna lastnina, j'; hilo 20.9
Poročila, v katerem hi jo za telo Kozjansko kot cclola, v uprav nh fondih našega arhiva ni sem zasledila. Lcla 1953 so moral posamezni občinski ljudski odliori zhrati in obdelati podatke o stanju na terenu. Zbrane podatke so morali poslati Okrajnemu ljudskemu odboru v Celju. Tako sem podatki za posamezne kraic zasledila v gradivu občinskih ijrd.skih odborov Ledeno (dalje OhLO), ObLO Planina pri Sevnici, ObLO Jurklošlcr in ObLO Kozje. Kjer jc bilo možno, sem iz zhranih podatkov zaradi večje pregled nosti sestavila tahclc, pri nekaterih pa sem zapisala samo številke. Opozorim na i šc na dejstvo, da sc v omenjenih številkah skrivajo samo .prijavljeni oškodovanci, zalo iz nav;dcn h podatkov ni razvidno dejansko stanje.K)
ObLO Jurkloštcr: v letih 194.M953 jc bilo prijavljenih ¡8 pogorelcev (njihovo premoženje so požgali Nemci ir. ustaši od 15. 12. jy44 do 23. ! 2 1944), od tega 13 skoraj v celoti pogorelih.11 ObLO Planina pr Sevniei: po seznama iz let? 1954 je hilo vloženih 55 prošenj za dodelitev kredita za oh novo požganin objektov12.
4 ZAC Okniinn MiiliSCc v Celju, Zaïtru'ni rcttlcr št. IV. Mr. '2K, Oh n i iv i t vem /a-lniga z iiniejcrtim jaiii\lv<iin Knzjc. ZA C, Okmž.nn smliiie v Celju, Zjvlnjïni remuer VI ¡11 VII Nnva /ailrujçn. Si. ?fi. 2ii. (i. ISSfi. *lr. 200, Obnnvitcv pnde-7e Ija.
Nova zadruga, šl. 9, 27. 2. 19-46, Mr. (il, Obnova na Koz.-ionskem.
K Ni va pni, iy. 10. l94S,slr. 7 Obnnva na Kozjanskem.
9 ZAC, OLO Celje, AS 2.*i2. leln 1931, Obnnva nndcždja, Po
dalki 11 nbniivi pixtczclja ■ pimiiilii z. dne 10. 10. 1951.
11 7AC, ObLO Lcsiino, sijj. ffl 23. Obnnva pixJc/clja 1953.
11	ZAC, ObLO Jurklošlcr. AŠ 2, Pnpis vojne SkixJc 1933.
12	ZAC, ObLO Planina pri Sevniei. AŠ 1/64, Obnnva podci^lja
194
1/, arhivskih fondov in zhirk
ARHIVI XX 1997
07, Lcsično: v letih 1945-1953 prijavljenih \T> pogoreleev.
o/ [,r,stcNc>	Ufc 1944	llrupl vzroki	Skupaj
	jMi""'(li usta s i	ptr/an?	
1. Tiipaliivn	! 1	-	11
2 Lcsičnii	32	2	.34
3. Drci.stti i rebrn	1	-	1
4. Pilila,ij	.33	KI	43
.S. Diibjc	-	1	|
6. Klakc	2	11	1.3
7. DublciiCc	-	1	1
K. sirašk.) jiiiff.i	1	1	2
9. Bistriva	1	1	2
10. Drgnil:	H		M
12, Gubnn	1		1
tfl Zajinrjc		It)	111
SKUI'A.J	'JO	■>7	17,1
07. Drcnsko rebro: v letih 1945-1953 je bilo			
prijavljenih 81 pogorclccv.			
OZ DKKNSKO	IWgal küi 1944	Dru^i vzniki	Skupaj
K MUKO	iiknpalor	pn/nnF	
1. Gut....	32	3	35
2, Orvnskii rebro	29	5	34
3. Za^nrjc	1	3	4
4. Lcsičnii	-	1	1
5 1'ilsianj		1	1
fi. Prislava	1		1
7. D<ib1c?.ičc	1	3	•l
K. Oslcičica		1	1
SKUI'A,l	r,4	17	KI
07. Prevorje: v lelih 1945-1953 prijavljenih			
8 S pogorel cev.			
oz, j'ki-;vokjI'	Poipri Icfj. 1944	JlruK¡ v/rnkl	SRi)r,vt
	okupator	pr/jrc	
1, Slraška gorca		1	2(1
2. Krivita	23	-	23
3. Uipaea	11		11
4. Bisi.ica	15	-	15
5. Dtibjc			
SKUPAJ	87	t	88
ObLO Kozje; leta 1954 je bilo prijavljenih 89 pogorelecv.13
OltČINA KOZJf-				
Ime kraj"	SI pORDrelCCV	I'oRirclc biše	Tu (if reta fiiisp, po-lop] n	Osla!» pustu pjn
1. Zc Jc	ti	R	2	H
2. Huie	17	11	'J	14
3. Vrenska |!,	14	5	1	1)1
4. Ortnicc	2	2		2
5. Ki,/je	24	17	4	Iti
6. 5.....ivi.	KI	2	-	4
7. Jcšnvcc	14	11	-	1.3
K. Zdi ilc	5	2	3	5
9. K..rte	3	I		2
t«. Bel).	12	1		2
ti. Vclcrnit	16	-	1	12
S K lit'A J	125	58	20	80 j
Na Kozjanskem so osnovali prve obnovitvene 'zadruge že leta 1945, do leta 1946 pa so bile ustanovljene vse spodaj naštete. Njihovo Število je bilo v začetku večje, kasneje pa so se združevale, ločevale in ukinjale. Do leta 1953 so bile vse obnovitvene zadruge vključene v kmetijske zadruge. Iz zadružnih registrov je razvidno, katere obnovi i vene zndrnge so delovale na področju Ko>. lanskega:1,1
1 m c J.ad rn gc	Puliim nslanimCi«	llalli m ipisa
1. Ki i/jc	2'J. ti. l'J45	IK. 2. l'/tri
2. Ixsk'nii	5. 'J. IV45	1H. 2. l'J4fi
.3. Planina pri Scvnid	3(1. V. IVI5	
■1. Jurkliislcr		-
5. S¡ Viil in Planini		
(i. Mami	23, V. I'J45	.3, ft I'jTi
7. 1'rcvnrjc	2(1. 1, 1 IMii	2.3. 3.M; tfi
K. flrcr.skii rchni	1.3.2. IDir.	2f>. 3. |i*i
9 Itnic	Ki 1. 1VI fi	7, 3. IV1(i
KI. iimarje pri JuKah	lift tv-ir.	
11, šimiivn	-	
12. h ničel rte k	V. 12. IV15	1.4. IVtri
13. hiljcnh Snili	Itf. ll 1915	25.4. l'J4f,
i > "i- ' >* ' ' t.adruz/u'm ic^istrii).
hile zrim/cH«
Oskrhii / gnidhcnmi mulcTudcim ni delovno močjo
Kozjansko sla pokrivali dve tehnični b;;zi, ki sla imeli sedež v Kozjem in Jurkloštrii. Čutili je bilo pomanjkanje strokovnega delavstva, vprežne živine in vozov. Tudi materiala za gradnjo ni bilo dovolj, zalo so se na terenu pripravljali, da bi usposobili dve opekarni za zidno opeko, v Lesie nem pa opekarno za strešno opeko. 1'rva je začela delali opekarna v Kozjt m usposabljali pa so r.a čel. lud- opekarne v ->onovem, Podčetrtku irj Imencm. V Sodni vasi sodo lila 1948 nameravali usposobili novo opekarno,15 Časopis Na delo opi sujc pripravo materiala v opekarni v Kozjem "Tehnična baza Kozje je mescca januarja 1946 začela z izdelovanjem cementnih strešnikov. Iz delujejo sc v neki avlogaraži v Kozjem. Na razpolago soji le neki leseni podložki, pri čemer je delo mnogo zamudnejše kakor delo z železni mi modeli. Kozjanske izdclovalnicc ccment-iih strešnikov zdaleka ni primerjati z i,;dclovalnicain;, ki imajo na razpolago potrebne stroje in železne modele, V januariu je bila dnevna produkcija nizka, ker delavei v izdelovanju opeke niso bili izurjeni, a je narasla v mcsccu maicn. Vchk porast je pa dosegla produkcija v mesecu aprilu, saj je nekatere dni bcicžila celo 1 '00 kmr.adov, kar je
14
ZA<~ GbLG K.i/jc, AS 2/62 Dnkiintni sc/njin nhniivc ntvinc Kv/jc l!>54.
ZAC, Okni/ni» sodišče v Celju, ZailniJui rccisicr Si. VI in VII (Zadrvni regisler 51. VIII jc izgubljen, »lii /a vse nbniv* vilwnc /ailnrgc, ti mi pokrivale Kii/jjnsLi>, ni bilii imigiičc ugnlnvili časa nasl:ink:i Imenu nslalili selil i/pisal ) i/ libii-njenih i In. u in _ rili i" in i/ časi ipiuiv N1 ivu /;iilrug,i icr Nailcln).
1 ZAC, ULO Šnurjc pri Jelšah AS si». I'J. Iclii l'J47, Pnrit-iiln u .ibnnvi »pekarn in apnunic, 2, 5, 1V47,
AKI« XX 1997
ni arli i v škili fondov in zfirk
195
pri številu 12 drlavccv vsekakor razveseljivo, po sebno čc šc uponlc varno, da seje dvignila U,di k a kovost opeke. Zaradi nepremostljivih ovir se je moralo prva dva incscea (n in lam z. delom prekinili- kljub icrnu je bilo do 24 aprila lelos izdelanih 52 373 komadov cementne strešne opeke, .^rodukciia cementnih strešnikov seje torej v apn lu zviiiala za dobrib 30*1 kar je lep doprinos* teh nične baze k prvomajskemu tekmovanju."lfi Zidaki, Ki nojih izdelali v takšnih poljskih opeknmah, so bili slabe kakovosti, ker glina ni bila primerna za izdelavo opeke Niso bili odporni proti različ nun "remcnskim razmeram in so v si rezal i le zidavi notranjih zidov. Poglavitno pa je bilo, dr pror/. vodnja ni pokrivala potreb po tem malcrialu, zalo je hilo zadrugam na tem področju leta 1947 de deljeno &p.Gg)0 kosov zareznt opeke, 224.(KX) kosov hobrovca m 1 30.000 kosov zidakov. Načrl na kor.-sija jo zaradi velikih potreb dodelila 'za to Pudroeje šc izreden kontingent zidakov v "išii" 224.0O0 komadov, ki so ga postopoma razdelili med posamezne obnovitvene zadruge Za to področje jc bil dodeljen tndi kontigent žičmkov, in sicer 3,7 Ion.17
Potrebe po apnu so v celoti krili z lastno pni izvodnjo. Poschno irspešnc so bile apncniet 0W no'/ilvcnc zadruge Lesično, KL.O Kozje in Šket ter apnenca v Koslrivniei. Tehnična baza v K z-jen jc v mesecu aprilu pričela z žganjem apna. Šc istega meseca ga je izdelala M Ion in ga v dv;h dneh razdelila med člane obnovitvenih zadrug.18
Ministrstvo za gozdarstvo jc preko uprav državnih gozdnih gospodarstev dodelilo obnovitvenim zadrugam 2900 m3 lesa na panju. Vendar je bilo (akšen kontigent lesa težko dobiti, ker so bili gozdovi ponekod popolnoma izkrčeni. Na nomoč so priskočila druga gozdna gospodarstva (npr. savinjsko gozdno gospodarstvo jc sporazumno s piizaticlimi obnovitvenim zadrugam pošiljalo les i/, drugih področij).
Iz tabele so razvidne potrebe po lesu v talili 1946/47;-
lfi Na delo. p 5. 11 5. 1'J lfi. Mr. .1. TchniCn; ba/;i Kn/Jc v Nt»«*cf icki.mvanju.
ZA C. OLO Snurjc hi Jelšah. Afi 3/1 V- kln 1947. niimCilu povcijcnita V3 obnovil /a skupščini) Ol.O 7. V. li>4 1K Na del». M. 5. Tehnična ha/a Ko/jc v prvi 1 majske 111 Icknli» vanju.
I9i 7.AC. OLO Smaijc pri Jelšah A S l/l K. km I "47. Zapisnik k infcrcncc nlimivinirnega svela.
Posamezne obnovitvene zadruge so nabavile
les:
1	Lcsično pri državni gozdni upravi Rogaška Slatina v revirju Harlcnsidn,
2	Kozje od državne gozdne uprave Biežiee,
3. Drensko rebro pri državni gozdni upravi
Rogaška Slatina v revirju Harlcnstcin,
A. Podčetrl-k 250 m3 v Pilčnik Bodolc, 250 gli v Loki pri Žusmii,
5.	Prevorje od gozdne uprave Sevnica v revirju Zagorje pi Pil Staj iu.
6.	Buče od gozdne oprave Rogaška Slatina (Pi)dčclrlek) Bodole,
7.	Polje ob Sotli od državne gozdne uprave Brežice (Bojni vrh),
8.	Rogaskr, Slatina od državne gozdne uprave Rogaška jplctifm, in sicer 150 m? v Roeaškj Slatini in lOnm3 v Rogatcu.211
Za leto 1951 je hilo za obnovo podeželja na Kozjanskem načrtovanega in odobrenega 2075 m-1 lesa na panju. Razo :ljdn je bil med naslednje obnovitvene zadruge:
1.	Gozdno gospodarstvo Brežice je dalo 1650 m1* lesa za:
- OZ Prevorje600 m C-U Planina (gozdna uprava) OZ P.anin:i 700 m3 CU Planira OZ St. Vid 250 n) C-U Planina ali Todčclrlck OZIluee 1 rX) iu3 GU Porteclrlck, Kozje OZ Urinsko rebrn 250 m1 GU Planina
2.	Gozdno gospodarstvo Celje jc dalo 125 m3 lesa za
O/, Murof 125 m-1 GU Jnrklaštcr
Za potrebe razreza lesa sla bili v Jurkloštru in Kozjem obnovljeni parm žagi. Za žago v Kozjem obstajajo podatki, c!a jc dnevno izžagala 15 m3 lesa
Poleg obnovitvenih del so gradili lud: enodružinske hišice tipa Pogor. Za vsako tako hišico je bilo potrebnih 10 kubičnih metrov lesa. V njej jc lahko stanovalo šest oseb Potrebovali bi 54 takih hišic; da bi najpotrebnejši dobili streho do ziine.71 Na prdročjii tehnične baze Kozje naj bi zgradili 10-12 takih hišic v izmeri 6x4 m. Tehnična baza v Jurkloštru jc planirala izgradnje 15 enodružinskih hišic V Podvirnh :ih jc v letu 194.5 zgradila 5, za 6 bišic jc imela pripravljen materi il, za osiale (tiri pa je bd pripravljen material v dolini.22
Poleg splošnega pomanjkanja gradbenega materiala jc pestila obnovitvene zadruge se enn nadloga pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Dc lavske ekipe, ki so bifl formirane v ta namen, so morah vodij i kvaliluirani dclavci. Nova zadrti i je ob-avil,-' podatek, dn jc bilo pred vojne v Slovt. niji 3:00 zidarjev in 700 tesarjev, po osvoboditvi pa je ostalo le 2000 zidarjev in *>00 lesarjev.23
211 Ihiilciu.
1 Nn va /ji Iru ¡:a. si. 2. ii. lJ. 194 5, m r. 3. Obnova. " Nuva pili. I (J. ill. IV4i. Mr. 7 Ohmr-a na K.i/janskcm.
Nnra hdrvjH. si 2.1. 5. fi. 1W6. sir. 175. V/g j jame nc vc k ai Ire »dirjev in lesaijcv
Ime zadruge	1/. knnlif;cnl? /n Icln J946 šc lic 1/. ru 1 lijem i	rv Idil l!)47.<c f^ilrelim» m1	skllp.lj n»J
1 • LcsiCni;	.11 KI		y
2. Kivjc		•11X1	4i KI
3. Drcnsko rebrn	1511	<11X1	75(1
4. Poditinek	511	4511	51 KI
5. l*n:vorjc	21 KI	2511	J 511 •
■ Huic	11 HI	100	2(Mt
7. 1'oljc lih Sulli	511	1711	2211
K RujiašLi Slatina		2511	2511
1%
tü arhivskih fnnduv in zbirk
AlílllVI XX imi
Glede organiziranja slioko"nc delovne ekipe je imela največ sreče Obnovil vena zadruga K:iz I. Njene delovne ekipe .¡o bile stalne in so delale na račun zadruge. Vodiic so tudi mezdne pole ipd. Tudi zadeve finančnega poslovanja povezanega s črpanjem kredita, so bde dobro urejene
Potrebe po kadru za leto 1947 prikazuje na slednja tabela:24
Mezde jc določil Iz.vrŠni odbor OLO Celje ckoliea, in sicer
zidarjem tn tesarjem, ki delajo pn pogo-rclcu, ki jim ne more vsak dar nudili hrane, se določa uma mezda na 30 do 40 din (po spesob nosli);
zidarjem i i lesarjem, ki delaj.) pri pngo-rclcu, ki jim nudi dnevno brano, se določa urna mezda od 25 do 30 din (po sposobnosti);
- v izjemnem primeru, čc pognrelce inina v družini nobene delovne sile in ne more dobiti brezplačne pomoči od množičnih organizacij, se plača tudi strežača; in deer brez. brane 18 do 22 din.sbrano pa I6do l^din.2'5
Finančna pomni države
Brez finančna pomoč' države ne b. hib možna gradma oziroma obnova porušenega podeželja. Dodeljena sredstva naj bi služila za nakup najosnovnejšega materiala cementa, apna, železa in podobno. Namenjena so b ia tudi Zii plačilo kvalificiranim delavcem. Ugoden rezultat pri dodc-lilv* kredita naj bi bila opravljena dela v ših ikrat.u vrednosti Narodna vlada Slovenije je že septembra 1945. leta namenila sredstva za obnovo. Določenih jc bilo 60 milijonov iinarjev posoji a, od katerih naj bi bilo 30% brezobrestnih. T;; denar naj bi služil kol sredstvo za najnujnejša popravila, ki so morala biti opravljena do zime. Obnovitvene zadrupc so prejemale denar, določen za njihov okoliš, preko hranilnic, višino kredita pa so svojim članom določale na posebnih članskih sc Stankih, kjer so ugotavljali potrebe posameznikov pc denarni pomoči. 1 lani naj ne bi dobivali de naria v roke. Izplačale naj hi jim samo denar, potreben za izplačilo mezd in obrtniška dela. ostal.i izplačila pa so sc morala vršiti preko bra
24 zac OLO -Šmarje pri JeKab. AÍ> 3/1 K. Iclic MJ47. Zapi-nik
konferenc <ibnnvM veneta suela
2- ZAC. OLO Celje. AÍ 251. jem 1951. Krcilili /a nbniivn pnde
?elja
' Nnva zadnja, b. 3. 13. 9. Prva ......... za tcbnnvci našib
itnmnv.
iiilnic.- Obnovitvena zadruga jim jc bna dolžna priskrbeti potrebni gradbeni malerial.
Ixta 1946 jc Tehnična baza Kozje v prvem obroku kredila prejela 1.185.000 din Obnovila je 131 gospodarskih poslopij in KM m še. Od kredita jc bilo 70% porabljeno za nabavo materiala. 30% pa za izplačilo mezd. Vrednost npravljc nega dela jc "ila triinpolkral vccja od porabljc-nega kredita.2* Drugi nbrok kredita za obnova porušenih krajev |c bil dodeljen celjskemu oknržju leta 1947 'in jc znašal 6.175.oOO din. Razdelili so ga med devet ohnovitvenih zadrug. Naj\cč so dobila od okupatorja najbolj prizadela področja abruvitvcmb zadrug v Lcsičncm, Prevorjah, Drcnskcm rebru in Kozjem, in sicer 4 850.000 kredita.2'-1 V gradivu OLO Celje najdemo za leto 1949 podatke o višini finančnih sredstev, ki so jih potrebovale posamezne obnovitvene zadruge. Tc potrebe skuša prikazali na slednja tabelah
Ime iacIniK«:	l'lan a Izgradnji	l'iilri KT
	slavh* letu 1049	k redil
I. Prevccijc	35	i.iouiüa
2. IJCATUI	.11	3(K;.(MMJ.-
3. Diemkcc retirte	24	SMl.OOO.-
4. Kc:/¡e		140.000.-
5. Huí;	•1	75JMKI.-
(i. l'Ianina	22	27(1.00(1
7. Ma.nr	4	63.00(1.
K. Sv. Vi.l pri Planini	29	279.00(1
SKUl'AJ:	152	2.922.00(1.
Za občina Kozje obstaja še podatek iz. leta 1954. iz katerega jc razvidna višina p:unoČi, ki soje bili deležni pogoretci \ posameznih krajih, ter dokončni znesek, ki je bil potreben za dokončno rcahzauju ohnovc*3'
' K:i 'iirliicv ki -diui vubélni Ki /ji				
	Š1. pdR.l-	Prejel do	l'iilrcjcnl	1\( koni Mj¡
	releev	dunes	znesek	|M(l.rctrv.i
		pnnik.diri	krc<1U-i din	krcdll^ din
1. Zeče	M	217.000	2.535 721)	l.lKiK.IOd
2. Ilieie	17	7.3 7.5 J 2	5.791.928	2.170.000
3. Vienska ^itca	14	411 .¿14	3.Kfe9.160	1.33fc.30(;
4. Onniie	2	ifiAxi	H4.fí"l	6(1.000
4. Kee/je	24	fil0.5i)0	5.973.946	.3.532.1)0(1
5. Suneevcc	10	1 33fi.00(;	I.K55 200	1.190.1)00
6. Jcsiivec	14	594.9-lf	2.016.0K0	1.5'rf). 000
7. Zdnle	5	fiO.OM)	I.2.ÍK.360	529.20(1
K K-irte	3	203.397	.WI.SX)	45.1000
9. IUIII	12	I.079.D7I	2.95K.K2ri	2.5rJ5.0(K)
1 (1. Veiernik	líe	K:3.:KO	9.112.474	.i.fusm')
SKUI'AJ	125	S .797.9 J 2	1.294	||9J3.30.«W
27 Ibiilcm.
2!< Na delu. 2'J. fi. I94fc, ll. 12. Oltroiviivcni kreitil naj se JixJclí
/arcs najpielrebnejiim. ?Jj ZA C OI,O Šmarje pri Jelšah. A.Š 1/19 leln 1947, l'nniéilu poverjenika /a icbmivcc /a stupšlinu OLO dne 7.7. in 7. 9. 1947. 7.AC. OLO Celje, Afi 237 lelic 1949. Obnova podeželja ilopisi m plani.
ZAC, Obt.O Kivjc, AS ?./f(2, Dickiméni se/nain iilinnvc nbčinc K. i/je 195*1.
'me zadruge	í ¡da rj¡	pomočniki	lesarji	£ ni nčnikl
1. Lciičnn	3	12	3	12
2. Ke;/je	2	(i	2	6
3. Drcnskci rebm	4	11	4	It
4. Prcvarfe	3	12	3	12
5. Hače	1	3	1	3
(i. Pdlic cibSmli	1	,3	1	i
7. Podčetrtek	2	4	2	J
X. Rccpaška Slalina	1	2	1	2
Mí T'l XX 199*'
1/. arhivskih fondov in 'hrK
197
OVrrjii ljuf ki oSbor *!irr r T,ri .Trl"-^ 'o? 10. 1'HV ijoriuuoi "ki odsek-refe:ob»o:o. "it. ITI-
ObaoTltTfjse ib^ru,tb
pmako rebro
?ia vasib sr3tb«ki>i ar stalio onaln.če si * f"*1o iij	hoEejo ixposiúTflti T5i «lirai z-Jru¡*e <reSi+t
Sr-rav ta xetlcke if sricr.iuje ,6a bi -i no^I i y*í V:re+.l pcpslnrií.! únüal s taiovfijsio bodici go-to H ara b ;	.
í^8	ttmciva«je .bl «aj y [tmivt jja
pojpfbSflMjlBl -jotr-jfl. Fíe ta a£&i* vi11 no m^rnCJu o1j«&vIItc«f icJru^e cela vrsto ■ ? »ol rCasih Ir Jo tretji«? uonrajeiib bi5 U ^¿»TP^arf fci.*> T»oalo??i;j. Tr#Ja| u jf *Ji "ti t oíttlrii ¿oír'jeie^a ^re^it» 1. a r.-s^ol.iSl.l i-f T.* mirr «ir.
;<«o.'Ítvf«a ?ad(-u?e -si ¿r - j .;■. - pri* o «c ~.tjl bff v i .a fcouia.ijsfco o^Iríaia ®rc lliSíír pO^oTÍlCfr
it t k oí Luí i eogprJ¿c£| iz ko^iM jafcr noii^a a roo 'r* xr i -VI1, en ste Tí jej J vfgj. m potrr'j«íb Dojiore\tPT. Tako i te u-»o>tr-lo»	_ ir Je5o/ca, "¿i je bil -tí ififw» t
POJ U .iT/ l» "ti ftpiyjr r fclrt« L* oraa-,orl\ í? ^ri^r ¿o - -CÍO", r, fcjtt. Skrbitr, i* bo inri ¿o	nabo
ítUliiJi,.
Pr-1 I	a.-! Polaai V jr Ko-í-Ljf aícrr s^ln-ila
■ i pe se tel jo |__v oi.-lr «IkeV.c	«iti o^cc"
Tje ™ s ^voSr«! »n; aki ,t» iirrvljr *o lr te iterir,}
I rjraje,«i pa 5J rrr^JpTS^n ip-.r ^'A jr ir. oo?to 5IJ0TB poirlt 2rr »-a ua«ju i« ■7.*. arirzril* ^0 "o-Ruti , rrrSae 11, i»c ps i)aa. Kj» i* :coko a taSn<ej0 le zafru^A »ohre ntcao Cenr-a* or ■mr^^o z••l-keli, «f je vjirs ttirfi *ekaj £acikiJ«OTti	_ "aii\
xb 1 tftkesi slai ju >ikaV. 01 if ¡i-ore^ip kEuuC PXo o"o1jr-»i krr^ii «e bj tgaoK&l.^-ga bo treba zvi?*ti.
Tov.' _ _____ j, rnova boxu ,u prlfT. t Tinrs^fu bo
PotrrnovrTa i^c 6. auc lav.-fii^ nitko* fli L o arri-toT! r ¿o-veiitFT apbr s kehiajo,
nre-o .riira '.n^trve "otT"jr ".-»i1- iilEnoT, bl aLlfoa 1 i , J; t ¿oJelJe«im kre^ito^i »p bo-te bijE jnli. '■> iruR ;U',Mii pa ji:Uf ljCcfce 1 i uri Ta rr - (,1 ci [\s r i >aaV.i toliko E. 1 in,»n ol ulic orjSnjr zt 'ijiatiJ rei'it Utfi-iira^ ila« aljc ¡F rrebc tfOrti, fia y i«Tr!.tiC i ^c-Ht f chi skr C1l,/*>w ^	ea ouiovo •■ lrtu y
ai tot>eM,to, ce oi pneei<ei k^ffiita leto- nr ii-lr*)^'1! ':cl|y9'. i, l: r 11; i L jc ¿oJelitl t?Ltie lot-cboin' ■"ruiiiam ki letaa .iritijo ^.¡ios<o bo j leto» rr^ilU.
•s uprerii te j 1 lrnuCite .oCio	nolrebe . 't r * f »_
—,-- ¡h ;rr-jH 1 r r"--!-1 C Hr 4Ú >1' O* I** 11 l '' ■■n
narisi j^-b 1 h 1 L k 1	lu'Mr Ú rj-^t
tnlStc' h- '■ ■ C-r-, 1L rfú^iom Ir—"' " ■ lutükl -^-S If fcmliUFrr Je 'r'w!	IhttfyM
¿el« , flvrt l. H-Jiirl« Hi-Q^llad
5b"t laSizraii - avoboío lju<f-l,rii í
•^'■Prr	,fí?/SHC
■ ■ í—.. > ■ 1
Zapisnik -radbenega odseka pri OLO Šmarje pri Jelšah, iy. 9. 1947 Zgodovinski arhiv 11 Celju
m
]■/. arhivskih londtw in zhirk
ARHIVI XX 1997
Hmeljarska zadruga v Žalcu jc istega leta poklonila Kozjanskemu 50.000 din za k.;ljc ne poravnanih računov, ki so nastali pri postavljanju bišie (¡pa Pogor, V pojasnilo jc Hmeljarska za druga objavila v časopisu Na delo: "... Veseli nas ua smo mojji vsaj z. malim prispevkom po magau ljudstvu kozjanskega okraja, o katerem nam jc znano, da jc za časa okupaci|c mnogo žrtvovalo. To r.mo tem rnjc storili, ker nam jc ravno to delovno ljudstvo vedno pomagalo pri pospravljanju bmeljske žetve, kar upamo, da bo to tudi v bodoče, tako dr. bomo s skupnim delom čimprej uravnovesili naše ljudsko gospodarstvo jjf
Do jeseni 1950. leta Povcrjcništvo za finance ni imelo točnega pregleda nad financiranjem podeželja, ker so bila prva leta po osvoboditvi obnovitvcnc zadruge kot koristnik kredita v direktnem obračunskem odnosu z banko in .siccr z Državno banko za kreditiranje kineti.sk;h zadrug. Korislnik kredita jc bil posameznik, nc pa posamezne obnovitvene zadruge Poverjc ništvo za finance jc dobilo nak -o, da vodi individualni pregled porabe kredita
Okrajni odbor OF Celje jc skupno s Povcr jeništvom za komunalno dejavnost OLO Celje okolica formiral dve komisiji ki sta nr. terenu pregledovali stanje obnove. Ti dve komisiji sla obiskali kraje Kczje. Buče. Drunsko rebro. Lc sično. Zagorje. Prcvorjc, Sv. Vid pri Planini. Planina nad Scvnico. Marof, Jurkloštcr. La.ško, Rečica, Vojn i k, Vila nje. Sv. Jurij pri Celju, Žalec, Braslovčc, Sv. Jur.j pri Taboru in Vransko. Konvs ji sta ugotovili dr. na področju okraja Ccljc-okolica ni bilo večjib manipulacij z grad-bej .m materialom, namenjimjin za obnovo, kakor tudi lo. aa posamezniki mse izrabili večjih vso; kredita. V večini primerov seje vrtela i išina porabljenega kredita od 30 do 80.000 din, v izjemnih primerih pa 100.000 din.
V letu 1951 državni kredit za obnove podeželja ni bil dodeljen Namesto lega je 10 OP Slovenije iz svojega sklada za socialno pomoč dotiral okraju Celje okolica 4.000.000 din Ta znesek jc predstavljal nepovračljiva sredstva, ki so sc v sporazumu z zastopnik; OP, Zli. KP in OLO razdelila po planu med zaslužn^jšc vojne oškodovanec. Za ta sredstva so sc morale na Poverjc ni št vu za finance in v Obnovitvenih zadrugah nastaviti nove kartoteke Vsebovale so karakteristike posameznih oškodovancev. Kot primer navajam nekaj naključno izbranih oseh:
" Jazbui.šck tefka, Belo. dolalna pogorclka. srednja posestni ca z. enim otrokom Moža so ji ub.li partizani, nc iz političnih, temveč i/J drugih
1 Na i)cln,.šl. 15 2(1. 6. KMfi.Mr. 3. Obnnva na K' i/ja nske m.
33	ZAC. OLO Celje, AŠ 752. Icln 1'J51. Obnova pix!c/clja. OLO Kiji ■■V-Hi-M • 1'nvcrjcnišivn /a lïnanic. Pinadranjc nlinovc pod- ?c ija
34	ZAC. OLO Celje, AŠ 252. Icln l'J51, Obnova piulc/clja. 01,0
Celje-nfcnlîia Piiri)iiliio revi/iji nhnnvc
razlogov. Je članica O F m zelo siromašna, brez delovne pomoči. Je zelo zavedna ter tudi obvezno oddajo redno oddaja. Predlaga sc ji 30.000 din.
- Ulaga Karolina jc vojna pogorclka in par .ižanska vdova z dvema malima otrokoma, zemlje poseduje le malenkost, ki jc kamenita. Dograjeno ima delno samo hišo. Lastnih sredstev nima in si ne more dograditi hiše, katero jc začela obnavljali lela 1947. Predlaga sc, da sc ji dodeli ?0.tXXi din.
Kozolc Janez, Jcšovcc KI. O Kozje, dolalni pogorclcc Za časa okupacijc sodeloval s partizani, ¡¡¡rjovi bili v NOV. Je mali kmet z. večjo družino, danes za veden, akfivcn v vsakem delu ter član Oh. Pri napadu na Kozje decembra 1944 izgna" z vso družino. Predlaga sc mu 50.0tX) din" y
Kandidate za kredite in drugo materialno poinoe so razdelili na tri skupine:
A vojni pogorelo, katerih povzročitelj škode je pil okupator,
It pogorclci zaradi drugih vzrokov ali kako drugače oškodovani (škoda zaradr si rele. propadla poslopja, ipd.;.
C ostali pomoči potrebni. Okrožnica 10 Oh .št. 32'23 z dne 7. 3. 1951 jc določala, da sc ta sredstva uporabijo izključno /a liste osebe, ki so bile v planu dotacije. Za lo jc bilo odgovorno Poverjeni.¿Ivo /a finance. Prenos ženeta oškodovani a na drugega ali sprem' njamc plana jc bil možen lc tedaj, če jc nosilcc finančne pomoči zagrešil profidrž^ivno dejanje. Od skupne vsote 4.000.001' din je bilo v tem letu porabljcmu 2 000.(XX) din.5fl Do .iklobra je bila nzdcljcna že celotna vsola Odobren jc bil ponovni kredit v višini 2.iXX).tXX) din, ki pa jc bil bi:ro razdeljen in prekoračen za 1.0tX).000 din. Pri vseli gornjih vsotah pa n'.so h 'i upoštevani zneski za plačilo kvalificiranih delavcev (zidarjev, tc.sarjctf). Samo za plačilo tesarskih del pri obnovi šestdesetih hiš bi potrebovali 3.00C 00^ din.17 10 OF Slovenije je za nada' njo finančno pomoč planiral sredstva, ki pa ne bodo več nevračljiva, temveč samo brezobrestna.
V drugem delu pomočila, ki ga jc poslal Okrajni odbor O F Celje okolica Izvršnemu odboru OF Slovenije v L ubij a ni. jc navedena višina sredstev, ki so žc bila dodeljen? celotnemu okraju Celje-okoli.:a. Število oškodovancev ter tudi rezultati pbnovc:Q
"- Do sedaj je bilo na področju okraja upo-
35 ZAC. OLO Cu-ljc AS 252. Icln l'J51. Obnova poilcicljj. KaraklcNslika vojnih p'iyorck-cv.
Z.AC; OLO Celje, 25 J Ici« 1'J.SI. Olinova piidc/clja.OLO Cdjc-iiknlii-.i riivcr|l*nHlvii ai 1'manic, Financiran¡c pode/c Ija.
37 'ZAC. OLO Celje. AŠ 252. Icln 1';51. Obnova pmlciclja. OLO
Ccljc-nkoliiM. 1'oniiilo o rtvl/iji nbnovc. 3ti ZAC OLO C:ljc AS 252. Icln TVI Obnnva pitdciclja. IV datki ii nbnnvi pix1i;ic1ja. porniiln / ilnc 10 10. I'J51.
ARHIV] XX 1997
Iz arhivskih fondov in zhirk
199
rahlja«) j■/. oaslova kreditov ali poapor za obnovo podeželja od leta I94.*> v skupnem zne sku 32.172 900. V tem znesku je upoštevanih [udi 6 milijonoj kredita oziroma pomoči 10 OP Slovenije v letu 1951.
Lastrikov (oškodovancev), ki so do danes prejeli kredit ali pomoč, je 743. Pri tem so pa ■ao' taki slučaji, da so dobili pomoč v prejšnjih letih tudi nepogorelci m to ljudje, ki so bili au v partizanih ali v koncentracijskih taboriščih in. zapoiih ali pa v inozemstvu in je v času njihove odsotnosti za časa okupacije stanovanjsko po slopje bi Jo picecj poškodovano.
Dvajset oškodovancev do danes še ni ničesar piojclo, t.j. nobenega kredita aii pomoči.
Obnovljenih hiš, v katerih ljudje ž.c stanu jejo, je 4.1?. V tej številki pa so upoštevani številni primeri za silo obnovljenih stanovanjskih prostorov fposlopjc, obnovljeno ^0-60%).
68 je še stanovanjskih tii.š, kjer se še z. gradnjo ni pričelo.
V gradnji je še 405 hiš.
Obnovljenih gospodarskih poslopij je 305.
Vrednost vseh obnovljenih stavb znaša 158.400.000 din.
Do sedaj je obnovljenih 13 stavb skupne lastnine.
Jc nekaj slučajev, da so prosilci-pogorelu v prejšnjih letih uporabili kredit tudi za nabavo obleke, nujnega gospodarskega orodja, naiboli potrebne kuhinjske opreme, vendar se gre tu za malenkostne kn (lite no 4.000-8000 dim rjev. Ko-mirija jc na terenu te slučaje ugotovila, nekateri so ■/.€ morali vrniti ali pa bodo morali vrniti. V ostal, m velja pripomba pod točko 4.
Število porušenih stavb, ki so brez. lastnikov (pomrl, ali se izselili) jc 5. Ta številka m popolnoma sigurna vendar dosti več teli slučajev ne bo, ker so se na te domačije naselili nas! coni k. oziroma zakoniti sorodniki.
- Socialni sestav oškodovancev je sledeči: malin kmetov 568 velikih kmetov 131 ostalih ?7" Iz slabo ohranjenih poročil o obnovi pode želja sem sku sala delno rekonstruirali opravljeno delo, vendar se podatki nanašajo največ na obdobje ined letoma 1947 in 1950. za prvi povojni ieti pa sem našla lc fragirenic,:,'J
ZA C, Ol.O Celje, AŠ 247. Icl» 1951, Statistična lablitvi >i nb-niivi pnilc/clja.
Ohiimljciiii v kill 1945/46						
lind KI.O ji)	1'npolnmnn			Oofirajenn dii slr«lic		
	si,m.	pisp	m- rj^	slan.	\9lip.	m.
1. Itanina	3!)	31	5	1		
2. Sv. Viil pri Planini	9	19	2	31	24	4
3.1 M a mf				17	25	-
SKUl'A.1	48	50	7	49	4'J	4
Stanje lotih 1947/4« nam prikazuje nasled nja tabelah0
line /.ailriipe	lliifirujcn'j 47/4 S pisp. .slan.			V firsidnji 47.'4H slon. pisp.			
1. 1'rcvnrjc	21	2K		3(1		2(1	
2. I^csienii	7	12		J«		1»	
3. Orcn^kn rchni	K	4		13		11	
J. Kn/¡c	K	14		K		11	
.S. HM	2	K		7		10	
6 Planina	IS	25		56		X	
7. M:)nir	6	7		K)		X	
•SKtH'A.1	67	88		172		lg>	
							
line /ailrn^e	Hisnijrnn Icla 1 "4S slan. ii»sp.				V KBidnJJ ll>4ft slin, i^isn.		
1. 1'rcviirjc					14		
2 PKSTBI					4		7
3. Drcnskii rebrn			1		9		2
4. Kn/je	4		5		3		2
5. Hut c	-		1		3		1
(T I'lanina					15		25
7. Mamf					X		X
SKUI'A.1	4		7		Sf>		45
Nedograjenih jc ostalo šc 1^4 slanovan,skih in 209 gospodarskih zgradb (jmlatki djjrijo za celo pai rocjc OLO Celje-okolica in ne rano za Ka?j(tnrko).4i Poročilo o obnovi pri OLO Šmfje iz leta 1947 navaja, daje f ilo od 4S8 pomšeirh stanovanjskih m 7H3 gospodarskih poslopij oh novljenib 32% stavb. Za lelo 1947 jc bila v planu obnova 98 staoovanjsk.b in 131 gospodarskih poslopij, kar naj bi predstavljalo 60% obnovljenih stavb.42
V naslednj1 labeP je izražena primerjava gradnje v letu 1948 in 1949:J3
Ime /frdrilft	DOjimJetfii t. 1948		V (friduji 1.1»48		V crndnjt 1. 1949	
	stan.	»H»-	Al an.	pesp.	slrn.	pisp.
1. Prcvnrjt	5	1	34	16	16	22
2. Les i i-mi	4	5	51	20	11	13
3 Drer.skn	|l	K	9	4	26	IX
rchni						
4 Kii/je	5	6	3	5	6	3
5. Fiuec	4	4	5	5	4	4
6. Planina	.	,	-			
7. Marof	12	11	!>	7	4	13
[SkUI'A.1	39	35	Ill	57	r,7	73
40 ZAC OLO Celjr, AŠ 22K,lctn lK4f Zbirna pnnH.il,i iinbniivi pi uJc/i-ljj. ' Ibiikm.
42	zac OLO Šmarje pri Jelšah, AŠ 3/19, Piiričilii /a skupščino OLO /. )lnc 7. 9. 1947.
43	ZAC. OLO Celje AŠ 237, leti> 1949, Plan i.bnnvc piidc/jclja
Klnnjr pn vojni						
Imr KLO-ja	Dctun prškodov,-!ni-			Uničene		
	si,'in.	K"sp.	uinlc	slan.	piisp.	tirnic
1- 1'liiiiina				59	56 j	3D
2. Sv. V;,1 pri llanini				fiK	63	44
3. M,mit	6			43	95	
sila	fi			17(1	214	74
200
b arhivskih fondov in /Jiirk
ARHIVI XX ti»?
Naslednja tabela prikazuje potek obnove v letu 1949:4*
Na vaseh so organizirali tudi nekakšne oblike delovne pomoči, ki so m jo nudil' liudje jZ mesta. Uspehi lakih akcij so hili vprašljivi, vendar so tedanji časopisi z. odobravanjem pi ;aii o lakih akcijah: 'V nedeljo. 12. 5., se je pod vodstvom OF II. četrti napotila ekipa, ki jc štela 43 udelcžcnccv, na Kozjansko, da obdan prebi vale: po okupatorju uničenih vasi: Bela, Korte ter Šonovo. Te tri vasi leze na levem pobočji: dolinice od Filštanja do Kozjega. Ob osmi uri dopoldne so pričakovali prebivalci omenjenih vasi Celjane ob glavni cesti. Nad 14.000 din ic bila vrednost darov v poljskem orodju, emaj 1 i rani, porcelanasti ter pločevinasti posodi, oljna Umi barvami. Va;i so dobile tudi petsto kilo gramsko tehtnico. Na enem izmed treh avto mobilov so bdi tudi obrtniki iz II. četrti z vsem potrebnim orodjem Tako se kleparji, ključav n¡carji ter sedlarji izvršili vsa popravila enamtn desetim družinam. Med tem časom so se vsi ostali udeležili dela na cesti. S temi kamioni so vozili gramoz, od Pilštanja na vrh Prcvor" Na ta način je bilo prepeljanih 26 m3 gramoza.1"4S
Kot ilustracijo, kako je demv.ila posamezna obnovitvena zadruga, njen način dela ter problemi s kalciimi se jc srečevala pri svojem vsakodnevnem delu. nam ponazarja članek v Novi zadn:gi na pri meni Obnovitvene zadruge Lesično:4(i "... število zadružnikov jc naraslo na 189, kar je mnogo premalo. Dalje nam je po ročal, da jc zadruga kredit v znesku 2.(XX1 00(1 dinarjev domala izčrpala. Dobavila je 168.203 kosov strešne opeke, večje število žlebu i kov, kraj ni ko v in zidne opeke, železni ne pr? za 100 000 dinarjev Šip je dobila 210 m\ od teh jc tvrdka Sirupi v Celju darovala 65 m2, Tehnična oaza jc postavila 7 zasilnih hišic. Zadruga je prejela za nakup živine 500,-300 dinarjev kredita,
44	ZA C. OLO Celje. AŠ 244 icm l!>5f>. Ohnnva 1'inlcJcljj kadili, Pi m >čil n o stanju tihntivc podeželja v tclul950.
45	Na delil. šl. 6, leni 1946. Mr. 4. Ekipa II. Celiti r/ Celja na Kozjanskem.
46	Nova zadruga, 21. I. 1946. Si. 4. sir. 2(i. Ohnnvilvcna /a'J rut a
v Lesičnem.
ki jc bil razdeljen na 49 pogorclccv. Sindikai eelj:;kih delavcev je pokk>nil 610 m platna za revne zadružnike. Pilštanj.;ki rojak tovariš Ivan Gubcnšck jc ¡/.posloval zadrugi štiritonski tovorni avto, ki je še v popi a vi hi v Mariboru."
O negativnih straneh dela obnovitvenih za drug vemo le malo V ohranjenih poročilih so nakazane le splošne occne, da delo v zadrugah poteka zadovolj vo, v časopisih pa so omenjene samo kritike posameznikov, k: naj bi si zaradi pri/i legi ranega položaja dodeljevali prevelike vsote kredita.
1/. zadružnih registrov jc razvidno, da jc največ obnovitvenih zadrug bilo likvidiranih Icla 1949 (prihližno 1/3) ter 1952 (približno 1/3;, ostala tietjina pa v letih 1948, J951, 1954 in 1960. Zasledila sem tudi- da se jc večina ob noutvenih zadrug priključila kmetijskim zadru g a m, ki so delovale na istem področju.
Tabela nam pokaže vsa| približno sliko o prenehanju delovanja posameznih obnovitvenih za drug (zaradi pomanjkljivih p-nJatkov ni popolna):47
I mc /:n1nine	Preneha nje ilcluvti nj=	Upti min:
1. Planina pri Sevnici	27J.I9.S2	vkljutena v K'/.' Planina pri Scvniei
2. I^siinn		
i. Drcnskii rebrn	7.4.l';.V1	vkljuiena v K7 Drcnskti rebrn
•t, Kn/jc	27J.IW2	
5, Huic	3.1.1'Jl'j	-
Ti. Mamf	29.<i,1lJlK	vkljnCcna v K7. Martrf
7. 1'ruvnrjc		
X. Šmarje pri JcKah		
'J. hMtfeirick	2.H. 1	vkljuicna v KZ Poclčclitck
K). Siimivti	-	
11. Jurklnšter		
12. Sv. Vid pri 1'lanini	- 1	
Na osnovi pregledanega gradiva sem prišla do spoznanja, da so podatki pri višjih instancah verjetno prirejeni. Poročila so dajala vtis o po žrtvoval nem, dinamičnem delu na podeželju, vendar nam podatki pri nižjih instancah o stanju na terenu prikazujejo drugačno sliko (¡iredvse/n poročila i~ leta 1953, torej 8 let pa končani vojm). 1/. gradiva je tudi razvidno, da jc država kmečkemu prebivalstvu nudila zelo malo po moči. Zato seje zaradi revščine selilo v mesta in se zaposlovalo v tovarnah Na podeželju so puščali neobnovljcnc aii vsaj /a silo zakrpane domove. Z zanimivima podatkoma, k; sem ju zasledila v upravnih fon ' b ZAC m ki nazorno prikazujeta zapostavljanje podeželja, naj zaklju čim lo ;cmo: "... Okrajni ljudski odbor je vložil pri državnem seklrclarijalu za gospodarstvo L RS Ljubljani vlogo, da sc pogorelci pri najetji1.
ZAC, OkrnJnii wxli\čc v Celju,Zaitruini rcgiMei SI. VI in VII.
Ime zadruge	Si. objekiov t obnovi v			(tliriiivljenn v	
	ttčetku C 194")			leln 1 ')4'>	
		v	nI	tliiknn	v
	pl.in	eradnjr	začeli	cirmi	trati nji
1. Prcvor jc	Z5	15	4(1		55
2. Ljc-sičnn	54	10	44		34
3. Drci.skn rebni	3K	9	2U	-	3ti
4. Ki:/je	K	1	7	-	K
5. 3uec	X		K		K
6. Planina	10	X	2	-	1»
7. Man:T	M	-	21}	-	lit
ti. Sv. Viti pri PLnrni	4«	[2			4X
SKUPAJ	241	55	L IS4 J		24]
ARHIVI XX 1997
I/, arhivskih fondov in *hirK
201
posojil« trci.rajo kot delavci (delno Itidi so) in usluž.bcnci ter oprostijo teh .¡troškov po 7. Členu uredbe o zidar ju stanovanjskih hiš dclavccv in uslužbencev...^ (kot pojos/iilo naj o/nentm, wa so moro, i kmetje ¡tlačeni 11 kup p n stoji)'m. koten h so bil: dclmvi oproščeni) ter "... NH nima tre nutno nohendi finančnih sredstev za obnovo podeželja, razen za zidanje in postavljanje delavskih hiš v delavskih centrih...".4'J
ObLO l'l j ni na, OolfuroCni Vrcdit /a ibnovo |KwcljsJ AŠ IrtVl.
ObLO Bi\trita oh S »Hi. Podalki o i/vricni obnovi AS t/2i
Obisk Riharda lakopiča na ljubljanskem vcfcscjipu leta 19? I posnel Bo/Jdar Jakac, Slovttsh filmski arhiv pn Arhivu RspnbHkc Slo\vtiijc