Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 29. septembra 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 7 I 25. avgust 2021 7 Dolina od julija brez notarja 8 Hmeljarji poslej z lastno hmeljarsko nošo 12 Žalec ne časti le piva, ampak tudi kulturo 25 Žiga Dimec korak do olimpijskih stopničk Letina hmelja slabša T. TAVČAR Primerna za kopanje L. K. Savinja primerna za kopanje. Kdor ne skače, ni … LUCIJA KOLAR D. N. Konec julija je bila po analizi vzorca pri mostu Griže Savinja primerna za kopanje, konec avgusta pa bodo ponovno opravili analizo. Občina Žalec od leta 2017 dvakrat letno v poletnih mesecih izvaja analizo mikrobiološke kvalitete vode, ki v skladu s predpisi (Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda, Ur. list RS, št. 25/2008) podaja oceno primernosti vode za kopanje. Analizo opravi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Vzorec se odvzame na območju Krajinskega B. P. Pri Stepišnikovih v Trnavi imajo s hmeljem posajenih 17 hektarjev, od tega tri hektarje z goldingom, ki so ga pričeli obirati prejšnji teden. V minulih dneh so hmeljarji pričeli s spravilom letošnjega pridelka. Pridelujejo ga na 1433 ha, kar je dobrih 50 ha več kot lani. Najprej bodo obrali sorto golding, nato auroro in nato vse ostale sorte. Del pridelka so letos »pobrali« toča in neurja. Tako vse kaže na to, da bo letošnja letina pridelka hmelja po količini podpovprečna. parka Ribnik Vrbje z zaledjem, in sicer pred mostom v Grižah. V mesecu juliju (30. 7. 2021) je bil analizirani vzorec vode primeren za kopanje, ponovno vzorčenje se bo izvedlo v avgustu 2021. »Z informacijo o primernosti (ali neprimernosti) vode za kopanje želimo omogočiti obiskovalcem (kopalcem) varno oz. zdravo kopanje, dolgoročno pa želimo pridobiti na tem območju status ‘kopalnega območja’,« je pojasnila Marjana Kopitar iz Občine Žalec. Na minulo ponedeljkovo jutro, preden smo poslali naš časopis v tiskarno, se je zlilo nebo. Nič posebnega, boste rekli, letos je narava čez poletje že nekajkrat pokazala zobe s svojo orkansko močjo vetra in kanonadami toče ter mnogim uničila sadove večmesečnega dela, za dodaten izgovor, da nas niso zanimali informativni programi z manj dobrimi novicami. Ste opazili, kako zadnja leta prav hlastamo za športnimi uspehi in kako nas »rešujejo« ob vsesplošni krizi vrednot? In da ne rečem, kako nas edini združujejo v času neverjetnih delitev in Pa skačimo kot Slovenci skupaj še izven športnih tribun in igrišč! Skočimo do skupnih ciljev te naše lepe majhne državice, ki smo jo po 30 letih bolj poškodovali kot vse vremenske ujme. morda celo pustila daljnoročno škodo. A ponedeljkov vztrajni naliv, ki se je vlekel že od noči, se je zdel drugačen. Po eni strani je zaradi svoje enakomerne vztrajnosti dobro zalil posušena tla in z njimi rastlinje ter, vsaj po napovedih vremenoslovcev, prinesel trajnejšo ohladitev in olajšanje po vročinskem valu tega poletja. Po drugi strani nam je nekako simbolno odplavil počitnice in čas brezskrbnih dopustov, ki ob kulisi stalnih groženj, ki se vleče že od maja, obeta tudi četrti val epidemije … Pa saj smo si napolnili baterije, vsaj za večino bi moralo biti tako. Velik del poletja smo plavali na krilih olimpijskih uspehov naših športnikov, ponovno dokazovali, da kdor ne skače, ni Sloven’c, in imeli spremljanje športnih programov v živo v nočnih urah ter ponovitve podnevi omejitev druženja. Pa zakaj hudiča se politiki in oblastniki ne naučijo česa od športnikov, če se že vsi ostali? Da bi znali združevati, navdihovati, tudi razumeti kot športniki in skupaj, z roko v roki, z ramo ob rami, z različno mislečimi in sploh z različnimi skakati do zmag? Da bi bili še na kaki drugi svetovni lestvici kot po številu športnih uspehov med prvimi! Kaj pravite, vi tam gori, bi vsaj razmislili o tem, pa poskusili? Pa skačimo kot Slovenci skupaj še izven športnih tribun in igrišč! Skočimo do skupnih ciljev te naše lepe majhne državice, ki smo jo po 30 letih bolj poškodovali kot vse vremenske ujme. Kakorkoli že obrnemo, 1. september je tu in z njim nova priložnost za skok na bolje. Šolska vrata se bodo odprla ne glede na nerodnos- ti in čudne odzive ministva. Učenci bodo še vedno učenci, učitelji se bodo tudi morali znajti kot učitelji in starši so v dobrem in slabem starši itak vse življenje. To pa velja tudi za vse ostalo občestvo. Ne glede na okoliščine, omejitve in pravila, s katerimi se strinjamo ali ne, lahko v okviru svojih možnosti sami vplivamo na svoje življenje. Izguba časa je, da se le izgovarjamo na druge ali na tisto, na kar vsaj direktno ne moremo vplivati. Prevzemimo odgovornost in svoje življenje v svoje roke, kot poziva braslovški župan na 6. strani našega časopisa, kot devetošolka Pia, ki nas je navdihnila s svojo proaktivnostjo in ustvarjalnostjo na 24. strani, kot pove naš rojak, olimpijec Žiga Dimec, ki nas je razveseljeval z izbrano košarkarsko vrsto in skakal pod košem v Tokiu, kot je komentiral naš kolega in olimpijski športni komentator Peter Kavčič v kolumni na 24. strani: »Toliko prizorov sodelovanja, pomoči, tolažbe, vztrajnosti, ko je zaradi smole dober rezultat že šel po zlu, že dolgo ni bilo videti. Kljub vse večji komercializaciji iger je čudovito videti še nekaj tistega klenega olimpijskega duha, ki ohranja del tradicije osnovnih olimpijskih načel.« Ni kaj dodati, če je volja, je pot, ne le v športu, in začeti je treba pri sebi. Varno in odgovorno v jesen! In akcija! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Naj bo novo šolsko leto pestro, prijazno in zanesljivo, kot so NAŠE TALNE OBLOGE! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Pireški gasilci obeležili devetdesetletnico Kres za dan državnosti D. N. V zadnjih letih zgradili nov gasilski dom, nabavili novo avtocisterno … Slavnostna govornica Nada Jelen: »Ni pomembna stranka, ki ji pripada kdorkoli, ni pomembna barva oči ali las. Mi vsi smo del naše Slovenije.« Predsednik GZ Žalec Edvard Kugler med podeljevanjem gasilskih odlikovanj Matic Krajšek V KS Ponikva pri Žalcu so slovesno obeležili dan državnosti na predvečer praznika z bogatim kulturnim programom in prižigom kresa. Slavnostna govornica je bila Nada Jelen. Za uvod v praznovanje je igrala Godba na pihala Zabukovica, v samem programu pa so sodelovali MoPZ Ponikva in recitatorji POŠ Ponikva. Slavnostna govornica je bila krajanka, upokojena učiteljica, svetnica v žalskem občinskem svetu Nada Jelen, ki je skupaj z možem vpeta v delo raznih društev. V svojem govoru je poudarila pomembnost praznika in čas osamosvojitve ter vojne za Slovenijo. Nanizala je Pri POŠ Trje so se pod šotorom zbrali gasilci PGD Velika Pirešica, sosednjih gasilskih društev in gostje ter s prireditvijo počastili 90-letnico PGD Velika Pirešica. Okroglo obletnico so sicer zabeležili v letu 2020, a so praznovanje jubileja zaradi epidemije izpeljali šele v letošnjem letu. Predsednik PGD Velika Pirešica Matic Krajšek je ob jubileju povedal: »Projekti zadnjega desetletja, kot so izgradnja novega gasilskega doma, ureditev gasilskega poligona pri POŠ Trje ter nabava nove cisterne in moštvenega vozila, so pokazali, da smo gasilci v Veliki Pirešici bili v tem času tako enotni kot še nikoli. Imamo vozni park, vreden vsakega zavidanja, gasilski dom, zgrajen za naslednjih sto let, ico III. stopnje sta prejela: Benjamin Štefančič in Andrej Štefančič; gasilsko odlikovanje II. stopnje so prejeli: Anton Štefančič, Ivo Gjuras in Mateja Obreza; gasilsko odlikovanje I. stopnje: Verica Štefančič in Boštjan Štefančič; gasilsko plamenico I. stopnje pa: Ludvik Meklav, Matjaž Hlupič in Štefan Ozvaldič. Zbrane so nagovorili še: predstavnik GZ Slovenije, član poveljstva in regijski poveljnik Boris Lambizer, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predstavnik GPO Občine Žalec Klemen Herle in predsednik KS Galicija Peter Vipavc. V kulturnem programu so sodelovali učenci POŠ Trje, prireditev pa je povezovala Mateja Obreza. T. TAVČAR in člane, ki si jih lahko vzamemo za zgled, ko se vprašamo, kaj pomeni biti prostovoljni gasilec. Ob priložnosti naj omenim našega sokrajana Bojana Pečnika, ki je popolnoma restavriral našo zgodovinsko motorno brizgalno ‘Jadranko’ iz leta 1967, tako da smo jo ob jubileju že lahko ponosno pokazali gostom …« V nadaljevanju se je zahvalil Miranu Grebovšku, ki je funkcijo predsednika opravljal kar 15 let. Zahvalil se je vsem, ki so jih tako ali drugače podpirali vsa leta. Na prireditvi so podelili več priznanj. Plaketo gasilskega veterana so prejeli: Verica Štefančič, Silva Štefančič in Anton Štefančič; gasilsko odlikovanje III. stopnje sta prejela: Vinko Jelen in Miran Ozvaldič; gasilsko plamen- no Slovenijo. In danes nihče nima pravice potvarjati zgodovine, da bi si pridobil oblast. Nihče nima pravice, da uničuje sožitje in sobivanje ter veselje ljudi, ki je bilo ustvarjeno skozi desetletja gradnje domovine, o čemer sem že prej govorila. Pravico imamo zahtevati uspešno, v prihodnost zazrto domovino, ki bo gradila na mladih in spoštovala odslužene in ostarele. Kajti državo tvorimo mi vsi. Od najrevnejših do najbogatejših. Od delavcev do upokojencev. Od brezposelnih, zaposlenih, bolnih in zdravih. Ni pomembna stranka, ki ji pripada kdorkoli, ni pomembna barva oči ali las. Mi vsi smo del naše Slovenije …« Nastop Moškega pevskega zbora Ponikva Ne hranimo, ne plašimo ptic Občina Žalec B. PLAZNIK Ob Ribniku Vrbje letos beležijo večje število vodnih ptic kot zadnja leta, predvsem labodov in rac. 20. julija so našli pet poginulih ptic – štiri labode in eno raco. Natančen vzrok pogina naj bi pokazala obdukcija, kljub temu pa obiskovalce prosijo, da vodnih ptic ne hranijo. »Dodatnega hranjenja ptice ne potrebujejo in jim zadoščajo naravni viri. Predvsem so neprimerni pokvarjena hrana in hrana, ki ji je potekel rok trajanja, ter kruh. Ptic ne krmimo z ostanki semen, ki so nam ostala po setvi, saj so semena prepojena z različnimi odvajalnimi in strupenimi snovmi,« so zapisali skrbniki Ribnik Vrbje na Facebook strani, da bi objava dosegla čim več ljudi. Za razumevanje se zahvaljujejo. Do zaključja redakcije Utripa še niso prejeli uradnih rezultatov obdukcije. Predvidoma bodo v septembru ob ribnik postavili table, ki bodo obiskovalce opozarjale na neprimernost hranjenja ptic. Fran Roš Pogumna dejanja preteklih časov so v nas budila narodno zavest in tlakovala pot današnji samostojni državi. Med najbolj pomembne dogodke v zgodovini našega okolja, ki so okrepili pomen Žalca v slovenskem prostoru, sodi II. slovenski tabor, ki je tu potekal 6. septembra 1868. Ta dan je postal praznik Občine Žalec, zato vas vabimo na slavnostno sejo Občinskega sveta s podelitvijo priznanj, ki bo v ponedeljek, 6. septembra 2021, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Priznanja bo podelil župan Janko Kos. V kulturnem programu bodo nastopili učenci in učitelji glasbene šole Risto Savin Žalec. Ob prihodu nas bo pozdravila Godba Zabukovica. Prireditev bo povezovala Nastija Močnik. Vstop v dvorano možen samo s predložitvijo PCT dokazila. Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (Ur. l. RS št. 90/07, 55/10, 63/13, 48/15 in 47/16) OBČINA ŽALEC V LETU 2021 RAZPISUJE 7 ŠTIPENDIJ za dijake (od 2. letnika dalje) in študente kot pomoč pri njihovem študiju: - 3 štipendije za nadarjene, - 2 štipendiji za deficitarne poklice, - 2 štipendiji za študij v tujini. Celoten razpis z razpisno dokumentacijo (pogoji za pridobitev štipendije, višina štipendij, način prijave ter druge informacije) je objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (https://zalec.si/za-obcane/razpisi/), kjer je na voljo tudi obrazec »Vloga za pridobitev štipendije Občine Žalec – 2021«. Obrazec lahko dobite tudi na Občini Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št. 36. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu 03/713-64-32, kontaktna oseba Matej Pinter, ali po elektronski pošti: matej.pinter@zalec.si. Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene najkasneje do 11. oktobra 2021. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24.00 (do natanko polnoči). OBČINA ŽALEC, številka: 1100-0016/2021 Veterani osamosvojitvene vojne iz KS Ponikva po prižigu kresa pomembne delovne zmage, ki so zaznamovale življenje na Ponikvi. Ob zaključku je izpostavila, da jo žalosti delitev ljudi na ene in druge. »Namesto prerekanja o prihodnosti se prereka in pogreva preteklost. V obeh vojnah so se zavedni Slovenci borili za isti ideal – za svobod- Nekaj prazničnih besed je krajanom namenil tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Programu je sledil prižig kresa, ki so ga prižgali veterani vojne za Slovenijo. V drugem delu je ob jedači in pijači sledilo sproščeno druženje krajanov pod šotorom. Svet Vrtci Občine Žalec, Prežihova ulica 2, 3310 Žalec, na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07) – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12- ZPCP-2D, 24 in 47/15, 46/16, 49/16-popr. in 25/17-ZVaj) ter sklepa 1. redne seje Sveta Vrtci Občine Žalec z dne 22. 6. 2021 razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice – m/ž Kandidat – m/ž (v nadaljevanju kandidat) mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja – m/ž (v nadaljevanju: ravnatelj) izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, (64/09, 65/09 – popr.), 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17ZVaj). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 1. 2022. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (če ravnateljskega izpita kandidat nima, si ga mora pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata), delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju (najmanj 5 let), potrdilo iz kazenske evidence (izda Ministrstvo za pravosodje, ob oddaji prijave ne sme biti starejše od 30 dni), potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku (ob oddaji prijave ne sme biti starejše od 30 dni), potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (izda Ministrstvo za pravosodje, ob oddaji prijave ne sme biti starejše od 30 dni)) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov SVET Vrtci Občine Žalec, Prežihova ulica 2, 3310 Žalec, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži kratek življenjepis. Vloga bo štela za pravočasno, če bo dostavljena na sedež vrtca oz. zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto dne 6. 9. 2021. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Svet Vrtci Občine Žalec OBČINA ŽALEC ŠT. 7 I julij/avgust 2021 3 Nov dnevno varstveni center Skoraj tri milijone za L. KOLAR Dom Nine Pokorn Grmovje bo predvidoma novembra v Žalcu odprl nov dnevno varstveni center. Dnevno varstveni center bo uporabnikom na voljo novembra. V Domu Nine Pokorn Grmovje, kjer imajo za potrebe ureditve dnevno varstvenega centra na voljo dobrega pol milijona evropskih sredstev, že zbirajo prijave za zainteresirane uporabnike. Nova enota, ki jo urejajo v stanovanjski hiši nasproti trgovin Lidl in Tedi v Žalcu, jih bo lahko sprejela 15. Dom Nine Pokorn Grmovje (DNPG) je konec leta 2020 na podlagi prijave na javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo, namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva oz. začasnih namestitev za starejše s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pridobil sklep o financiranju Dnevno varstvenega centra v Žalcu. Ministrstvo je v ta namen domu dodelilo sredstva v skupni višini največ 501.886 evrov. Namenska sredstva EU predstavljajo 80 odstotkov skupnih upravičenih stroškov, slovenska udeležba pa je 20 odstotkov skupnih upravičenih stroškov projekta. V domu bo DNPG uredil enoto za zagotavljanje dnevnih oblik varstva za osebe, starejše od 65 let. Gre za obliko pomoči, namenjeno starejšim osebam, bolnim in invalidom, ki prihajajo v varstvo in se dnevno vračajo domov. Center bo uporabnikom ponujal vse oblike socialne in osnovne zdravstvene oskrbe (aplikacijo zdravil, inzulina ipd., pomoč pri osebni higieni, prehrano – tudi dietno ali vegetarijansko, dnevni počitek, program dnevnih aktivnosti, prilagojen potrebam in željam skupine in posameznika – telovadbo, sproščanje, sprehode, branje, gledanje TV, spominske in razvedrilne igre, ročna dela, pogovorne urice ipd., sodelovanje na družabnih, kulturnih in športnih prireditvah v sklopu matičnega doma in možnost koriščenja prevoza v dnevno varstvo po veljavnem ceniku). Uporabniki bodo lahko v dnevno varstvenem centru poleg običajnih prostorov (kuhinje, dnevnega prostora, sobe za počitek) koristili še prostor za sprostitev, spa kopalnico, bralni kotiček, domači kino, ustvarjalne delavnice in predavalnico. Odprt bo od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. V trajanju osmih ur bo cena za dnevno varstvo znašala 70 odstotkov cene storitev celodnevnega institucionalnega varstva starejših glede na razvrstitev uporabnikov v kategorijo oskrbe. Če se storitev izvaja več ali manj kot osem ur, se cena za takšno storitev sorazmerno zviša ali zniža, razen stroškov prehrane. Za uporabnike, ki ne potrebujejo neposredne osebne pomoči, bo torej cena za dnevno varstvo 12,51 EUR. Uporabniki z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki ne potrebujejo neposredne osebne pomoči, bodo odšteli 15,96 EUR, uporabniki, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh življenjskih opravil, pa 19,41 EUR. Cena za najtežje prizadete uporabnike, ki potrebujejo hranjenje po sondi ali so popolnoma nepomični, bo 22,41 EUR. Nekoliko manj, 21,63 EUR, bodo za dnevno varstvo odšteli uporabniki s težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč in predvsem nadzor, zaposlitev ter so pretežno mobilni. Cena prevoza v in iz dnevnega varstva je v višini 30 odstotkov neosvinčenega motornega bencina 95 za prevoženi kilometer. V domu na Grmovju so sporočili, da bo glavno vodilo pri delu model kulture usklajenih odnosov, katerega cilj je spoznati uporabnika in njegovo življenjsko zgodbo ter na tej podlagi ustvariti odnos do uporabnika (s strani zaposlenih), ki temelji na bližini, toplini in enakosti vseh vključenih. »Ustvariti želimo klimo, kjer je vsak posameznik slišan, razumljen in spoštovan.« Projekt sofinancirata RS in Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. komunalno ureditev L. KOLAR Junija so se v Poslovni coni Arnovski gozd pričela gradbena dela v sklopu projekta »Ekonomska poslovna infrastruktura v PCAG III«. Arnovski gozd se širi. Gre za projekt, katerega ocena celotnih stroškov je 2.958.812 EUR z DDV, ki bo prispeval komunalno urejena zemljišča za širjenje območja na zahodnem delu te že uveljavljene poslovne cone v bližini Žalca. Na javnem razpisu je bilo za gradbena dela izbrano podjetje KIT-AK iz Rogaške Slatine, s katerim so podpisali pogodbo ob predstavitvi projekta 3. februarja. Vrednost gradbenih del skupaj z DDV, ki bodo Žalski kulturniki so pred ekomuzejem v Žalcu »prešteli« bero minulega, koronskega obdobja. končana do pomladi leta 2023, znaša 2.036.298 EUR. Občina Žalec je za izvedbo projekta pridobila sofinancerska sredstva v višini 1.893.106 EUR. Tri četrtine tega zneska bo prispevala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, četrtino pa bo pokril proračun RS. Po opravljenih delih bo Poslovna cona Arnovski gozd večja za slabih 11 hektarjev. Od tega bo 8,5 hektarjev namenjenih gradnji poslovnih objektov. Zgrajeni bodo približno 800 metrov cest z vgrajeno komunalno opremo, meteorna kanalizacija z zadrževalnim bazenom in iztokom v potok Ložnica, fekalna kanalizacija ter vodovodno omrežje. Urejeni bodo tudi vodi za telekomunikacijo ter elektro in kabelsko omrežje, odpeljanih pa bo 130 tisoč kubičnih metrov zemljine. V projektu je predvideno, da bo do leta 2026 pozidanih 60 odstotkov zazidljivih zemljišč. V ta namen ima Občina Žalec z investitorji že podpisana pisma o nameri gradenj. Zaradi epidemije manj kulture L. KOLAR CVETO JANČIČ V minulem letu so društva v Občini Žalec kljub epidemiji pripravila skupaj 181 koncertov, nastopov, razstav, delavnic in predstavitev ter se udeležila 10 strokovnih revij ali tekmovanj. Sredi junija so na terasi pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravili 23. redno letno skupščino Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ki jo je vodil delovni predsednik Milan Vogrinc, udeležilo pa se je je 19 od 23 delegatov. Na njej so podelili tudi zlate, srebrne in bronaste znake zveze. Predsednik zveze Franc Kos je na skupščini podal poročilo o delu in finančno poročilo zveze za leto 2020. V Občini Žalec je na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Zvezo kulturnih društev Savinja Žalec vključenih 20 kulturnih društev in 5 šolskih kulturnih društev. Tri društva niso delovala, ostala pa so bila aktivna. Vseh aktivnih članov v društvih je bilo 789, članov šolskih kulturnih društev pa je bilo 1.899. Znotraj društev deluje 51 skupin s področja kulturnega delovanja v Občini Žalec, med njimi je največ, 16 skupin z vokalno-glasbeno dejavnostjo in še 12 skupin z vokalno-instrumentalno glasbeno dejavnostjo, 7 z gledališko dejavnostjo, 4 s področja folklorne dejavnosti in po 3 s področja plesne dejavnosti in mažoretk, literarne ter likovne dejavnosti. V minulem letu so vse skupaj pripra- vile skupno 181 koncertov, nastopov, razstav, delavnic in predstavitev ter se udeležile 10 strokovnih revij ali tekmovanj. Učenci šolskih kulturnih društev na 5 osnovnih šolah so sodelovali v 90 interesnih dejavnostih in pripravili 127 nastopov v šoli, 49 nastopov v kraju in sodelovali na 21 tekmovanjih (regijskih, državnih in mednarodnih). »Zaradi epidemije covid-19 v letu 2020 smo v primerjavi s prejšnjim letom po posameznih področjih delovanja zabeležili bistveno manj izvedenih prireditev. Društva so delovala normalno samo prva dva meseca in pol ter delno v poletno-jesenskem času, ko so se sprostile nekatere omejitve. Prepoved delovanja je bila v spomladanskih in jesensko zimskih mesecih, ko imajo društva sicer največ prireditev. Zaradi omejitvenih ukrepov so bili najbolj prizadeti zbori ter godbe, saj jim ukrepi niso dovoljevali izvedbe vaj v živo ter nastopov,« je ob tem povedal predsednik Franci Kos. So pa društva zabeležila nekaj okroglih jubilejev, najstarejšega, 140-letnico gotovo Godba Zabukovica, sledita pa Ženski pevski zbor (70 let) in Griški kvintet (50 let), ki delujeta v okviru KUD Svoboda Griže. 40 let so zabeležile tudi pevke ŽPZ Savinjski cvet iz KD Gotovlje (40 let), dve desetletji pa so zabeležili pevci Vokalne skupine Cantemus (KUD Žalec) in folklorna skupina KUD Ponikva. »Najmlajši« od okroglih jubilejev je pripadel plesni skupini Arruba iz TKD Levec. Sredstva iz občinskega proračuna, ki so med društva razdeljena v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, so lani znašala dobrih 81 tisoč evrov. Na skupščini so podelili priznanja Zveze kulturnih društev za leto 2020, ki sta jih podelila predsednica Komisije za priznanja Jolanda Železnik in predsednik zveze Franci Kos. Zlati znak je prejela Godba Zabukovica ob 140-letnici delovanja. Srebrni znak so prejeli Ivan Jelen (KD Ponikva pri Žalcu), Slavko Germ (KUD Svoboda Griže) in Hermina Kundih (KD Gotovlje). Bronasti znak so prejele Anja Krajnc Zakonjšek (I. OŠ Žalec), Breda Bračko (OŠ Griže) in Andreja Ževart (KD Petrovče). Navzoče je na skupščini v imenu Občine Žalec pozdravil podžupan Roman Virant in tudi čestital nagrajencem, za kratek glasbeni uvod v skupščino pa je poskrbela Godba Zabukovica. OBČINE 4 ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Do novih priključkov 60 gospodinjstev Občina Braslovče v poletnih mesecih zaključuje s projektom izgradnje fekalnega sistema v Občini Braslovče – zbirni kanal Glinje–Gomilsko–Grajska vas z ureditvijo površin (cesta, pločnik, javna razsvetljava) od Kulturnega doma Gomilsko do Grajske vasi. Na javno kanalizacijsko omrežje se bo priključilo 60 gospodinjstev. Dela so zajemala izvedbo fekalne in meteorne kanalizacije ter vse ostale pripadajoče cestne infrastrukture. Dela pogodbene vrednosti 792.572 evrov je izvajalo gradbeno podjetje PEOR. Z ureditvijo še dveh preostalih črpališč in pridobitvijo uporabnega dovoljenja bo možna priključitev uporabnikov primarnega fekalnega kanala od Šmatevža do Grajske vasi. Gomilsko in Grajska vas bosta z zaključkom projekta pridobila novi krožišči z razširitvijo obstoječih lokalnih cest, pločnike, javno razsvetljavo in ostalo komunalno infrastrukturo. T. TAVČAR Projekt se v teh dneh zaključuje. Za najmlajše sadika in zastava T. TAVČAR enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, ki v letu 2021 znaša 300 evrov. V času od novembra lani pa do konca maja letos je bilo v Občini Braslovče rojenih 25 otrok, kar je nekoliko manj, kot je bilo to običajno v preteklih letih. V letu 2020 je bilo rojenih 54 otrok, tako kot leto poprej. Sodobna in varčna javna razsvetljava je obogatila del taborskih pešpoti. V Taboru močnejša javna razsvetljava D. NARAGLAV Konec junija je izbrani izvajalec Egis na območju »Tabor – jug« zaključil z deli pri projektu izboljšanja javne razsvetljave. To je del projekta »Pešpot–Razgan–Tabor jug II. faza«, s katerim so na občini uspešno kandidirali na 2. javnem pozivu za izbor CLLD operacij, financiranih iz sredstev EKSRP, na območju LAS Spodnje Savinjske doline. Tabor je tako bogatejši za 24 novih varčnih obcestnih svetilk. »Kakovostna in hkrati varčna javna razsvetljava je med pomembnimi cilji, ki jim v občini poskušamo slediti v svojih energetskih načrtih. Z izborom LED svetilk smo doprinesli k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja, ki postaja pereč problem zadnjih desetletij, in hkrati k manjši porabi električne energije za osvetlitev. Vrednost investicije, ki se nanaša na postavitev, projekt in priklop javne razsvetljave, znaša cca. 25.000 evrov z vključenim DDV,« je povedal župan Marko Semprimožnik. Javna razsvetljava pomembno prispeva k podobi lokalne skupnosti tako v nočnem kot v dnevnem času in ima velik pomen s stališča osebne in prometne varnosti ter varnosti premoženja. Težko pričakovana cesta T. TAVČAR Julija so namenu predali novo cesto Blagotinšek – Majhenič v Andražu nad Polzelo v dolžini 440 metrov, ki je ena od težko pričakovanih poti in za domačine velika pridobitev. Izvajalec del je bil Sašo Cizej, celotna investicija pa je znašala 125 tisoč evrov. Župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik KO Andraž nad Polzelo in koordinator Anton Mešič ter Katarina Blagotinšek so se ob odprtju ceste zahvalili za razumevanje in podporo pri uspešni izvedbi projekta. Za popestritev otvoritve so poskrbeli Vaški godci, blagoslov težko pričakovane ceste pa je opravil Damjan Ratajc. Župan Tomaž Žohar z novorojenci in starši Obdaril novorojenčke in prvošolčke D. N. Ob praznovanju svetovnega dneva družine je župan Občin Tabor Marko Semprimožnik tradicionalno obdaril otroke, rojene v obdobju 15. maj 2020– 2021, in bodoče prvošolčke, ki bodo prag Podružnične osnovne šole Tabor prestopili v sredo, 1. septembra. Tokrat sprejema ni bilo, obdarovanje pa je bilo po pošti. Vsak novorojenček, ki ima na dan rojstva skupaj z enim od staršem stalno prebivališče v občini, po določilih Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v Občini Tabor prejme prispevek v višini 150 evrov. Takih je bilo v navedenem obdobju 15, od tega 8 deklic in 7 dečkov. V šolskem letu 2021/2022 bo 1. razred POŠ Tabor zapolnilo 22 učencev, 7 deklic in 15 dečkov, eden od njih tudi iz sosednje Občine Braslovče. Zaradi aktualnih razmer, povezanih z virusom, so novorojenčke in prvošolčke obdarili po pošti. Novorojenčki so prejeli atraktivno napihljivo žogo, bodoči prvošolčki pa didaktično igro Črkoljub. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je pripravil sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče, rojene od 1. novembra 2020 do 31. maja 2021, ter njihove starše. V Občini Braslovče letno pripravijo dva taka sprejema. Prvega letos so zaradi koronskih razmer pripravili v naravi, pod kozolcem na Skupnem placu, udeležilo pa se ga je 25 novorojencev s starši. Malčki so ob tej priložnosti prejeli slikanico Čarovnija na Žovneškem gradu avtorice in domačinke Tjaše Slemenšek, njihovi starši pa sadiko medovite sivke, državno zastavo in S prerezom traku so nov odsek ceste predali namenu župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik Krajevnega odbora Andraž nad Polzelo Anton Mešič ter domačina Mirica Majhenič in Zvonko Blagotinšek. Počastili najuspešnejše učence in dijake D. N. Konec junija je najboljše učence in dijake, ki živijo v Občini Tabor, sprejel župan Marko Semprimožnik. Na sprejem je bilo povabljenih skupno 21 učencev in dijakov, vendar se ga vsi žal niso mogli udeležiti. Na sprejemu je župan pohvalil vse šolajoče, da so kljub številnim izzivom, povezanim s koronavirusom, ki so jih prikrajšali za pouk v šolah in jih prikovali pred računalniške zaslone za več mesecev, dosegli vidne uspehe na področju izobraževanja. Poudaril je, da gre ob tem priznanje tudi staršem, ki so nudili spodbudno in zdravo okolje doma, ter učiteljem in mentorjem, ki so jim posredovali znanje in jih usmerjali. Z zagotavljanjem pogojev za dobro delo v šolah pa je svoj delež prispevala tudi lokalna skupnost. V zlato knjigo, ki jo imajo v ta namen na občini že vse od njene ustanovitve, se je tako letos vpisalo devet učencev iz POŠ Tabor, dva učenca GŠ Risto Savin Žalec ter osem dijakinj in dijakov. Za njihovo pogostitev pa je s svojimi dobrotami poskrbelo Društvo žena in deklet Občine Tabor. Udeleženci sprejema z županom OBČINE ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Obnova mostu v Letušu kmalu končana T. TAVČAR Še letos napovedujejo tudi obnovo ceste Šentrupert–Vransko. Obnova mostu v Letušu z izgradnjo križišča in krožišča (vrednost gradbenih del 967.450 evrov) je tik pred zaključkom. Sredi avgusta so se po njem sprehodili generalna direktorica Direkcije za infrastrukturo RS Ljiljana Herga, poslanec v DZ Aleksander Reberšek in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ter si ogledali zaključna dela. Podjetje Markomark Nival, s katerim je Direkcija za infrastrukturo podpisala pogodbo, je ojačalo temelje mostu, razširilo cestišče, ki po novem dopušča hkratno vožnjo dveh večjih vozil, in ob vsaki strani mostu uredilo kolesarsko stezo in pločnik za pešce. V križišču Mozirje–Šmartno ob Paki, takoj za mostom, je zgradilo majhno urbano krožno križišče in pred mostom obnovilo trikrako križišče, s katerim so domačini dobili urejen dostop do tamkajšnje POŠ Letuš. 5 Dan državnosti v Taboru D. NARAGLAV V Občini Tabor je že dolgoletna tradicija, da organizirajo pohod in proslavo v spomin na dan, ko je slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter deklaracijo o neodvisnosti Slovenije. Tudi letos so se 25. junija udeleženci zbrali na Grabnarjevi domačiji pri Laznikovih v Miklavžu pri Taboru, kamor so prišli posamezno ali organizirano v pohodu. Prireditev je pod okriljem Občine Tabor organiziralo Turistično društvo Tabor v sodelovanju s Planinskim društvom Tabor in kulturnim društvom. Na proslavi je zbrane pozdravil župan Marko Semprimožnik in ob tem spregovoril o pomenu tega praznika, ki je letos zaradi 30-letnega jubileja bil še toliko bolj odmeven. Udeležence je nagovorila tudi Minka Jerebič z ministrstva za kulturo. Med ogledom del pri obnovi mostu čez Savinjo v Letušu Na delovnem sestanku so čas namenili še izgradnji krožišča na državni cesti v Parižljah. Po besedah župana Tomaža Žoharja gre zaradi nepreglednosti za enega najbolj nevarnih križišč v regiji, kjer prihaja do številnih prometnih nesreč, zato je izgradnja krožišča nujna. Pogodba naj bi bila podpisana do konca leta, gradnja pa bi se lahko začela že spomladi prihodnje leto. Še prej, že v letošnjem avgustu, se bo začela obnova državne ceste od Šentruperta do Vranskega v skupni dolžini približno 6,5 kilometra. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo izvajalec dela zaključil do konca letošnjega leta. Skupna vrednost znaša 1,87 milijona evrov. Savinjski rogisti in Gaja Topovšek, ki je zapela pesem Za Slovenijo. Popust za mlade družine na komunalni prispevek D. NARAGLAV Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Prebold so se sestali na redni seji tudi sredi poletja. Med čiščenjem in košnjo je treba tudi v vodo. Čistili in kosili brežine ob vodotokih D. NARAGLAV Ob rednem vzdrževanju pretočnosti rek in potokov lahko znatno zmanjšamo poplavno ogroženost. V Občini Prebold so od 1. avgusta dalje intenzivno čistili in kosili brežine reke Bolske. Dela je izvajalo podjetje Nivo Eko, ki ima koncesijo za območje Savinje in s tem tudi Bolske, ki je ena od njenih pritokov. Kot nam je povedal vodni nadzornik v podjetju Nivo Eko Andrej Pajk, pri teh posegih naletijo tudi na razne ovire, kot je na primer posajena njiva s koruzo ali s čim drugim čisto do roba brežine, kar jim otežuje delo, saj zato ne morejo uporabljati traktorja. Tako je bilo tudi tokrat med mostovoma v Dolenji vasi. »Direk- cija Republike Slovenije za vode poziva lokalne skupnosti, lastnike in najemnike priobalnih zemljišč ob vodotokih v Sloveniji, zlasti v naseljih in ob kmetijskih zemljiščih, k skrbnemu in gospodarnemu ravnanju. V skladu z Zakonom o vodah so lastniki in uporabniki priobalnih zemljišč dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih ter odvrženih predmetov in snovi z vodnih ter priobalnih zemljišč. Ob Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO rednem vzdrževanju pretočnosti rek in potokov ter odgovornem ravnanju z okoljem lahko znatno zmanjšamo poplavno ogroženost in s tem zaščitimo ne samo premoženje, ampak tudi življenja tamkajšnjih prebivalcev. Pri tem je nujno sodelovanje med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi in državljani ter državljankami Slovenije, saj le s preventivnim in proaktivnim gospodarnim ravnanjem preprečimo najhujše,« je še povedal Andrej Pajk. Povedal pa je tudi, da v primeru, da lastnik ali uporabnik zemljišča sam ne zmore opraviti zakonsko določenih vzdrževalnih del, lahko k temu v soglasju z lastniki zemljišč pristopi lokalna skupnost. Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja – odstranjevanje grmičevja in drevja je treba upoštevati, da je v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. Na dnevnem redu so imeli tokrat le 12 točk in med njimi opravili prvo obravnavo dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta Občine Prebold. Dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta Osnutek je na seji predstavil župan Vinko Debelak skupaj s Petro Pogačar. Izvedenih je bilo več kot 320 uskladitev, predlaganih pa je za več kot 45 hektarjev zemljišč, ki se jim bo spremenila namembnost. Pri največ površinah gre za evidentiranje obstoječih cest, slaba dva hektarja in pol pa bosta namenjena za stanovanjsko gradnjo. To je bila tudi prva javna obravnava načrta. Po besedah župana na občini načrtujejo, da bi konec letošnjega leta ali pa v začetku prihodnjega pripravili dokument za drugo branje in potrditev na občinskem svetu. Svetnice in svetniki so potrdili še odlok o odmeri komunalnega prispevka, v katerega je vključen tudi 30-odstotni popust za mlade družine. Župan Vinko Debelak je predstavil tudi polletno poročilo o NOVI Č KE izvrševanju proračuna. Pri tem je izpostavil, da čakajo na odobritev sredstev v višini nekaj več kot 900 tisoč evrov, ki naj bi jih dobili na ponovnem razpisu Vlade, in sicer za sofinanciranje gradnje šol. Pri prvem razpisu sta zmanjkali le dve točki, da bi bili deležni nepovratnih sredstev. Če bo tako, bo Občina Prebold investicijo v prizidek k osnovni šoli pokrila brez zadolževanja. Predstavljene so bile še idejne zasnove ureditve zemljišča pri vrtcu, ki so jih na razvojno-študijski delavnici, katere namen je bil pridobitev idej glede primerne programske zasnove z novimi objekti in pripadajočo ureditvijo prostora, izdelali študentje Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Izdelanih je bilo pet predlogov ureditve. Prav tako so govorili tudi o ureditvi vhoda na bazen Prebold, ki potrebuje lepšo in predvsem funkcionalnejšo podobo. Na seji so potrdili še cenik plakatiranja in oglaševanja na območju Občine Prebold ter sprejeli sklep o imenovanju članov Razvojnega sveta Savinjske regije za programsko obdobje 2021–2027. T. T. Zgradili hodnik za pešce V Prekopi so konec julija končali rekonstrukcijo ceste Šentrupert– Ločica, ki so ji dogradili hodnik za pešce, ki bo znatno izboljšal prometno varnost na tem odseku regionalne ceste. Dela je izvedlo podjetje TEGAR, d. o. o., iz Velike Pirešice, ki je bilo s ponudbeno ceno 81.227 evrov izbrano kot najugodnejši ponudnik v postopku oddaje javnega naročila. Sredstva za izgradnjo so skladno s sklenjenim sporazumom o sofinanciranju investicije skupaj zagotovili Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in Občina Vransko. 6 PO DOLINI ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Delati, poslušati ljudi in uporabljati zdravo pamet T. TAVČAR Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ob prazniku Občine Braslovče Leto od prejšnjega praznika Občine Braslovče so obeležile epidemija in omejitve, ki so precej skrčile društvena dogajanja, druženja in ostale stike. Začrtani projekti pa so kljub temu tekli po načrtih, kot je povedal župan Tomaž Žohar. Osnovna šola Braslovče, ki se je v začetku lanskega šolskega leta borila s prvim žariščem okužbe, se je skupaj z lokalno skupnostjo temu uspešno zoperstavila in po tej bitki dosegla še »zmago« s prizidkom in novimi prostori. O tem in številnih drugih projektih minulega leta in načrtih občine za naprej je na pragu zadnjega leta prvega mandata in praznika občine spregovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Ob tem je povedal, da bo, če bodo razmere dopuščale in mu bo služilo zdravje, kandidiral tudi za drugi mandat na volitvah, ki bodo čez približno leto dni. »Izhodišča za delo pri vseh projektih naše občine so tri. Prvo, da omogočimo kakšno pridobitev, dodano vrednost vsem generacijam naših občanov, drugo, da dodano vrednost prinesemo tudi vsaki panogi, vsem področjem dela v občini, pa naj bo to turizem, kmetijstvo, gospodarstvo idr., in tretje, da nekako poskušamo razviti celotno občino na vseh področjih in tudi v vseh krajih,« je za začetek povedal Tomaž Žohar. »Nekatere investicije v preteklem letu so vsekakor bile večji finančni zalogaj kot druge, ampak ne glede na to niso nič manj pomembne tiste, ki so cenejše.« Kateri so torej dosežki minulega obdobja, ki jih velja izpostaviti? »Zelo uspešno smo izpeljali razširitev šole, milijon in pol vreden projekt, pridobili nove učilnice, razširili jedilni prostor, uredili dvigalo. Zelo pomembno je, da smo prvič v zgodovini pridobili prostore glasbene šole v Žalcu, ki jo zelo uspešno obiskuje preko 80 naših otrok. Za prizidek smo pridobili tudi dobrih 900 tisoč evrov nepovratnih državnih finančnih sredstev. Po dveh letih ravno zaključujemo projekt, vreden 2 milijona evrov. Od Šmatevža do Grajske vasi, vključeno je Gomilsko, so bili zgrajeni kanalizacijsko omrežje, meteorno odvodnjavanje in optično omrežje, v zemljo je bil prestavljen električni vod in zgrajena javna razsvetljava, opravljeni sta bili tudi rekonstrukcija vozišč ter ureditev pločnikov in manjšega krožišča v središču Gomilskega. Poskrbljeno je bilo za večjo prometno varnost in višjo kakovost življenja na tem območju. S tremi občinami Spodnje Savinjske doline, poleg Braslovč še s Polzelo in Žalcem, smo bili zelo uspešni pri kandidiranju za evropska sredstva na področju odvodnjavanja in čiščenja voda. V teku je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Orli vasi in v Parižljah. Skupaj z vsemi šestimi občinami Spodnje Savinjske doline smo uspešni tudi pri kandidiranju za evropska sredstva za zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo. Gre z projekt, ki je vreden več kot 5 milijonov evrov, s katerim bomo pridobili nove vodne vire, nove transportne vode in obnovo obstoječih. Pri koncu je rekonstrukcija mostu v Letušu, ki je vredna milijon evrov. Financira in vodi jo Direkcija RS za infrastrukturo, poleg razširitve mostu s hodniki za pešce in kolesarje pa vključuje še krožišči na eni in drugi strani, tako da je prehod skozi most bistveno bolj varen za občane in je za lokalno skupnost velika pridobitev. Na vladi RS je v potrditvi 3,8 milijona vredna investicija na področju poplavne varnosti v Občini Braslovče, in sicer zavarovanje brežin »gorvodno« od pariželjskega mosta in izgradnja jeza v Parižljah, kajti prejšnjega so odnesle poplave leta ‘91. Zaradi tega je Savinja zelo hitra in brusi. V teh letih se je poglobila za nekje 2,5 metra, kar spodjeda temelje mostu, temelje brežin, in to je treba nujno zajeziti. Projekti so narejeni, v načrtu je, da gredo takoj po dopustih v realizacijo. Verjamem v pozitivo in v občane Občine Braslovče, zato sem prepričan, da bomo morebiten izbruh epidemije brez težav obvladali ponovno. Enostavno moramo prilagoditi življenje in znati živeti z omejitvami. Odgovornost moramo prevzeti vsi in vsak človek posebej. Uspešni smo bili tudi pri kandidiranju za državna nepovratna sredstva za financiranje sanacije plazu na Dobrovljah, ki sta ga povzročili dve vremenski ujmi v zelo kratkem času. Gre za plaz na cesti, ki povezuje občini Braslovče in Nazarje blizu cerkve sv. Urbana. Gre tudi za šolsko pot, kjer je potegnilo del ceste. Pridobili smo 390 tisoč evrov državnih nepovratnih sredstev za sanacijo, dela pa se začenjajo še v tem mesecu. V teku je ureditev prostora za raztros pepela na pokopališču, ki bo resnično lep in unikaten v slovenskem prostoru. V telovadnici OŠ Braslovče nastaja plezalna stena. Začeli smo delati tudi prva pokrita postajališča za šolski avtobus, ki bodo v stilu kozolca. Načrtujemo jih v vsakem kraju, tako da bodo otroci varno in pod streho v primeru vremenskih neprilik čakali na šolski avtobus. Varnosti otrok, posebej šoloobveznih, dajemo nasploh veliko pozornost.« Kako je z Gradom Žovnek? »Na gradu smo letos prvič postavili smernice razvoja gradu, obnove, razvoja dejavnosti v prihodnosti. Po desetih letih smo ponovno vzpostavili dialog z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Obiskali so nas direktor zavoda Jernej Hudolin, glavni konservator dr. Robert Peskar in direktorica območne izpostave Celje. Delo naših prostovoljcev Kulturno zgodovinskega društva Žovnek je izjemno, zelo ponosen sem nanje. A sedaj smo definirali ekipo, korake, da se po legalni poti projekt tudi projektira. Projekt je osnova, da se lahko prijavimo na razpise in pridobimo zunanje finančne vire. Grad Žovnek predstavlja izjemno kulturno dediščino za razvoj Slovencev in del Evrope. Malo ljudi ve, da tri zvezde v slovenskem grbu predstavljajo Celjske grofe, ki so živeli v Celju le zadnjih sto let, pred tem pa na Žovneku. Ekipa, ki smo jo sestavili, bo tako pripravila projekt. Naročili smo odmero gradu, da bomo imeli posodobljen geodetski načrt. Projekt obnove smo razdelili na tri dele: prva faza je tekoča obnova, da ne pride do kakšnega propadanja, druga faza so morebitne novogradnje in tretja faza so popravki že prej obnovljenega, kar je izven smernic kulturne dediščine. Vsebinsko gledano si želimo ohraniti prvinskost, avtohtonost. Želimo si butične koncerte, poroke in dogodke v smislu zgodovine brez preveč komercialnega balasta. Dogovorili smo se že o sodelovanju s celjskim gradom, da skušamo razdelati skupne vsebine in programe v stilu ‘po poteh grofov Celjskih’. V tem letu smo sprejeli podroben prostorski načrt za spodnji del Žovneka, v katerem je graščina, ta pa je v celoti namenjen turizmu. Sedaj iščemo različne možnosti investitorjev, ki bi bili pripravljeni vlagati na področju turizma, morda zdravstvenega turizma … Pripravljamo projekte za osnovno javno infrastrukturo, ustrezno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, javna parkirišča.« Se vam zdi, da je epidemija pustila kake posledice na ljudeh? »Že ko je bila pred leti gospodarska kriza, sem rekel, da nimamo gospodarske krize, ampak v resnici krizo vrednot. Ta se je z epidemijo še poglobila, bolj je izpostavila neke individualne stiske ljudi. Vsekakor menim, da je epidemija bolj negativno psihološko vplivala na celotno družbo. Generalno gledano so ljudje bistveno bolj nestrpni, bistveno manj potrpežljivi, ne znajo se več sprostiti. Zdi se mi, da je socialni vidik družbe zelo na preizkušnji. Socialne stiske pa spodbujajo psihološke stiske, tudi nasilje vseh vrst. Žal ugotavljamo, da je tega čedalje več. Zdaj je čas, ko se moramo tega zavedati in absolutno stopiti skupaj, namesto se venomer razhajati. Jaz nikoli nisem prisegal na delitve. Sem neodvisen župan. Ne razumem delitve na leve in desne, še manj pa razumem delitev na cepljene in necepljene … Ni prav, da se delimo. Moramo delati skupaj, da bomo premagali epidemijo.« V času epidemije pa so vaši projekti vendarle tekli … »Res je. Ne glede na epidemijo so naši projekti tekli. Zelo sem ponosen na celotno ekipo občinske uprave. Jaz kot župan ne pomenim nič, če nimam za seboj ekipe. Tega se jasno zavedam. Res sem jim hvaležen. Nobenemu ni težko delati in pozitiven duh se pozna praktično na vseh projektih. Tudi sam si prizadevam za to, da jih motiviram.« Kako ocenjujete sodelovanje med občinami Spodnje Savinjske doline? »Naša naloga in odgovornost do občanov vseh šestih občin je, da delamo gospodarno in odgovorno v interesu ljudi. V dolini smo zelo uspešni in dobro sodelujemo na področju več skupnih projektov, denimo izgradnje in obnove vodovodnega omrežja in kanalizacije. V zadnjem letu smo dobili približno 7 milijonov evropskih nepovratnih sredstev. Želim si, da se to nadaljuje. Izziv pa nam predstavlja vodenje skupnega komunalnega podjetja (JKP Žalec), ki menim, da ni ustrezno. Župani nimamo čisto enotnega mnenja glede vodenja, osnovnega Župan Tomaž Žohar s sodelavkami na letošnji Dirki po Sloveniji. poslanstva in nalog JKP. Verjamem, da bosta naposled prevladala razum in zdrava kmečka pamet, da se bomo tudi pri imenovanju novega vodstva odločali v korist ljudi in v korist razvoja komunalnega področja v dolini v smislu varne, kakovostne zagotovitve storitev, v smislu zadostnih virov pitne vode ter tudi odvodnjavanja in črpanja voda, pa tudi za čim cenejše storitve. Na tem mestu si želim absolutno kompetentno osebno, kajti zahtevnih izzivov na področju komunale je v dolini ogromno.« Pred vami je zadnje leto pred volitvami, kaj načrtujete? »Ne glede na to, da je pred nami zadnje leto tega mandata, bomo v Občini Braslovče delali z enako konstanto, z enakim tempom. V načrtu so štirje vidnejši projekti, ki so bili načrtovani že v začetku mandata. Prvi je rekonstrukcija ceste mimo pokopališča od Braslovč proti Preserjam z izgradnjo hodnika za pešce. To je pomembno, ker ne povezuje le dveh krajev, ampak je zelo priljubljena sprehajalna pot in povezuje dve jezeri, Presersko in Braslovško. Zgradili bomo mrliško vežico v Trnavi, razpis bomo objavili še letos. V planu je tudi res velik projekt izgradnje športnega parka v Rakovljah, za katerega že pripravljamo dokumentacijo in vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. V okviru športnega parka, ki je namenjen vsem generacijam, so predvideni manjši atletski stadion, različna športna igrišča, prostor za balinanje, za rusko kegljanje, motorik park in ulični fitnes. V sredini bosta prostor za druženje in večnamenski objekt, kjer so predvideni javna stranišča, garderobe, velika sejna soba, čajna kuhinja in prostori za društva v naši občini. Zelo podpiram različna društva, kajti prav vsa doprinesejo vsaj kanček h kakovosti življenja v naši občini. Naslednja pomembna investicija v naslednjem letu bo ureditev krožišča v Parižljah, kjer je sedaj eno najbolj nevarnih križišč v dolini in kjer se zgodi ogromno nesreč. Konec septembra naj bi v skladu z načrtom bil projekt krožišča toliko razdelan, da bi bil izhodišče za odkupe zemljišč, potem pa bomo pozimi objavili razpis in spomladi 2022 sledi izgradnja. V planu imamo še nekaj manjših projektov, kot so povezava Občine Braslovče v sistem Kolesce, s tem da bomo imeli na voljo samo električna kolesa. Smo namreč na podeželju in kolesa so pri hiši, nima pa vsak električnega kolesa.« Hmeljarski praznik je ena osrednjih prireditev, je pravzaprav most do praznovanja občinskega praznika, ki je septembra. Kako kaže prazniku, tudi v luči ponovnih omejitev? »Slavnostna seja bo kot običajno tretji petek v septembru, sicer pa je praznovanju občinskega praznika namenjen ves september. Verjamem in upam, da bodo v septembru razmere dopuščale, da bomo lahko organizirali družabne in ostale dogodke ter počastili našo občino. Dan hmeljarjev smo letos organizirali devetinpetdesetič, žal spet omejeno zaradi epidemije, brez povorke, brez prikaza dela v hmeljiščih nekoč in brez tradicionalne hmeljarske veselice, kar ljudje zelo pogrešajo. Drugo leto bo 60. praznovanje in prepričan sem, da veselica bo in bomo ustrezno obeležili okroglo obletnico.« Za jesen ste najavili tudi izdajo novega glasila občine … Razmišljali ste o odpovedi odkupa časopisa Utrip za gospodinjstva občine … »Glasilo naše občine je v pripravi. Prva številka bo izšla konec septembra. Temelji so zastavljeni, oblikuje se, v njem bo tudi letni bilten, ki smo ga vsako leto izdajali v tem času. Občina Braslovče pa bo ne glede na to še vedno financirala odkup časopisa Utrip Savinjske doline za svoja gospodinjstva, v naslednjem letu v zvezi s tem ni predvidenih sprememb.« Kaj bi sporočili občanom na pragu praznika? »Lani na 1. september smo imeli prvo okuženo osebo v šoli, čez 14 dni smo jih imeli 40, imeli smo žarišče, a potem smo v 14 dneh to številko spet obrnili na 4. Tega nismo storili z zapiranjem, ampak z doslednim spoštovanjem karantenskih odločb in drugih ukrepov. V Braslovčah smo dokazali, da se da stopiti skupaj, da se da z odgovornim ravnanjem obvladati krizo in ustaviti epidemijo, in na to sem izredno ponosen. Verjamem v pozitivo in v občane Občine Braslovče, zato sem prepričan, da bomo morebiten izbruh epidemije brez težav obvladali ponovno. Enostavno moramo prilagoditi življenje in znati živeti z omejitvami. Odgovornost moramo prevzeti vsi in vsak človek posebej. Ob prazniku Občine Braslovče čestitam vsem občanom, ker sem jih neizmerno hvaležen, saj je zaradi njih naša občina takšna, kot je. Ni me stran prihodnosti. Veselim se konstruktivnega sodelovanja v prihodnje. Svoje poslanstvo opravljam s srcem.« Kako bi odgovorili na vprašanje, kako je biti župan? »Marsikdo me vpraša, kako. In mu odgovorim: enostavno. Delati moraš, kot velja vsepovsod. Poslušati moraš ljudi. Pri odločitvah pa moraš uporabljati tudi zdravo pamet. Če to troje združiš, je vsaka odločitev enostavna.« Septembra nov razpis Konec septembra bodo objavili nov razpis za mesto direktorja JKP Žalec, potem ko se je s 1. junijem upokojil nekdanji direktor Matjaž Zakonjšek in je po neuspešnem prvem razpisu v maju vršilec dolžnosti direktorja 1. julija postal tehnični direktor Igor Glušič. Vršilec dolžnosti po zakonu lahko opravlja to funkcijo samo šest mesecev, kar je do konca tega leta. Če bo razpis uspešen, bo torej JKP Žalec dobilo novega direktorja konec tega leta. PO DOLINI ŠT. 7 I julij/avgust 2021 7 Dolina od julija brez notarja L. KOLAR BINA PLAZNIK V Žalcu od 1. julija ni več notarja, dežurstvo v prostorih notariata dosedanjega notarja Srečka Gabrile enkrat tedensko, ob četrtkih med 10. in 17. uro, opravlja celjski notar Aleksander Mraz. Dosedanji dolgoletni žalski notar Srečko Gabrilo, ki je svojo notarsko poslanstvo v Žalcu opravljal polnih 26 let, se je s 1. julijem letos upokojil, kljub temu da poslov ni mogel predati nasledniku. Že izbrani novi notar in polnih 12 let Gabrilov pomočnik Mitja Korent zaradi pritožb in dolgih postopkov na pristojnem Ministrstvu za pravosodje ni mogel začeti prakse. On in še dve zaposleni so od tega datuma brezposelni in prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Minister za pravosodje Marjan Dikaučič namreč ni podpisal odločbe, s katero bi odložili razrešitev Srečka Gabrila, ki je sicer izpolnil pogoje za upokojitev, da bi lahko pisarna nemoteno delovala, dokler se upravno sodišče ne odloči o pritožbah in postanejo odločitve pravnomočne. Ker je Ministrstvo za pravosodje odločitev o tem sporočilo le nekaj dni pred dnevom D, 1. julijem, Srečko Gabrilo ni mogel pravočasno prijaviti zaposlenih z notariata na Zavod za zaposlovanje, pa tudi urediti formalnosti glede svoje upokojitve, zato je za nameček plačal še kazen in ostale zakonsko določene stroške v skupni vrednosti okrog 50 tisoč evrov. Osem kandidatov za notarja V postopku izbora novega notarja, ki ga je izvedlo pravosodno ministrstvo, začel pa se je z razpisom, objavljenim že lani maja, je bil za najprimernejšega izbran dosedanji pomočnik žalskega notarja Mitja Korent. Odločbo o njegovem imenovanju za novega žalskega notarja je 24. maja letos že podpisala nekdanja ministrica Lilijana Kozlovič, Mitja Korent pa jo je prejel tri dni kasneje. Zakaj tako pozno? S pritožbami na upravno in vrhovno sodišče se je namreč postopek zavlekel. »Sam sem podal vlogo, da me razrešijo kot notarja aprila lansko leto, ker sem si nekako izračunal, da bi lahko bil postopek imenovanja novega končan s koncem leta 2020. Razpis za novega notarja je bil maja, prijavilo se je osem kandidatov, eden od njih je zavlačeval postopek, ni dvigoval pošte ali pa jo je dvignil na zadnji možen dan. Vložil je tožbo najprej na upravno, potem na vrhovno sodišče in vsepovsod so ga zavrnili z razlogom, da ni imel formalnih razlogov – to je eno leto prakse pri odvetniku, kar pomeni potrebnih izkušenj. Postopek pa se je zavlekel za šest mesecev. Kasneje smo izvedeli, da je bil to Marjan Dikaučič, sedanji pravosodni minister. Postopek izbora namreč vodi ministrstvo, zato tega v realnem času nismo vedeli, ampak smo izvedeli slučajno šele kasneje. Potem smo izvedeli, da se je pritožila tudi Dikaučičeva partnerka, ki pa je potem odstopila,« pripoveduje Srečko Gabrilo. Da pisarne v tem vmesnem obdobju ne bi bilo treba zapreti, je vložil prošnjo za poletno podaljšanje delovanja, ki jo je tedanja ministrica Lilijana Kozlovič tudi odobrila. »Kakorkoli, komisija je izbrala in moj pomočnik Mitja Korent je dobil največ točk, odločba pa je zaradi vseh omenjenih postopkov prišla šele letos maja. Nato pa je vložil tožbo na upravno sodišče tretji kandidat po točkah, celjski odvetnik Gregor Grželj, ki je navedel, da je edini primeren kandidat, ker da drugi nimajo primernih prostorov in opreme, kar je seveda smešno. Zdaj čakamo na odločitev sodišča. Ker sem ugotovil, da se bo postopek zavlekel, sem dal na ministrstvo ponovno vlogo za podaljšanje notarstva konec maja za tri mesece. Odločbo o imenovanju novega notarja Mitje Korenta je nekdanja ministrica dva dni pred odstopom podpisala, ne pa moje vloge o podaljšanju,« nadaljuje Srečko Gabrilo. Ker je ministrica potem odstopila, bi moral podaljšanje, s katerim bi zagotovil nemoteno in neprekinjeno delovanje notariata v Žalcu, odobriti novo postavljeni minister Marjan Dikaučič, zdaj torej v drugi vlogi. A tega ni storil. Srečko Gabrilo še dodaja: »Menim, da pravih razlogov za pritožbo (ki jo je vložil Gregor Grželj) ni in da bo, ko bo postopek končan, izbrani notar lahko začel nemoteno delovati. Seveda se bodo v tem vmesnem času nabrali zaostanki.« Savinjska brez notarja za nedoločen čas In kaj na to pravi izbrani kandidat Mitja Korent, ki je namesto »polne službe notarja«, ki ga Spodnja Savinjska dolina še kako potrebuje, od 1. julija skupaj s sodelavci kot brezposeln prijavljen na Zavodu za zaposlovanje? »Gregor Grželj je bil sicer tretjeuvrščeni po preizkusu znanja, ki smo ga morali kandidati za notarja opraviti pred posebno tričlansko komisijo Ministrstva za pravosodje. Trditve tožeče stranke, ki izpodbija odločbo o mojem imenovanju za notarja, po mojem mnenju ne držijo. Podrobnosti pa pred izdajo sodbe upravnega sodišča ne bi komentiral.« O tem, kdaj pričakuje, da bo upravno sodišče razsodilo in bo lahko nastopil delovno mesto, pa pove: »Zakon o notariatu nalaga upravnemu sodišču, da o tožbi neizbranega kandidata odloči v roku 30 dni od prejetja tožbe. Ta rok je žal zgolj instrukcijski, kljub temu pa upam, da bo Upravno sodišče RS, zunanji oddelek v Celju, kmalu odločilo, saj sta od vložitve tožbe minila že dobra dva meseca. Po izdaji sodbe obstaja še možnost pritožbe na Vrhovno sodišče RS. Nastop funkcije notarja v Žalcu je torej odvisen od hitrosti sodnih mlinov ter seveda od dejstva, kako se bo na izdajo sodbe odzvala nezadovoljna stranka.« Minuli petek so na upravnem sodišču v Celju Mitji Korentu povedali, da še ne vedo, kdaj bodo odločili o tej zadevi. Prijava ministra na protikorupcijsko komisijo Vprašanje o tem, ali so prejeli kakršnokoli prijavo na temo notariata v Žalcu, imenovanja novega notarja in neuspešne kandidature sedanjega ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča za mesto notarja v Žalcu oz. na temo konflikta interesov zaradi njegove kandidature za mesto notarja v Žalcu in sedanjega odločanja o omenjenem notariatu in notarju v vlogi ministra, smo posredovali tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije. Nina Wabra Jakič iz KPK nam je potrdila, da je komisija prejela prijavo: »Trenutno je prijava v V prostorih notariata Srečka Gabrila začasno enkrat tedensko dežura celjski notar. fazi predhodnega preizkusa, v okviru katerega se na podlagi pridobljene dokumentacije in podatkov preveri, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti Komisije, in se na podlagi tega odloči o (ne)uvedbi preiskave. Kdaj bo o zadevi odločeno, v tem trenutku ni mogoče napovedati, saj je to Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije. Hitrost obravnave je odvisna tudi od kompleksnosti posamezne zadeve ter odzivnosti posameznikov ter pravnih subjektov, ki jih Komisije zaprosi za dokumentacijo in pojasnila, v fazi preiskave pa tudi od udeležbe obravnavanih oseb Mitja Korent je diplomiral l. 1998 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na začetku službene poti je bil zaposlen kot odvetniški pripravnik v pisarni pokojnega odvetnika Dušana Petroviča v Celju. Pravniški državni izpit je opravil leta 2002. Po opravljeni obvezni praksi na sodišču v Celju in opravljenem pravniškem državnem izpitu je opravljal delo vodje Pravno kadrovskega oddelka na celjski območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Že četrti mandat je predsednik Občinske volilne komisije v Braslovčah. Zadnjih 12 let je bil zaposlen kot notarski pomočnik pri notarju Srečku Gabrilu, kjer je nabral vse potrebne izkušnje za opravljanje notarskega poklica in je imel od prijavljenih kandidatov za mesto notarja v Žalcu največ izkušenj z delom v notariatu. odvisno od več dejavnikov.« O omenjenih dejavnikih pa: »Trajanje postopkov pred Komisijo za preprečevanje korupcije je odvisno od več dejavnikov, med drugim v fazi predhodnega preizkusa Komisija pridobi že velik del pojasnil in dokumentacije, ki je v primeru uvedbe preiskave podlaga za potrditev utemeljenega suma kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Komisija je pri svojem delu zavezana strokovnosti in zakonitosti, zato lahko odločitev o uvedbi oziroma neuvedbi preiskave sprejme, šele ko se razjasnijo vse relevantne okoliščine. Dodajamo, da pri obravnavi zadev Komisija glede na obseg zadev in omejene kadrovske zmožnosti upošteva tudi vrstni red obravnave v skladu s 45. členom na razgovorih s Komisijo in drugih dejavnikov, ki niso v celoti odvisni zgolj od Komisije.« Ne preostane torej nič drugega, kot da vsi vpleteni počakajo, dolina pa bo najbrž brez notarja vsaj še do konca leta, kot je ocenil dosedanji notar Srečko Gabrilo. Zgodba gotovo še ni končana, škoda pa, da imajo posamezniki in pravni subjekti Spodnje Savinjske doline zaradi individualnih interesov neenak dostop do notarskih storitev, ki so nujne za življenje in delo doline, za nedoločen čas. Junija so na to reagirali tudi spodnjesavinjski župani in se celo obrnili na ministra Zdravka Počivalška, čigar strankarski kolega je minister Marjan Dikaučič, a doslej očitno neuspešno. PRODAJALNA SERVIS motornih žag in vrtnih strojev Pripravite svojo kosilnico na novo sezono košnje in ji zagotovite profesionalen, hiter in cenovno ugoden servis: . Menjavo olja in zračnega filtra . Čiščenje stroja . Ostrenje noža . Pregled delovanja stroja . Predsezonski servis . Možnost prevzema na vaši lokaciji www.uniforest.si Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 8 OSREDNJE TEME ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Hmeljarji poslej z lastno hmeljarsko nošo T. TAVČAR Na slovesni seji 59. dneva slovenskih hmeljarjev so za novo hmeljsko princeso proglasili Teo Pustoslemšek, za novega hmeljarskega starešino pa Milana Lesjaka. Na Skupnem placu v Braslovčah pod kozolcem je bila drugo nedeljo v avgustu slavnostna seja Združenja hmeljarjev Slovenije, kjer so za novo hmeljsko princeso proglasili 24-letno diplomirano tekstilno inženirko Teo Pustoslemšek 63 hektarjev, od tega na 23 hektarjih površin pridelujejo hmelj. S hmeljem so se na kmetiji pričeli ukvarjati že leta 1931. Novi starešina Milan Lesjak je doma s 35 hektarjev velike kmetije, od tega na 15 hektarjih pridelujejo hmelj. Hmeljarskega mačka je prvi v imenu Občine Braslovče prejel župan Tomaž Žohar. iz Kaple, za novega starešino pa 52-letnega Milana Lesjaka iz Ojstriške vasi. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Združenjem hmeljarjev Slovenije. Na slavnostni seji je zbrane nagovoril predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, ki je med drugim povedal, da je letošnje praznovanje zaradi koronavirusa precej okrnjeno. Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednik TD Braslovče Branko Ribizel, pozdravili pa so jih tudi podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar, direktor Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Bojan Cizej, poslanec v DZ Aleksander Reberšek, taborski župan Marko Semprimožnik in drugi. Svoje delo v minulem letu sta predstavila dosedanja princesa Janja Žagar in starešina Vinko Zupan. Predstavila se je tudi nova hmeljska princesa Tea Pustoslemšek, ki je po poklicu diplomirana tekstilna inženirka. Živi na kmetiji velikosti Nova hmeljska princesa Tea Pustoslemšek in strešina Milan Lesjak Pipo v sod piva je »zabil« Bojan Cizej, nato pa so nazdravili. Tudi tokrat so po predaji starešinstva nazdravili z laškim pivom. Vrhunec dogajanja so bili predaja starešinstva in imenovanje princese ter zdravica s pivom. Ob sprejemu “hmeljarskega mačka« in prapora je novi starešina Milan Lesjak poudaril, da si bo prizadeval slovenske hmeljarje zastopati častno povsod, kamor ga bodo povabili, skupaj s princeso Teo Pustoslemšek, ki je sprejela hmeljarski škaf. Predsednik Združenja hmeljarjev Tea Pustoslemšek med razlago o hmeljarski noši Slovenije je ob koncu vsem občinam Spodnje Savinjske doline in občini Šmartno ob Paki podelil »hmeljarskega mačka«, na prapor združenja pa so pripeli dva nova trakova: Občina Vransko in Šotori Petre. Slovesnost so zaključili s krajšim družabnim delom, v katerem so nastopil Savinjski kvintet in Ines Kern ter Urška Tekavc pod imenom JU END AJ. Predstavili hmeljarsko nošo Posebnost letošnjega dneva hmeljarjev je bila predstavitev lastne hmeljarske noše. Združenje hmeljarjev Slovenije je že dlje časa imelo v planu izdelavo lastnih hmeljarskih noš. V letu 2020 se je prvič sestala skupina za oblikovanje noše v sestavi Pavle Gostečnik, Simona Rojnika, Mateja Kramerja, Irene Friškovec in Tee Pustoslemšek. O tem je nova hmeljska princesa Tea Pustoslemšek povedala: »Po snovanju idej smo besede zlile na papir in izrisale skice za moške in ženske noše. V letu 2021 so se pričele priprave na izvedbo. Ženska oprava vključu- je belo bluzo z gumbi s kratkimi ali dolgimi rokavi, plisirano zeleno krilo poljubne dolžine ter rjavo ogrinjalo z našitkom hmeljske trte. Moška noša vključuje črne elegantne hlače, belo srajco z našitkom ali belo polo majico z našitkom ter brezrokavnik v dveh izvedbah – za mlajše ter starejše. V planu imamo tudi otroške obleke, da bodo lahko slovensko hmeljarstvo zastopale celotne družine. Želimo, da se v prihodnosti vse podrobnosti ter barvne kombinacije še bolj izpopolnijo, saj je v interesu, da se vsak v noši počuti udobno. V dizajnu so elementi zgodovine naše doline ter barve, ki ponazarjajo rodovitno zemljo in hmelj.« Letina bo podpovprečna Kako pa bo z letošnjim pridelkom hmelja, ki so ga vso poletje, pa tudi po tem hmeljarskem prazniku, pestile vremenske ujme, toča in poplave, je povedala svetovalka, specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec, ki je bila na prireditvi že odeta v novo nošo: »V letošnjem letu 123 hmeljarjev prideluje hmelj na 1433 hektarjih, kar je dobrih 50 hektarjev več kot lani. Večina slovenskih hmeljišč je posajenih s sorto Aurora (41 %), sledi ji Celeia (29 %). Savinjskega goldinga je slabih 10 %. Dobrih 8 % hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na IHPS. Tudi letošnje leto zaposlovanje sezonske delovne sile krojijo pogoji za preprečevanje širjenja covid-19. Vendar pa so letos hmeljarji delovno silo pravočasno zaposlili in tako ni bilo večjih težav. Tako kot vsako leto tudi letošnji pridelek kroji vreme. Hladno vreme v mesecu aprilu in maju je upočasnilo rast hmelja, izničili so se roki rezi, posamezne sorte hmelja pa so v maju v razvoju zaostajale tudi do tri tedne glede na povprečje več let. Nato pa so naenkrat nastopile v juniju in začetku julija zelo visoke temperature, tudi s pomanjkanjem padavin (hmeljarji so hmeljišča namakali). Vse to pa se je seveda odrazilo v rasti in razvoju hmelja. Rastline so v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a so v večini ostale s kratkimi stranskimi poganjki, imajo obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. Lepše razviti so mlajši nasadi. Tudi to leto je kar nekaj hmeljišč poškodovala toča, kar v vseh pridelovalnih območjih. Poleg tega pa je močno neurje z vetrom povzročilo veliko škode na območju Občine Tabor, v Ormožu, Letušu in v Žalcu. Veter je pometal na tla na vseh teh območjih skupaj okoli 100.000 vodil z rastlinami hmelja. Delno so bile poškodovane tudi žičnice. Namočena tla so povzročila tudi podrtje žičnice v Moškanjcih v začetku avgusta. V tem času napovedi pridelka še nimamo, pozne sorte še cvetijo, zgodnejše pa so že oblikovale storžke. Še vedno pa je veliko odvisno od vremena v avgustu, ali bo le-to ugodno za razvoj storžkov. Tudi toča in neurja so že pobrali del pridelka. Tako vse kaže na to, da bo letošnja letina pridelka hmelja po količini podpovprečna«. PASJA SOLA! Kinolosko drustvo Pluton vas vabi na tecaj solanja psov mala sola, nadaljeavlni tecaj, AGILITY UVODNI SESTANEK 2.9.2021 OB 18:00 NA VADBISCU LOZNICA PRI ZALCU informacije petra 041 900 591 tjasa 031 797 325 OSREDNJE TEME ŠT. 7 I julij/avgust 2021 9 Neurje s točo ponovno pustošilo T. TAVČAR Na tleh več hektarjev hmelja, škoda tudi na drugih poljščinah, na žalskem IHPS uničen rastlinjak, uničenih več streh stanovanjskih hiš, gasilci pomagali … Neurje z močnim vetrom je v soboto, 31. julija, zajelo del občin Tabor (Kapla, Ojstriška vas, Pondor) in Vransko (Prekopa). Močan veter je povzročil škodo v nasadih hmelja (prizadetih 50 ha, na tleh od 10 do 100 % rastlin – vodil). Neurje z obilico padavin in debelo točo je v nedeljo, 9. avgusta, najhuje pustošilo v ozkem pasu med Vrbjem in Novim Celjem, kjer je za sabo pustilo pravo razdejanje. Škoda je bila povzročena še na bistveno širšem območju, vse od Grajske vasi do Levca. Na območju Savinjske doline je bilo skupaj poškodovanih 475 hektarjev hmelja (poškodovanost od 30- do 100-odstotna), od tega 100 hektarjev zelo močno. Med ostalimi poško- dovane, razen izruvanih posameznih sider, ki pa niso povzročila rušenja hmeljišč in so jih hmeljarji že sanirali. Hmeljarji so že v nedeljo, 1. avgusta, pričeli z dvigovanjem rastlin. Delo jim je oteževalo dejstvo, da so bile rastline zaradi vrtincev vetra med sabo prepletene, poleg tega pa so jih pri delu motili še padavine in razmočen teren. V dveh dneh (31. 7. in 1. 8.) je padlo na tem območju 50 mm padavin. Pridelek na teh padlih rastlinah bo zmanjšan zaradi zlomljenih stranskih poganjkov in ležanja rastlin v vodi zaradi obilnih padavin. Hmeljišča so zelo razmočena, kar povzroča dodatno težavo pri sanaciji in obdelavi hmeljišč (varstvo pred boleznimi in škodljivci). Zaradi Na pomoč pri zavarovanju streh, največ v Vrbju pri Žalcu, da škoda ni bila še večja, so tudi tokrat priskočili gasilci. V Preboldu je kmetom toča povzročila veliko škode tudi na poljih, posejanih s koruzo. Teh je v dolini kar 430 hektarjev. V nekaterih nasadih hmelja v Ojstriški vasi je veter na tla pometal vsa vodila. stoječe vode je prizadeta tudi struktura tal. dovanimi kulturami so bili koruza na 430 hektarjih, oljne buče na 89 hektarjih, sončnice na 60 hektarjih, vrtnine na 69 hektarjih, sadje na 49 hektarjih in drevesnice na 17 hektarjih. Uničen rastlinjak na žalskem inštitutu za hmeljarstvo; škoda je velika. Sredi avgusta najhuje na območju Žalca S tiskovne konference, ki je bila v Preboldu. Po podatkih Gasilskega poveljstva Občine Žalec je toča škodo povzročila tudi na petintridesetih stanovanjskih hišah in pomožnih zgradbah, od tega je na petih strešna kritina povsem uničena. »V salonitnih kritinah je naredila luknjo pri luknji. Veliko škode je na pomožnih zgradbah in vozilih, ki niso bila pod streho,« je povedal Uroš Žibret, poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič si je v torek, 10. avgusta, skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti, special- dopolnitev interventnega zakona, ki je bil letos sprejet za odpravo posle- V okolici Žalca so nekatera hmeljišča uničena od 60 do 80 odstotkov ali še več; na sliki uničen pridelek kmetije Žagar. Savinjski dolini ogledal kmetijske površine, ki jih je prizadelo neurje s točo. Ocenil je, da je toča na hmelju povzročila približno 80-odstotno škodo, in napovedal prizadevanje za pomoč hmeljarjem. Po Žvegličevih besedah bo zbornica Vladi predlagala Hudo že konec julija Kot je povedala Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva, je bilo po prvem neurju konec julija treba ponovno dvigniti okoli 70 tisoč rastlin. Največ škode je v okolici Kaple in Ojstriške vasi v Občini Tabor, kjer je veter v posameznih žičnicah pometal na tla prav vse rastline (vodila) na okoli 10 hektarjih. Žičnice so ostale v večini nepoško- istko za hmeljarstvo Ireno Friškovec in nekaterimi hmeljarji v Spodnji dic pozebe. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da se v ta zakon vključijo tudi hmeljarji, ki so jih prizadela letošnja neurja s točo. NO Privarčujte z zbiranjem deževnice! Z ZBIRANJEM DEŽEVNICE IZ ZBIRALNIKOV AQUAstay SI ZAGOTOVITE: LASTNO ZALOGO VODE Za čas daljših sušnih obdobij. ŠIROKO UPORABO Primeren za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje stranišč … NIZKO TEMPERATURO VODE Zagotovljena zaradi podzemne vgradnje zbiralnika. info@zagozen.si www.zagozen.si do 50.000 L 03 713 14 20 OD 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Ob šestdesetletnici posadili lipo T. TAVČAR T. T. Fontana piv Zeleno zlato, ki je še vedno edina fontana piv na svetu, širi svoj sloves tudi izven domačih meja. Turistično društvo Braslovče je ob svojem 60. jubileju tudi častno razgrnilo prapor. Pri brunarici Turističnega društva Braslovče je 9. julija potekalo srečanje članic in članov Turističnega društva Braslovče. Namenjeno je bilo 60. obletnici delovanja društva, ustanovljenega 25. februarja leta 1961. Dogodek je z zapeto pesmijo odprl Dobroveljski kvintet, nato pa je zbrane pozdravil predsednik TD Braslovče Branko Ribizel. V svojem nagovoru je poudaril, da je že prva leta obstoja društvo postalo gonilna sila turističnega razvoja kraja in okolice. »Začetek delovanja zaznamuje zajezitev potoka Trebnik z brano, ki je omogočila nastanek Braslovškega jezera, na katerem sta bila tako omogočena čolnarjenje in ribolov. V zimskem času sta potekala drsanje in nekajkrat tekmovanje s sanmi. Leta 1966 je TD Braslovče prevzelo organizacijo osrednje nedeljske prireditve Dan hmeljarjev. TD Braslovče je vključeno v Turistično zvezo Slovenije ter v Regionalno turistično zvezo SAŠKA. Predvsem pa z izdajo lastnega promocijskega materiala in z udeležbo na sejmih in drugih prireditvah ohranja krepitev promocije turizma Občine Braslovče.« Kukca bodo okušali Američani Ob obletnici so častno razgrnili prapor TD Braslovče Ob čestitki članom društva je predsednik TD poudaril, da so aktivno in neprekinjeno delovanje društva omogočili vsi člani, ki so pripravljeni stopiti skupaj ter poprijeti za delo. Dolga zgodovina društva je vidna tudi v njegovih simbolih. Poleg žiga in zastave so že februarja dobili prapor kot najbolj svečan simbol neprekinjenega delovanja TD Braslovče. Na praporu so izvezeni motivi, ki simbolizirajo delovanje društva skozi zgodovino. Nosilno palico prapora krasijo zlati žebljički z imeni darovalcev, kot poseben okras pa izstopajo slovenska trobojnica ter 13 trakov z imeni donatorjev. Ker so februarja zaostrene epidemiološke razmere onemogočale druženja, sta praporščaka, oblečena v svečana oblačila TD, častno razgrnila prapor pred zbranimi člani, blagoslov pa je opravil župnik mgsr. Maksimiljan Gosak. Zbranim članicam in članom je ob visokem jubileju delovanja društva čestital župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ter pohvalil njihovo aktivno delo. Z željo, da bodo večno cvetele lipe, so podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ter predsednik TD Braslovče Branko Ribizel pod brunarico v čast 60-letnice delovanja društva ter 30-letnice razglasitve neodvisnosti in suverenosti Republike Slovenije posadili eno od 30 lip, ki jih je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar dal posaditi v čast pomembni obletnici Republike Slovenije. Ojstriška gospoda v akciji D. NARAGLAV Mirjam Ivakič in Nina Juteršek pri pripravi piva Kukec za ZDA Pred epidemijo so fontano piv množično obiskovali gostje iz sosednjih držav in tudi širše. Že drugo leto zapored pri pokušanju piva v Žalcu prednjačijo domači gostje. Kljub omejenim možnostim potovanja bodo žalsko pivo Kukec okušali tudi Američani. Številnejši obisk ameriških pivovarjev in hmeljarjev so v Žalcu beležili leta 2019, ko sta Slovenija in Žalec gostila svetovni hmeljarski kongres. V Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, ki upravlja Fontano piv Zeleno zlato in blagovno znamko Kukec, savinjsko pivo, ki ga varijo v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, so našli način, kako navkljub nenaklonjenim časom za potovanje slovensko pivo in fontano piv približati ljudem po svetu. S pomočjo gospodarske diplomacije in slovenske ambasade v ZDA so 23. julija v Ameriko, v Washington in Cleveland, odposlali prvo dobavo piva in vrčkov zanj. »Zavedamo se, da zaradi epidemiološke situacije amer- iški obiskovalci verjetno še nekaj časa ne bodo v gručah drli v Žalec, vendar je treba prav zdaj vzpostavljati nove povezave in krepiti blagovno znamko,« pravi direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Fontana piv, ki letos deluje od aprila, je priljubljena točka obiskovalcev iz vse Slovenije. Vrhunska kraft piva, ki se mesečno menjujejo, so vedno dober razlog za degustacijo. Na šestih pipah so tudi nagrajena piva prireditve Naj piva Slovenije 2021, ki je bila konec junija. Letošnja novost je akcija Žalec časti. »Z njo nagovarjamo obiskovalce, da obiščejo žalsko ‘turistično transverzalo’, 12 zanimivih turističnih točk, in v lični zloženki zberejo vsaj štiri žige. Raziskovanje in zbiranje žigov sta nato pri fontani piv nagrajena s steklenico piva Kukec,« o letošnjih novostih pove mag. Štrajhar. Na fontani je tudi sicer bilo to poletje precej živahno, sredi avgusta je bila odlično obiskana tudi vikend prireditev Kriglfest. Ojstriška gospoda na grajskem vrtu v Slovenskih Konjicah, kjer so pomagali žeti sivko. Ojstriška gospoda, ki deluje v sklopu Turističnega društva Tabor ter promovira občino in nekdanjo ljubezensko zgodbo o Veroniki Deseniški in Frideriku ter lepote in zanimivosti teh krajev pod Krvavico, kjer je nekoč stal grad Ojstrica, je ob sprostitvi ukrepov zdravstvene krize znova stopila v akcijo in nadaljuje svoje poslanstvo. Predsednica TD Tabor in tudi vodja Ojstriške gospode Hani Zamuda nam je povedala, da so komaj čakali, da so lahko znova začeli obiskovati in spoznavati gradove po Sloveniji ter druge kulturne znamenitosti. » Naš letni plan je, v kolikor ga bomo lahko izvedli, udeležiti se čim več kulturnih prireditev v povezavi z grajskim življenjem in ob tem obiskati čim več gradov oziroma tovrstnih objektov. Naša prva takšna destinacija je bil grad Turjak, ki je prvič omenjen že leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju. Po ogledu nas je pot vodila na Muljavo, kjer smo si ogledali etnografski muzej na prostem in Jurčičevo rojstno hišo, ki jo je postavil pisateljev ded. Ta dan pa smo si ogledali še žužemberški grad, ki se razprostira na terasi strmega skalovja nad Krko in je eden najslikovitejših in tipičnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem,« na kratko strne njihovo prvo popotovanje od gradu do gradu naša sogovornica ter nato še opiše nekatere druge aktivnosti, ki so jih imeli v tem času. Sodelovali pa so tudi na žetvi sivke v grajskem vrtu v Slovenskih Konjicah, kamor jih je povabil predsednik tamkajšnjega turističnega društva Cveto Šafarič, ki je sicer tudi član njihove Ojstriške gospode. Ob tej priložnosti so se srečali tudi s predstavniki nekaterih drugih turističnih društev s Ptuja, iz Maribora in drugod ter z zeliščarji Žičke kartuzije. Poleg tega so v tem obdobju sodelovali tudi na dogodku v Novem Kloštru, pa na zanimivem izletu v bio parku Vrbje, na predpremieri filma TV Slovenija o slikarju Antonu Perku v Podgradu na Vranskem … Tako so s svojimi srednjeveškimi oblačili in opravo vsestransko popestrili te dogodke, hkrati pa obujali spomin na nekdanje čase, zgodbo o Veroniki in veliki kmečki upor, nasploh pa s tem promovirali svojo občino, ki ponuja prijetno doživljanje lepe in neokrnjene narave. AKTUALNE INFORMACIJE – SEPTEMBER 2021 NAPOVED DOGODKOV Razvojna agencija Savinja vas v okviru SPOT svetovanje Savinjska v prvi polovici septembra 2021 vabi na: • strokovno ekskurzijo z ogledom in izmenjavo dobrih praks v Razvojnem centru orodjarstva Slovenije TECOS Celje, Kozmetiki Afrodita, d. o. o., Rogaška Slatina in na turistični kmetiji Pomona v Rogaški Slatini; • delavnico »KOMUNIKACIJA V ČASU SPREMEMB«. Več informacij na spletni strani www.ra-savinja.si ali na tel. 041 308 763. LIFE BioTHOP Vseh šest občin Spodnje Savinjske doline sofinancira in podpira mednarodni okoljski projekt LIFE BioTHOP, ki traja od poletja 2019. Kar devet hmeljarjev iz SSD in šest replikativnih regij testira biorazgradljive (PLA) BioTHOP vrvice v tem letu. Poleg nove vrvice bodo pridobili tudi znanje s področja pravilnega kompostiranja hmeljevine s ciljem pridobivanja odličnega organskega komposta. Prav tako so partnerji v tem času izdelali vrsto biorazgradljivih izdelkov (hmeljeva vlakna, biokompozit, embalažo za steklenice za vino in sadilne lončke). Vabljeni, da nas spremljate na www.life-biothop oz. na družbenih omrežjih! PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Šest zlatih medalj za mlečne izdelke NOV IČ KE Mlekarna Celeia je za mleko in jogurte Zelene doline na 35. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov osvojila šest zlatih medalj, nagrajeni so bili tudi njihovi ostali izdelki. Vinko But je ob prejemu priznanj dodal: »V Mlekarni Celeia, ki je druga največja slovenska mlekarna in izključno v domači lasti, imamo odgovor na te trende in pričakovanja kupcev. Izjemno veliko napora s svojimi lastniki, kmetijskimi zadrugami, vpletamo v to, da dnevno odkupujemo 260.000 litrov mleka s skoraj 900 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije. Dodaten porok odličnosti je naš certifikat ‘brez gensko spremenjenih organizmov’ – brez GSO, ki potrošniku zagotavlja izjemen standard varnosti in kakovosti izdelkov.« Vsi izdelki Mlekarne Celeia v vseh fazah proizvodnega procesa, od sprejema mleka v transport prek proizvodnje do končnega izdelka, so podvrženi izjemno strogim nadzorom kakovosti, so povedali v mlekarni, zato so osvojene zlate medalje le še dodatna potrditev pravilnosti takšnih standardov. »Izjemno ponosni smo, da smo s kar tremi mleki, trajno mleko s 3,5 % in 1,5 % mlečne maščobe ter mlekom brez laktoze 3,5 % Zelene Doline, osvojili zlato. To dokazuje našo trditev, da pri svojem delu uporabljamo le najboljše mleko slovenskih kmetij. Zelo smo ponosni, da smo k temu dodali še dva izjemna jogurta, tekočega z T. T. Kamnolom prodan L. KOLAR Na 35. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v okviru 59. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni so zlato priznanje za izjemno kakovost prejeli trajno mleko s 3,5 % in 1,5 % mlečne maščobe Zelene Doline, trajno mleko brez laktoze s 3,5 % mlečne maščobe Zelene Doline, tekoči jogurt bela breskev in pomarančni cvet, jogurt brez laktoze z okusom borovnice v lončku ter tekoči jogurt brez laktoze z okusom borovnice v plastenki. Priznanja so prejeli tudi drugi mlečni izdelki. »K prepoznani odličnosti izdelkov Mlekarne Celeia zagotovo največ prispeva osnova za izdelke – izključno slovensko mleko, ki prihaja s skoraj 900 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, širše celjske in kozjanske regije ter je brez gensko spremenjenih organizmov,« so ob tem sporočili iz Mlekarne Celeia. Najuglednejše domače ocenjevanje kmetijsko-živilskih izdelkov v okviru mednarodnega sejma Agra v Gornji Radgoni je odsev kakovosti slovenske živilsko-predelovalne industrije, ki je posebej pomembna v času, ko v ospredje prihaja pomen samooskrbe in kakovostne lokalne hrane znanega porekla. Direktor Mlekarne Celeia 11 okusom bele breskve in pomarančnega cveta, ki je novost v naši ponudbi, in tekočega brez laktoze z okusom borovnice, saj lahko le iz najboljšega mleka nastajajo zlata vredni izdelki,« pojasnjujejo v Mlekarni Celeia. Kako pomemben je nenehen nadzor nad kakovostjo, priča tudi letno nagrajevanje rejcev mleka, ki sodelujejo z Mlekarno Celeia. Vsako leto namreč nagradijo tiste, ki po svoji kakovosti še posebej izstopajo, pri tem pa merijo skupno število mikroorganizmov v mleku (SŠMO) in število somatskih celic v mleku (ŠSC). V letu 2020 so najboljšo kakovost mleka glede na skupno število mikroorganizmov v mleku dosegli Franja Skarlovnik iz Mislinje, Albin Prelog iz Podvelke in Franc Slivnik iz Podgorja. Mleko najboljše kakovosti po številu somatskih celic so pridelali Franc Slivnik iz Podgorja, Marko Draksler iz Dola pri Hrastniku in Marija Žmahar iz Šentjurja pri Celju. »Trud vseh naših kmetov, od katerih odkupujemo mleko, dokazuje, da imamo skupen cilj – trgu ponuditi mlečne izdelke iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. Za takšno sodelovanje smo izjemno hvaležni, zato ga negujemo in razvijamo,« še dodajajo v Mlekarni Celeia. Zlati mlečni izdelki Mlekarne Celeia Zmagovalec dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger prodajala kamnolom v Veliki Pirešici, je podjetje Apoc, ki ga je pred časom ustanovil Aleš Počivalšek in ima sedež v Vojniku. Med šestimi dražitelji je za kamnolom ponudil največ, kar 20 milijonov evrov. To je za 6,3 milijona več, kot je znašala izklicna cena. Počivalšek za zdaj izjav ne daje. Pravi, da bo razloge za nakup predstavil šele takrat, ko bo poravnal kupnino. VABILO K VPISU V ŠTUDIJSKO LETO 2021/2022 V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih – krožkih: angleški, italijanski, francoski, nemški, računalniški, uporaba pametnih naprav, spoznavanje kulturne dediščine, medsebojni odnosi, urejanje in varstvo okolja, zeliščarstvo, narava in zdravje, fotografski, likovni, krojenje in šivanje, oblikovanje tekstila – »patchwork«, ohranjanje kulturne dediščine naših babic – ročna dela Deteljica, ohranjanje glasbene dediščine – godba veteranov, bio vrtnarjenje, ples, joga, tai-chi, telovadba, pilates in fitnes. K vpisu v naše programe vas prijazno vabimo od septembra dalje ob torkih in petkih med 8. in 12. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Ulica Savinjske čete 4, Žalec (Bergmanova vila, zraven občinske stavbe). Za vse informacije smo v času uradnih ur dosegljivi tudi po telefonu 03/713 68 80. Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k izobraževanju in druženju! 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Žalec ne časti le piva, ampak tudi kulturo BINA PLAZNIK Pri žalski fontani piva so obeležili mednarodni dan piva s prvim tridnevnim festivalom Kriglfest 2021, ki je potekal od 6. do 8. avgusta. ZKŠT Žalec je pripravil program s številnimi nastopajočimi in poskrbel za prave ponudnike s pijačo in jedačo. Obiskovalci so pivsko degustacijo plačevali z »lokalno valuto baleto«, kar je povezalo dogodek s hmeljarsko tradicijo. pri Šempetru. Na odru so se predstavili: artistka Maša Ferme z obroči, skupina Blue Angel Gang ter Klapa Kampanel, ki je poskrbela za nepozaben zaključek dneva in žalsko tržnico napolnila do zadnjega kotička. Orga- so namreč naznanili, da bodo s sto evri nagradili plesni par, ki se prvi pojavi na prizorišču. Mlada plesalca Katja Šilih in Aljaž Podgoršek iz Studencev sta se prva opogumila in zaplesala pred občinstvom. Malo Gaj Mandelj in Anamarija Rizmal Pivo Kukec so točili tudi na stojnici Katja in Aljaž vzporednicah Kriglfesta s Pivom in cvetjem v Laškem: »Tukaj ponujamo varno zabavo za tiste, ki si je želijo. Kar se tiče primerjave našega Krig festa s prireditvijo Pivo in cvetje v Laškem, bi rekel, da je vsake, še tako odlične stvari enkrat konec, odnehati pa je treba, ko je njen vrhunec. Mi praznujemo na svetovni dan piva. Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo zabavo ter realno, ne virtualno druženje. Kriglfest bo postal tradicionalen. Letos je to poleg Naj piva Slovenije že druga premierna prireditev v Žalcu, ki se ji obeta svetla prihodnost. Obisk je bil zares odličen! Žal jo je v nedeljo občanom zagodla toča, zaradi katere pa smo tudi mi morali prekiniti delavnice za otroke in pospraviti napihljiva igrala. A po dveh urah smo že nadaljevali. Veselim se že Pohoda po hmeljski poti konec meseca ter srečanja vseh slovenskih fontan v Žalcu sredi septembra. Mi ne bomo odnehali. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli za zabavo in kulturo. Naj na tem mestu povem, da se trudimo, da bi v jeseni našim abonentom podarili izvrstno gledališko predstavo. Žalec ne časti samo piva, temveč tudi kulturo, nastope.« Po prvih ocenah organizatorja so pivovarji stočili preko 550 litrov piva, podobno količino pa so obiskovalci popili tudi na Fontani piv Zeleno zlato. Iz ZKŠT Žalec sporočajo, da že snujejo načrte za Kriglfest 2022. Green Gold Brewery je na stojnici drugi dan Kriglfesta ponujala kar šest vrst piv. Prisrčno navdušenje najmlajših nad eksotičnimi živalmi Čarodej Magic Aleksander Najprej domači pivovarji V petek, prvi dan festivala, so se na odru predstavili čarodej Magic Aleksander in Etno banda Poseben gušt. Na tržnici piv so točili pivo Turistične kmetije in pivovarne Flajs iz Žalca ter Savinjske pivovarne Clef Brewery iz Arje vasi. Za hrano je poskrbel »food truck« iz Rock kapije. Srečali smo zanimiv in nasmejan mladi par. Gaj Mandelj iz Šešč je povedal: »Poguglal sem, da je danes svetovni dan piva, in sva se s punco odločila, da obiščeva Kriglfest. Zelo rad si privoščim kraft piva. Všeč so Po dolgem dnevu prija sprostitev ob kupici kakovostnega piva in glasbi. nizatorji ocenjujejo, da jo je obiskalo okrog tisoč »pivo- in klapoljubcev«, željnih zabave. Obiskovalka Jožica Jagodnik iz Izole je povedala, da je prikolesarila iz Pariželj. »Na Kriglfestu sem se znašla zaradi svoje prijateljice, ki sem jo danes obiskala v Savinjski in sva se skupaj odpravili s kolesom naokrog. Tukaj v Žalcu se mi zdi super. Glede na to da nas je covid razdružil, nas Slovence takšni dogodki ponovno združujejo v prelepih krajih naše Slovenije. Poskusila sem vsa piva na pipah. Ta boljši je tale s konopljo (smeh).« Pevec skupine Blue Angel Gang v elementu Raya Charlesa mi New England pale ale, ker so sadni in zelo okusni, zato jih imam najraje. Torej sta me na obisk Kriglfesta najbolj pritegnila pivo in street food hrana Rock kapije Žalec. Zelo sem zadovoljen z vsem.« Anamarija Rizmal iz Grajske vasi je dodala: »S fantom se rada podruživa skupaj ob kozarcu piva. In ker je danes svetovni dan piva, sva se odločila, da ga obeleživa tukaj v Žalcu ob dobri glasbi, pijači in jedači.« Klapa Kampanel napolnila tržnico Drugi dan festivala so si obiskovalci lahko privoščili Good street food ter se posladkali z Green Gold Brewing pivi iz Spodnjih Grušovelj Dalmatinske melodije združujejo Slovence. Odmevala poskočna irska glasba BINA PLAZNIK Za otroke in narodnozabavna glasba Pevec skupine Blue Angel Gang v elementu Raya Charlesa Zadnji, nedeljski festivalski dan se je pričel umirjeno z animacijami in delavnicami za otroke, ki so prisluhnili pravljici Frčafela in hmelj, ustvarjali, se zabavali na napihljivih igralih, spoznali eksotične živali in se posladkali z brezplačnimi palačinkami iz Malince. Popoldne, po nepričakovanem hudem neurju s točo, ki je najbolj padala ravno na območju Žalca, so si obiskovalci lahko oddahnili in natočili piva šaleške pivovarne Skubeer ter pivovarne Stazione Parenzana iz Portoroža in se sprostili ob zvokih skupine Zaka’ pa ne, ki je poskrbela za lahkotne melodije. Muzikanti so pravi šaljivci in so si privoščili marsikatero šalo, tudi na račun obiskovalcev. Ob začetku programa zaradi obljubljene nagrade, največ pa zaradi zabave, ker rada plešeta. Aljaž je komentiral: »Po koncu pesmi so dejali, da tudi muzikanti znajo malo lagati, in ostala sva praznih rok. Nisva bila razočarana. Všeč mi je, da se spet dogaja. Vsi, ki tole berete, udeležujte se veselic. Priporočava. Ne bo vam žal (smeh).« Direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar je že drugi dan dogajanja izrazil zadovoljstvo nad obiskom številnih obiskovalcev, ki so se omejitvam navkljub prišli zabavat na Kriglfest v Žalec. Predvideval je, da je veliko ljudi še na dopustih in želijo izkoristiti dneve pred ponovnim zaprtjem, ki se obeta po 15. avgustu, ter seveda omejitev PCT. Komentiral pa je tudi zapise o Člani z vsem srcem preigravajo irske skladbe The Dubliners, The Pogues, Irish folk … Poletni koncerti in prireditve pod imenom Poletje v Žalcu 2021 so ob petkih in sobotah v organizaciji ZKŠT Žalec privabili lepo število obiskovalcev, ki so si ob koncu tedna oddahnili ob pestri glasbeni ponudbi za vse okuse. 12. julija so nastopili domačini, skupina Cinca Marinca, znani po preigravanju irske glasbe in izvajanju nekaterih slovenskih legendarnih skladb na irske inštrumente. Člani zasedbe so: Ana Vrabič (irska flavta), Mladen Melanšek (bendžo in vokal), Aleksander Jovetič (violina), Boštjan Čuvan (bas), Vojko Divjak (kitara, irski boben ‘bodhran’, ‘kick’, vokal) in Rok Pogačnik (kitara in vokal). Mladen Melanšek, vodja skupine Cinca Marinca, komenti- ra nastop po dolgem času in načrte za naprej: »Sicer smo lokalni bend, vendar smo v Žalcu zaradi korone nazadnje igrali pred dvema letoma. Luštno je spet igrati pred publiko. Saj če glasbenik igra sam sebi, je tako, kot če sploh ne bi nobenega zvoka spustil od sebe. Glasba mora priti do ušes poslušalca, da je ‘muskonter’ zadovoljen. Ko se dobimo na vajah, smo prijatelji, zelo uživamo, vsi člani smo s srcem in dušo v bendu in to je bistvo. Po karakterjih smo se zelo ujeli tudi z mladinci. Naš podmladek je fantastičen. Tisti, ki smo malo starejši, smo prav hvaležni, da lahko z njimi igramo. Pripravljamo tudi svojo avtorsko glasbo. V kakšni zasedbi, kako in kdaj bomo to speljali na oder, pa še ni čisto pripravljeno za razkritje.« PO DOLINI ŠT. 7 I julij/avgust 2021 V Limberku tudi upokojenci 13 Savinjčani brali T. TAVČAR D. NARAGLAV Na tekmovanjih je sodelovalo skupno 430 tekmovalk (202) in tekmovalcev (228). Predsednica ZDU OŽ Danica Vončina Veligošek ob čestitkah devetdesetletnikom Zveza društev upokojencev Občine Žalec je minuli petek (20. 8.) dopoldan organizirala tradicionalno srečanje članov vseh upokojenskih društev v Občini Žalec. Srečanje so tudi tokrat pripravili v letnem gledališču Limberk v Grižah ob sodelovanju in podpori DU Griže–Zabukovica. Udeležence je nagovorila predsednica ZDU OŽ Danica Vončina Veligošek, ki je na tej funkciji od lanskega leta. Posebno pozornost je namenila zakoncema Treziki in Frančku Deželaku iz DU Griže Zabukovica in Dragu Kralju iz DU Žalec, ki so dopol- nili 90 let. Udeležence so nagovorili še podžupan Občine Žalec Roman Virant in predsednica Pokrajinske zveze DU Celje Zdenka Jan. Razglasili so tudi rezultate letošnjega tekmovanja Zveze DU Občine Žalec s podelitvijo pokalov ekipam za prva tri mesta v ženski in moški kategoriji. Kot je povedal predsednik Komisije za športno rekreacijo pri ZDU OŽ Cveto Miljevič, so uspeli v letu 2021 kljub pandemiji izpeljati tekmovanja v balinanju, ribolovu, kegljanju na vrvici, streljanju z zračno puško, metanju kovinskih obročev ter pikadu. Pri moških je prvo mesto osvojilo DU Žalec (49 točk), drugi so bili športniki iz DU Griže–Zabukovica (42), tretje mesto pa je osvojilo DU Ponikva (39). Pri ženskah je prvo mesto osvojilo DU Ponikva (47 točk), druge so bile tekmovalke DU V. Pirešica–Galicija (42), tretje pa je bilo DU Griže–Zabukovica. Z glasbo in petjem sta srečanje bogatila člana Ubranih strun Božo Trnovšek in Januš Grobelnik, za kulinariko in postrežbo pa je poskrbel Andrej Veligošek z ekipo. Savinjčanke in Savinjčani, ki so v sezoni 2020/2021 brali v projektu Medobčinske splošne knjižnice Žalec »Savinjčani beremo«, so se zbrali na zaključni prireditvi, ki je bila mesec in pol kasneje kot sicer. V projektu je letos sodelovalo 240 bralcev, nekoliko manj kot prejšnja leta, a še vedno dovolj glede na čas omejitev, so mnenja v knjižnici. V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so zbrane na sklepni prireditvi nagovorili direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, bibliotekarka Irena Štusej, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in poslanec v DZ RS Aleksander Reberšek. Literarna gostja je bila Vlasta Nussdorfer, avtorica knjige Živi in pusti živeti, ki Gostja prireditve Vlasta Nussdorfer so jo brali v projektu, ter svetovalka predsednika Republike Slovenije. Na večeru je bila predstavljena tudi obsežna monografija Medobčinske splošne knjižnice Žalec (od osamosvojitve Slovenije 1991 do 2021). Večer so popestrili glasbeni gostje Ani Frece in Hotel za srečo. V avli doma ob sprejemu in na druženju po prireditvi je prireditev glasbeno pospremil pianist Georg Krajnc. Župan Kužnik v službo na Dars T. T. REKORDI IN PRESEŽKI No, pa smo nekako preživeli tole letošnje poletje, ki nam je postreglo z obilico rekordnih presežkov. Temperature so skoraj posekale rekorde prejšnjih let, in kdor ni poležaval v kakšni znosno hladni senci ali se namakal v vodi, ki še ni dosegla vrelišča, se je lahko vsaj delno ohladil. Nam pa letos ni bilo vroče samo zaradi ogrevanja ozračja, vroče, predvsem pa toplo pri srcu, nam je bilo tudi zaradi olimpijskih iger. Tudi tu so nam naši odlični športniki, ambasadorji naše male deželice, dan za dnem nizali rekordne presežke. Seveda so medalje pomembne, in iz čim bolj žlahtne kovine je medalja, toliko več je vredna. Ne pozabimo pa, da je pri igrah moto: »Važno je sodelovati, ne zmagati,« še kako pomemben. Zato vse priznanje in poklon vsem in vsakemu posebej, vsem, ki so ponosno stali ob naši zastavi, ki so svetu pokazali, da smo dežela predanih, vztrajnih in borbenih ljudi, ki si zaslužimo, da se kot taki vpišemo v svetovno zgodovino. Smo pa letos, mimogrede, še na eni misiji. Verjetno veste, kam ciljam. Tam naši predstavniki in glavni akterji niso tako uspešni, da bi jim lahko ploskali. S svojimi neprimernimi izjavami, predvsem pa žaljivimi tviti, nikakor niso vzor, so daleč od idealnosti, predvsem pa daleč od tega, da bi se, po inteligentnem in preudarnem vodenju tako pomembne in častne naloge, vpisali v zgodovino. Končuje se poletje, še zdaleč pa ni videti konca temu nebodigatreba virusu, ki se, kakor nam sporočajo, potuhnjeno vrača. Ampak ostanimo optimisti in v upanju, da je izjava šolske ministrice, ki se je ponovno opogumila javno spregovoriti, zrasla na njenem zelniku. Rekla je namreč: »Vemo, da 1. septembra začnemo šolsko leto.« No, pustimo ji to prepričanje, čeprav vsi že desetletja vemo, da se šolsko leto prične 1. septembra. Kakšna globokoumna izjava naše strokovnjakinje za šolstvo. Cepljena in pozitivna je, naj ji bo odpuščeno. Drage in dragi moji, še enkrat čestitke vsem, ki so nam v teh turbulentnih časih pokazali in dokazali, da se z voljo in vztrajnostjo, predvsem pa s složnostjo dá dosegati nemogoče. Ostanite zdravi. Ola Mar MALI OGLASI Župan Jože Kužnik, ki vodi Občino Polzela od leta 2012 kot profesionalni župan, po novem to funkcijo opravlja neprofesionalno. Prvega avgusta se je zaposlil kot vodja Darsove avtocestne baze na Vranskem. »Vodenje občine se zaradi tega ne bo nič spremenilo. Določene naloge v občinski upravi bodo prerazporejene, kar na delovanje občine in občinskih struktur ne bo vplivalo,« je pojasnil Jože Kužnik, ki se obenem s svojo listo Gibanje za Občino Polzela že pripravlja na naslednje lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Jože Kužnik, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa, odločitev za dodatno delovno mesto komentira: »Področje vzdrževanja cest mi je blizu, nenazadnje sem človek prometne stroke.« Pred nastopom županske funkcije je bil od leta 1998 zaposlen v Pošti Slovenije, kjer je opravljal različna dela na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. »Vodil sem velike kolektive, sto ljudi in več, in tudi v primeru Darsove avtocestne baze bo nekaj podobnega.« 15 % gotovinskega popusta PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 V najem ODDAM opremljen poslovni prosto v PSO nad POŠTO v ŽALCU. Več na https://www.re-max.si/490281003-530 Info.: 041 705 146 POUČEVANJE KLAVIRJA IN TEORIJE na vašem domu. Info: 041 919 206 Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD Žalec TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 14 PO DOLINI ŠT. 7 I julij/avgust 2021 V dolini novi dušni pastirji L. KOLAR, D. NARAGLAV, T. TAVČAR Po 31 letih službovanja v polzelski župniji je odšel župnik Jože Kovačec, prav tako po 16 letih iz župnij Prebold in Marija Reka župnik Damjan Ratajc. Novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je v začetku avgusta v Škofiji Celje opravil kar 33 premestitev in novih imenovanj, med njimi je precej korenito posegel tudi v župnije na območju Spodnje Savinjske doline. Jože Kovačec je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župnijah Nova Cerkev in Vitanje. Namesto njega je bil za župnika Župnije sv. Marjeta in župnika soupravitelja Župnije sv. Andraž nad Polzelo imenovan Urban Lesjak, ki je bil istočasno razrešen Župnik župnije Šempeter v Savinjski dolini in dekan dekanije Žalec Mirko Škoflek po novem ni več župnik soupravitelj v župniji Polzela. Novi župnik na Polzeli in v Andražu Po 31 letih se je poslovil župnik in dekan Jože Kovačec, ki je zadnje leto in pol služboval tudi v Andražu nad Polzelo. Na poslovilni maši, ki je bila zadnjo julijsko nedeljo, so se Jožetu Kovačcu zahvalili njegovi farani za leta požrtvovalnega dela in mu obenem Urban Lesjak Mag. Srečko Hren službe župnijskega upravitelja župnije Vitanje. Damjan Ratajc je bil razrešen služb župnika župnije Prebold, župnika soupravitelja župnije Marija Reka, župnika soupravitelja župnije sv. Andraž nad Polzelo in dekana dekanije Braslovče ter imenovan za župnika župnije Šmarje pri Jelšah, župnika soupravitelja župnije Sladka Gora in župnika soupravitelja župnije sv. Peter na Kristan Vrhu. Novi župnik župnije Prebold in župnik soupravitelj župnije Marija Reka je postal mag. Srečko Hren, ki je bil razrešen služb župnika župnije Celje – Sveti Duh in prodekana dekanije Celje. zaželeli vse dobro pri delu duhovnega pomočnika v Novi Cerkvi in Vitanju. Kot duhovnik je bil v vseh teh letih del naših pomembnih življenjskih dogodkov, tako tistih veselih kot žalostnih, s čimer je v naših srcih zagotovo pustil velik pečat. Župnijo Polzela je v začetku avgusta prevzel 37-letni duhovnik Urban Lesjak iz Šentjurja, ki je zadnji dve leti služboval v Vitanju. Svečani sprejem so mu 1. avgusta pripravili v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete, kjer mu je dobrodošlico zaželel predsednik pastoralnega sveta Marko Slokar, v andraški župnijski cerkvi sv. Andreja pa mu je dobrodošlico zaželel župan Občine Polzela Jože Kužnik. Damjan Ratajc odšel sredi projektov Od. 1. avgusta je župnik župnije sv. Pavel Prebold in župnije Marija Reka mag. Srečko Hren, ki je 17 let bil župnik v župniji sv. Duha v Celju. V Preboldu je zamenjal Damjana Ratajca. Ne za enega ne za drugega ta nenadna premestitev ni bila po njuni volji, vendar pa so takšne premestitve Damjan Ratajc se bo ob blagoslovu novih orgel konec oktobra srečal z verniki že kot nekdanji župnik. v Cerkvi običajna praksa, zlasti ko gre za mlajše duhovnike. Preboldski župnik Damjan Ratajc, ki je pred 16 leti nasledil priljubljenega pokojnega župnika Franca Serca, je sedaj že na novi dolžnosti, saj ga je novi celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž prestavil iz Prebolda in ga imenoval za župnika župnij Šmarje pri Jelšah, sv. Peter na Kristan vrhu in Sladka Gora, ki je tudi njegova rojstna župnija. V preboldski in marijereški župniji Od župnika Jožeta Kovačca se je po dobrih treh desetletjih službovanja na slovesni maši v imenu Občine Polzela poslovila direktorica očinske uprave Alenka Kočevar. je Damjan Ratajc v teh 16 letih veliko postoril. Za sabo pušča velik in neizbrisen pečat, katerega del bodo tudi nove orgle v preboldski župnijski cerkvi sv. Pavla. Prav tako pa ga tudi na novi dolžnosti čakajo številne naloge, saj je pred zaključkom celostna obnova župnijske cerkve v Šmarju, pripravljen na nove izzive pa je tudi v ostalih dveh župnijah. »Z veseljem sem bil med vami. Teh šestnajst let bivanja v Šempavlu me je zaznamovalo. Upam, da ste preko mojega načina življenja spoznali, da sem rad duhovnik in da mi Cerkev veliko pomeni. Po svojih najboljših močeh sem se trudil, da sem vam prinašal Boga. Želim, da bi se Jezusova zapoved ljubezni uresničevala v vsakem izmed nas. Želim, da bi znali in zmogli vedno potrpeti drug z drugim, da bi bili med sabo spoštljivi, da bi hodili z roko v roki in si pomagali. Samo če ste oz. smo skupaj, potem lahko vedno nekaj naredimo za kraj in za ljudi,« pa je med drugim povedal ob svojem odhodu. S svojimi nekdanjimi verniki se bo zagotovo znova srečal ob blagoslovu novih orgel, ki se sedaj Msgr. Milan Gosak, župnik župnije Braslovče in prodekan dekanije Braslovče, je na svojo prošnjo razrešen službe eksorcista Škofije Celje (3. 8.). Eksorcizem je ritual izganjanja hudiča in zlih duhov iz človeka, predmetov ali prostorov. postavljajo, blagoslov pa bo v nedeljo, 24. oktobra. Novi župnik mag. Srečko Hren se je rodil leta 1968 na južnem delu Pohorja, v vasici Kebelj, ki se navezuje na Oplotnico, Zreče, Tri kralje, Osankarico. Po končani zdravstveni šoli se je vpisal na bogoslovno semenišče v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1995. »Moje prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Šmarje pri Jelšah, vmes sem bil nekaj časa študentski duhovnik v Mariboru. Vmes sem končal podiplomski magistrski študij na Teološki fakulteti in bil tudi asistent. Nato sem odšel malo po Evropi, zlasti v Pariz, nato pa še odšel na študij v Rim, kjer sem dokončal drugi magisterij. Po vrnitvi v Slovenijo sem bil kratek čas kaplan v Rogaški Slatini. Od leta 2004 pa do konca julija letos sem bil župnik v župniji Celje – sv. Duh,« opiše svojo življenjsko in duhovniško pot Srečko Hren in z nasmeškom doda: »Po 17 letih službovanja v Celju pa so se na škofiji odločili, da korenino »hrena« prestavijo in presadijo iz Celja v Savinjsko dolino, v Prebold. Znašel sem se v novem okolju, ki mi je zelo všeč, saj me obdajajo hribi, ki me spominjajo na moje domače kraje. Bo pa potrebnega nekaj časa, da se bom povsem adaptiral na novo okolje, ljudi in vse ostalo, kar je povezano z mojim duhovniškim delom in življenjem,« še poudari in doda, da je pripravljen na izzive, ki ga čakajo v tem lepem in prijetnem okolju Savinjske doline. Obnovljen Škofijski dom v Vrbju T. TAVČAR Leta 2009 je Škofijska Karitas Celje sedež humanitarnega skladišča preselila v Vrbje, v stavbo, v kateri so nekoč bivali usmiljeni bratje. Sočasno s selitvijo so začeli z obnovo stavbe, ki je trajala vse do letos. Zaključek obnove Škofijskega doma so v torek, 3. avgusta, pospremili s sveto mašo in z blagoslovom. Zbrane je nagovoril tudi tajnik Škofijske Karitas Celje Matej Pirnat, ki se je med drugim zahvalil domačinu Franju Pasariču, ki se je še posebej zavzel za tokratni dogodek, saj mu zgodovina kraja in usmiljenih bratov veliko pomeni. Veliko zahvalo pa je izrekel številnim posameznikom in vsem tistim, ki so pomagali pri obnovi stavbe, ki je trajala kar 12 let. Sedaj dom Škofijske Karitas sije v vsej svoji lepoti, urejena pa je tudi njegova okolica. Škofijska Karitas nadaljuje s poslanstvom usmiljenih bratov, redovne skupnosti, ki je bila ustanovljena z namenom pomagati pomoči potrebnim. Ti so delovali med letoma 1933 in 1941 ter v svojih hiralnici, kot so jo takrat imenovali, skrbeli za bolne ljudi. Bili so zelo napredni. V kraj so pripeljali elektriko, napredno kmetovanje in sodobne stroje. Svoj konec so doživeli leta 1941, in sicer 18. junija, ko jih je nemški okupator skupaj z bolniki odpeljal v Gradec, tam pa se je za njimi sled zgubila. Prenovljen dom Škofijske Karitas Na zadnjih akcijah 108 krvodajalcev T. TAVČAR OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN! V prostorih Kulturnega doma na Vranskem je RKS – Območna organizacija RK Žalec v sodelovanju z Občinsko organizacijo RK Prebold in Vransko pripravila dve krvodajalski akciji, kjer je kri skupaj darovalo 108 krvodajalcev. fuzijski center bolnišnice (TCB) Celje. Če bodo v teh dveh poletnih mesecih potrebovali več krvi, bo združenje RK Žalec povabilo k odvzemu krvodajalce preko SMS-ov in jih napotilo v TCB Celje. Že sedaj pa primanjkuje krvi krvnih skupin 0– in 0+. Tako se je akcije v Hotelu Prebold udeležilo 43 krvodajalcev, na Vranskem pa 65, obe pa je izvedel Trans- Naslednja krvodajalska akcija bo v Gasilskem domu Šempeter 9. septembra od 7. do 10. ure. Z akcije na Vranskem 24. junija PO DOLINI ŠT. 7 I julij/avgust 2021 15 Za god zavetnika petdeset let mašništva D. NARAGLAV Gališka »lepa nedelja« je bila posvečena farnemu svetniku Jakobu starejšemu in zlatomašniku. V Galiciji je bilo v nedeljo, 25. julija, nadvse slovesno, razlog za to pa je bila zlata maša domačega župnika Janka Cigale, ki je sovpadala z godom farnega zavetnika sv. Jakoba starejšega in s tradicionalnim praznovanjem »lepe nedelje«, ki jo vsako leto praznujejo v tem času. Osrednja slovesnost je potekala v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Sveto mašo je daroval zlatomašnik Janko Cigala ob somaševanju upokojenega 84-letnega župnika Antona Šeruge, ki je še vedno duhovnik v cerkvi in Domu sv. Jožefa v Celju. Zlato mašo ste ogromno postorili tudi na zunanji podobi in prepoznavnosti vseh treh cerkva in spremljajočih objektov. Hkrati ste s svojim duhovnim delom in lepo besedo mnogim obrisali solze na licih in v njihova srca vnesli luč upanja, ki ne pojenja. Gospod Janko, iskreno vas občudujemo, da ste v svojem delu zdržali celih 50 let in da se lahko danes skupaj z vami veselimo in praznujemo. Ob tej priliki naj izrečem tudi opravičilo, če smo vas kdaj razžalostili ali pa bili nepravični do vas,« je med drugim povedal Jože Krulec, svoj govor pa je zaključil z voščilom jubilantu, ki mu ga izrekajo tudi Občina Žalec, Krajevna skup- nost Galicija, vsa društva v njihovi krajevni skupnosti in vsi člani ŽPS s ključarji, cerkvenimi pevci in ministranti ter seveda vsi udeleženci tokratne slovesnosti in ostali krajani. Po končani slovesnosti v cerkvi se je druženje nadaljevalo pod farovškim kozolcem, ki je po zaslugi turističnega društva in krajevne skupnosti ter župnije postal nadvse priljubljen prireditveni prostor za najrazličnejše priredite. Koronačas je žal odnesel marsikakšen dogodek, zato je tokratno druženje s pogostitvijo bilo še toliko bolj dobrodošlo in veselo. Msgr. dr. Stanislav Lipovšek med pridigo Marijino vnebovzetje v Petrovčah T. TAVČAR Osrednjo slovesnost je vodil upokojeni msgr. škof Stanislav Lipovšek, večerno mašo pa priljubljeni župnik Martin Golob iz Grosuplja. Župljani so petdesetletnico maševanja počastili pri sveti maši in s pogostitvijo pod vaškim kozolcem. Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ki je cerkveni in državni praznik, so bile tudi letos najbolj obiskane romarske cerkve. Za celjsko škofijo je bila osrednja slovesnost na parkirišču pri baziliki Matere Božje v Petrovčah, kjer je slovesno maševanje vodil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. V pridigi je msgr. dr. Stanislav Lipovšek poudaril, kakšen pomen ima za slovenski narod največji Marijin praznik – veliki šmaren. Ustavil se je ob ujmi s točo, ki je prizadela in god farnega zavetnika so poleg obeh duhovnikov, ki sta poleg obreda imela tudi priložnostna nagovora, obogatili tudi njuni mladi pomočniki, mešani cerkveni pevski zbor ter v imenu sokrajanov, krajevnih društev in organizacij predsednik Kulturnega društva Galicija in nekdanji predsednik Krajevne skupnosti Jože Krulec, ki je v svojem nagovoru med drugim povedal: »K nam ni prišel le duhovnik, ki bere božjo besedo in ima maše, ker jih pač mora, ki opravlja dela, ki mu jih naložijo … K nam je prišel duhovnik v pravem pomenu besede, skromen človek z veliko začetnico, človek, ki se je vedno pripravljen pogovarjati, ki ima za vsakega lepo besedo, ki svoje poslanstvo izvaja brez pretiranega vsiljevanja, predvsem pa je bil in je na voljo vedno vsem, tudi tistim, ki ne delijo krščanskih vrednot. Vse to je na nas, ljudeh, pustilo ogromen pečat z zavedanjem, da je v naši sredini duhovnik, ki bi si ga želela imeti vsaka župnija. V vseh teh letih je v imenu ordinarija Maksimilijana Matjaža podelil priznanje in zahvalo za njihovo desetletno navzočnost v celjski škofiji. Slovo dominikank iz Petrovč T. T. V župniji Petrovče so deset let živele in delale sestre dominikanke svete Katarine Sienske. Po desetih letih se je njihovo vodstvo zaradi pomanjkanja poklicev odločilo za zaprtje redovne skupnosti v Petrovčah. Sestre dominikanke so v teh letih s svojo navzočnostjo, molitvijo in pastoralno pomočjo dodobra zaznamovale Župnijo Petrovče in celotno Savinjsko dolino. »Sprejemale so romarje, ki so k nam prihajali od blizu in daleč, večkrat smo jih videvali v cerkvi pri molitvi rožnega venca in češčenju svetega rešnjega telesa. Bile so resnično pričevalke Jezusovega življenja. Uresničevale so karizmo sv. Dominika in sv. Katarine Sienske,« je ob tem povedal petrovški župnik pater Vanči Arzenšek. Si dobro organiziran? Uživaš v logistiki in pri delu na terenu? Si komunikativen? TI SI NAŠ NOVI VOZNIKDOSTAVLJALECM/Ž utrip-oglas_281x60mm_2021-8.indd 1 Sestre dominikanke so se poslovile iz Petrovč. Sestram se je Župnija Petrovče zahvalila za njihovo delo in molitve pri maši, upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek pa jim ZAPOSLUJE! www.silco.si/zaposlitev Savinjsko dolino teden pred Marijinim vnebovzetjem. Devico Marijo je opisal kot ženo, ki ima trdno vero in veliko zaupanje v Boga. »Ona je za Cerkev in za vse nas veliko upanje. Njeno vnebovzetje pomeni obljubo vere, da vsi, ki smo bili krščeni, nismo prepuščeni trohnenju v grobu. Naša prihodnost so nebesa in večno življenje.« Nadalje se je ustavil ob epidemiji, ki je zaznamovala vse človeštvo in zastavila vprašanje vsem nam, kdo smo in kje smo, kakšni so naši medsebojni odnosi in kakšen je odnos do matere Zemlje. Na koncu se je dotaknil začetka novega šolskega in pastoralnega leta in dejal, da se moramo tako starši kot otroci vesti odgovorno. Slovesno sveto mašo so sklenili z blagoslovom obnovljenega dominikanskega samostana Gospe svete v Petrovčah, ki služi hkrati tudi kot župnišče. Škof Lipovšek je nato blagoslovil še restavrirane tako imenovane »Petrovške križe« in hišo Karitas. Vrhunec dneva je bila večerna maša, ki jo je daroval priljubljeni Martin Golob, župnik iz Grosuplja. Tudi on je povedal nekaj misli o Mariji in poudaril, da je Marijina vera bila od začetka njenega življenja pa vse do Kalvarije na preizkušnji. Med opisom njenega življenja je nanizal nekaj življenjskih zgodb in jih primerjal z vsakdanjim življenjem naših slovenskih mater. Pri maši je s petjem sodelovala slavilna glasbena skupina Svetnik, na njej pa se je zbralo okrog tisoč ljudi. Ob letošnjem prazniku Marijinega vnebovzetja v Petrovčah pa se je tudi v celoti zbralo zelo veliko romarjev od blizu in daleč. So avtomobili tvoja strast? Si tehnično naravnan in rad raziskuješ? Je organiziranost tvoja vrlina? TI SI NAŠ NOVI PRODUKTNI VODJAM/Ž 20. 08. 2021 11:19:39 16 PO DOLINI ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Jazz in plastika v Plastičnem jazzu BINA PLAZNIK Avdio-vizualni dogodek Plastični jazz je odprl prostor za kritični premislek o okoljskem vprašanju plastike, ki so ga skozi dialog avtorske glasbe in vizualnih projekcij zrcalili izvajalci. V soboto, 31. julija, je v atriju Savinove hiše odmeval zvok jazza. To ni bil navadni jazz, temveč bi ga lahko poimenovali kar gurmanski umetniški performans s poudarkom na okoljevarstvu. Dogodek se je pričel ob 20. uri z degustacijo vin, ki so jih priskrbeli pri podjetju Molekula življenja, in z recitalom avtorske poezije v režiji Mateja Vovka. Nato so nastopili glasbeniki. Avdio-vizualni izdelek je plod sodelovanja mladinske sekcije Turističnega društva Žalec, Zero waste Žalec in zavoda SUMO. Avtor ideje Andrej Fideršek, predsednik Turis- tičnega društva Žalec, je v navezi s skladateljem in tubistom Goranom Krmacem, grafično oblikovalko Evo Popit in video producentom Darkom Petanom soustvaril predstavo, ki orisuje pot plastike skozi preteklost, sedanjost in prihodnost v kontekstu anticipacije »solarpunk« žanra ter estetike. Nastanek projekta Fideršek komentira: »Ta projekt je odgovor na manko okoljevarstveno angažirane glasbe v širšem slovenskem prostoru. Kot rdečo nit projekta so v Zero waste Žalec izbrali plastiko, kajti njen izum ter razmah masovne produkcije in potrošnje v prejšnjem stoletju je Dogodek se je pričel z degustacijo vinin z recitalom avtorske poezije v režiji Mateja Vovka. Tubist Goran Krmac, saksofonist Tadej Šepec, vibrafonist Vid Jamnik in bobnar Primož Podobnik v simbolnem smislu pomenil novo zmago človeka nad naravo. Nesporno inovativni tehnološki izum pa danes postaja obraz ekološke krize, ki jo živimo ljudje po vsem svetu. Avdio-vizualni dogodek Plastični jazz odpira prostor za kritični premislek ter v ospredje postavlja okoljska vprašanja in opominja na neizbežne izzive, ki človeštvo čakajo v prihodnosti. Skozi dialog avtorske glasbe in vizualnih projekcij izvajalci zrcalijo duh časa, ki je prežemal različna obdobja družbenega in ekonomskega razvoja, ter vzpostavljajo polje refleksije. Tubist Goran Krmac, saksofonist Tadej Šepec, vibrafonist Vid Jamnik in bobnar Primož Podobnik z avtentično glasbeno govorico orišejo idealizirano podobo preteklosti in naivni optimizem plastičnih obljub, ki so preplavljale povojno obdobje. Skozi tranzicijo v sedanjost se na platnu predstavi realno stanje plastične zagate. Kajti kot posledica zasledovanja cilja neomejene gospodarske rasti smo do leta 2020 proizvedli že več kot devet milijard ton plastike. Od tega je bilo recikliranih le devet odstotkov. Ostalo plava v oceanih, zahaja v kopenske ekosisteme in tudi v sama človeška telesa. Glasba se odzove na to dejstvo. Tako se iz živahnega, industrijsko repetitivnega žanra ‘cool jazza’ iz 1950-ih prelevi v tesnoben krik sedanjosti. A vendar je celoten projekt zastavljen kot trajektorij v možne prihodnosti, kjer človeštvu uspe obračunati s historičnimi emisijami in zastarelimi proizvodno-potrošniškimi vzorci. Temu primerno se video in glasba otreseta plastičnih spon sedanjosti in nadaljujeta z orisom prihodnosti, ki jo prevevata težnja k ekološki trajnosti in radikalni optimizem. Avdio-vizualni aranžma z močno okoljevarstveno noto se je zaključil z eksperimentalnimi zvoki, ki izžarevajo elan in kljubovanje ekološki krizi, s poudarkom na dejstvu, da svet brez plastike za enkratno uporabo ni le zaželen, temveč je na dosegu naših rok. Slednje je gonilo društva Zero waste Žalec in v enakem kontekstu je potekala tudi sama izvedba dogodka. Obiskovalci so namreč degustirali vino in pili vodo iz steklenih kozarcev, ki jih je posodil Zavod za kulturo, šport in turizem. Prigrizki, ki jih je pripravila Jasmina Pepel, so bili dostavljeni brez plastike za enkratno uporabo in ponujeni obiskovalcem na keramičnih krožnikih.« A plastika je vendarle bila prisotna. Organizatorji so zraven prinesli dve vreči plastičnih odpadkov. Andrej Fideršek pojasni, zakaj: »Plastični jazz je namreč interaktivni glasbeni dogodek, kjer se na določenih točkah publika pridruži izvajalcem preko soustvarjanja plastičnega zvoka s pomočjo vrečk, plastenk, pločevink in ostale vsakdanje embalaže, ki se za trenutek prelevi v glasbeni instrument. S tem se izkaže potencial plastike kot vsestranskega in vseprisotnega produkta, ki pa so mu zavoljo bolj trajnostne prihodnosti šteti dnevi, saj je z letošnjim letom plastika za enkratno uporabo končno postala predmet prepovedi prodaje s strani Evropske unije.« Pamži zmagovalno stresli oder BINA PLAZNIK Za nagrado snemanje dveh skladb in nastop na Žalski noči mladih Tomaž Kozovinc Tradicionalna prireditev oziroma finalni večer natečaja Stresi oder 2021 pod taktirko Mladinskega centra Žalec in ZKŠT Žalec je potekala 13. avgusta na Šlan- drovem trgu. Letos so se predstavile tri mlade glasbene zasedbe: LPS, PaMži ter UNO DRIVE. Tomaž Kozovinc, direktor Mladinskega centra Žalec, je povedal: »Bilo je zelo pestro. Prejeli smo kar 18 prijav. Žirija je imela težko delo. Končno smo izbrali tri finaliste, ki so se predstavili na odru Šlandrovega trga. Zmagovalni bend je bil nagrajen s snemanjem dveh skladb, drugouvrščeni pa s snemanjem ene skladbe. Menim, da imamo lep nagradni sklad za en takšen lokalni izbor.« Zmagovalcem je pripadal tudi nastop na Žalski noči mladih, ki je zaradi epidemioloških razlogov odpovedana, zato bodo najbrž organizatorji razmislili o nadomestni rešitvi, ko bodo razmere dovoljevale. Veliki zmagovalec je bil določen na podlagi glasov tričlanske komisije (60 odstotkov) in na podlagi anonimnega glasovanja publike (40 odstotkov). Publika je lahko glasovala, tako da je na glasovalnem lističu obkrožila svojega favorita in listič potem oddala v za to pripravljeno skrinjico. Letošnji zmagovalci natečaja Stresi oder 2021, domačini Pamži Vsi nastopajoči sanjajo o prepoznavnosti, nastopih na večjih odrih ter izdaji lastnega albuma v prihodnosti. Tretje uvrščeni LPS ali Last Pizza Slice so pred nastopom postregli z informacijo, da bo z njimi nastopila basistka Zala Velenšek iz Celja, ki se jim je pridružila komaj pred dobrim tednom in je zgledno vadila vse komade ter se s preostalimi člani odlično ujela. Predstavili so se z dvema priredbama ter tremi avtorskimi skladbami. Člani so: pevec in na akustični kitari Filip Vidušin ter na klaviaturah Žiga Živžej, oba Celjana, Polzelan Gašper Hlupič na bobnih ter na kitari Mark Semeja iz Letuša. Njihov stil glasbe zajema funk, jazz, rock in pop. Drugouvrščeno petčlansko skupino UNO DRIVE, ki prihaja iz Celja in okolice, je pred nastopom predstavil basist Gregor Vinko: »Tim Šlosar je na vokalu, Rene Ratej na kitari, Sven Pungartnik Ravter na klaviaturah, Marko Reberšak na bobnih. Predstavljamo se izključno s svojimi avtorskimi komadi, ki jih skupaj ustvarjamo na placu. Menim, da smo zelo unikatni, nismo podobni nikomur. Sanje vsakega glasbenika so, da je prepoznaven ter da je všeč ljudem. Največji cilj je, da se imamo fajn, da se družimo, da ustvarjamo ter da se publika poistoveti z našo glasbo.« Prvo mesto so tokrat zasedli Pamži, ki jih že dobro poznamo z lokalnih odrov. Predstavili so se le z eno priredbo, ostale skladbe pa so bile avtorske. Martin Mutec, kitarist, je pred nastopom med drugim povedal: »To je super priložnost, da se lahko pokažemo, da gradimo na svoji prepoznavnosti. Danes smo prvič predstavili svoje avtorske skladbe. To so pisani komadi, za pisano množico, vsega imamo po malem, malo starega rokenrola, malo novega ter eno baladico za malo bolj tople ljudi.« NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 7 I julij/avgust 2021 OBČINA ŽALEC Sobota, 28. avgust Pohod po hmeljski poti, ZKŠT Žalec, ZTD OŽ in PD, start pri 8.00 ekomuzeju in cilj pri fontani piv (14 km), prijavnina 12 eur 7. Tekaško-gorski kronometer na Bukovico 10.00 2021, ATD Savinjčan, start iz Migojnic Slavnostna seja ob prazniku KS Ponikva pri 17.00 Žalcu, šotor pri PGD Ponikva pri Žalcu Četrtek, 2. september Odprtje razstave V dvoje gre lažje, likovna sekcija 19.00 KUD Žalec, Savinov likovni salon (do 2. 10.) Ponedeljek, 6. september Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo odličij ob 18.00 prazniku Občine Žalec, Dom II. slovenskega tabora Koncert Alye z bandom, ob občinskem prazniku in 19.30 rojstnem dnevu fontane, tržnica pri fontani piv Sobota, 11. september Srečanje Fontan - Marezige, Izvir Cvička, Vodole, 16.00 Zeleno zlato, tržnica pri fontani piv Nedelja, 12. september Razstava starodobnih vozil in panoramska vožnja, Moto klub 14.00 Krištof, izpred farovškega kozolca v Galiciji do Šmohorja Ponedeljek, 13. september Utrip domoznanstva: Dobrega pol stoletja Filatelističnega 19.00 društva Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sreda, 15. september Odprtje razstave ročnih del krožka Deteljica UTŽO 11.00 Žalec, avla Doma II. slovenskega tabora (do 17. 9.) Četrtek, 16. september 7.00 Prekmurje, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic Predavanje Nevenke Breznik: Jesenske zasaditve v posodah 19.00 in na grobovih, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sobota, 18. september Srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov na 7.00 Mrzlici, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic Nedelja, 19. september Pohod po delu SPP Golava-LK Gozdnik, PD 7.00 Zabukovica, odhod iz Migojnic (po sv. maši) Trgatev trte Jakobine na star način, 10.00 TD Galicija, pri farovškem kozolcu v Galiciji Ponedeljek, 20. september Dobrodelni koncert Karitas, Župnijska Karitas 19.30 Petrovče, Dom II. slovenskega tabora Četrtek, 23. september Pohod ob dnevu slovenskega športa, PD 7.00 Zabukovica, odhod iz Migojnic Dan slovenskega športa - praznik športa, ZŠD in ... Regijska pisarna OKS Žalec, športna igrišča … Dan za trajnost, Šlandrov trg Žalec Podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann 19.00 2021 in predstavitev književne revije Vpogled, ZKŠT Žalec, Dvorec Novo Celje Petek, 24. september Hmezad skozi 60 let, MSK Žalec, Ekomuzej 17.00 hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Sobota, 25. september 7.00 Smrekovec, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic 4. Juriš na Hmezad, tek po stopnicah, ATD 11.00 Savinjčan, Hmezadova stolpnica Žalec Nedelja, 26. september 5.00 Vrhovi prijateljstva, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic 15.00Pozdrav jeseni pri Jami Pekel - dan za celotno 18.00 družino, TD Šempeter, Jama Pekel in okolica Torek, 28. september Po pravljici diši - pravljična ura s poustvarjanjem, 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec VABILO ! V soboto, 4. septembra, z začetkom ob 8,30 uri, bo v preboldskem Gaju, na prostoru DU Prebold pri bazenu, Športno - družabno srečanje veteranskih organizacij: ZVVS, ZB in društva Sever-odbor Žalec. Udeležba mogoča v skladu z ukrepi za preprečevanje virusa, z obveznim upoštevanjem PCT (prebolevni, cepljeni, testirani) Organizatorji ! OBČINA PREBOLD Sreda, 1. september Šport in rekreacija: pikado, na kolo, telovadaba 9.00-11.00 …, medgeneracijski center (vsako sredo) Med sprehodom pobiramo naravne materiale, 17.00-19.00 medgeneracijski center (vsako sredo) Četrtek, 2. september 9.00 Kuharske dobrote, medgeneracijski center (vsak četrtek) Včerajšnja hrana - danes odličen obrok, 17.00-19.00 medgeneracijski center (vsak četrtek) Petek, 3. september 8.00 Pohod v Marijo Reko, DU Prebold 8.00-9.00 Nordijska hoja, medgeneracijski center (vsak petek) Razvajanje ob kavi - masaža, pedikura, manikura, 9.30-12.00 medgeneracijski center (vsak petek) Sobota, 4. september Športno-družabno srečanje veteranskih 8.00 organizacij, Gaj Prebold 8.00-10.30 Kmečka tržnica, TD in Občina Prebold, DC Marof Ponedeljek, 6. september 9.00 Vrtnarjenje, medgeneracijski center Priprava domače ozimnice, predlogi in nasveti, 17.00-19.00 medgeneracijski center (vsak pon.) Torek, 7. september Izdelki za priložnostna darila (recikliranje), 9.00-10.00 medgeneracijski center (vsak torek) 10.00-12.00 Izmenjevalnica oblačil, medgeneracijski center (vsak torek) Delavnica šivanja/popravilo oblačil, 17.00-19.00 medgeneracijski center (vsak torek) Občina po meri invalidov: Društvo oseb z okvaro sluha 19.30 - predstavitev in razstava, Občinska knjižnica Prebold Petek, 10. september Operativna vaja ob 100-letnici PGD Prebold17.00 Dolenja vas-Marija Reka, Graščinska cesta Sobota, 11. september 8.00-10.30 Kmečka tržnica, TD in Občina Prebold, DC Marof Dan gasilcev ob 100-letnici PGD Prebold17.00 Dolenja vas-Marija Reka, GD Prebold Četrtek, 16. september 130-letnica rojstva pisatelja Janka Kača, 19.00 Občinska knjižnica Prebold (do 22. 9.) ETM 2021 - Razstava knjig na temo … mobilnosti, Občinska knjižnica Prebold Petek, 17. september 8.00-9.00 ETM 2021 - Nordijska hoja, medgeneracijski center 9.00 ETM 2021 - Na kolo za zdrav um, medgeneracijski center Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti 18.00 - predstavitev pomenu projekta, medgeneracijski center Sobota, 18. september 8.00-10.30 Kmečka tržnica, TD in Občina Prebold, DC Marof 8.00-10.00 ETM 2021 - Občinski test hoje, Letališče Kaplja vas Ponedeljek, 20. september ETM 2021 - Peš bus: gremo peš v šolo 6.50 (do 22. 9.), Občina in OŠ Prebold Pomen zdravilnih rastlin in zelišč za okolje, 9.00-11.30 ljudi, čebele …, medgeneracijski center ETM 2021 - Ostanimo mobilni: Kako do brezplačne 17.00 vozovnice za avtobus ali vlak, medgeneracijski center ETM 2021 - Pravljica na temo "hoja in 18.00 kolesarjenje", Občinska knjižnica Prebold Torek, 21. september ETM 2021 - Delavnica in tečaj nordijske 8.00-10.00 hoje, medgeneracijski center ETM 2021 - Nakup pravega kolesa zame 17.00-19.00 in družino, medgeneracijski center 19.30 Pozdrav mladosti, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 22. september ETM 2021 - Šport in rekreacija: pridem s 9.00-11.00 kolesom ali peš, medgeneracijski center Četrtek, 23. september … Dan slovenskega športa, športne aktivnosti skozi ves dan Sobota, 25. september 8.00-10.30 Kmečka tržnica, TD in Občina Prebold, DC Marof Dan muzejske zbirke in Dan gasilske zbirke … ob 100-letnici (ves dan), DC Marof Ponedeljek, 27. september … Svetovni dan turizma, DC Marof Angažirajmo se za okolje: komunikacija in 9.00-11.30 javno nastopanje, medgeneracijski center Za dogodke in prireditve velja, da bodo izvedeni v kolikor bodo to dopuščale razmere in ukrepi. Vstop na prireditve je mogoč ob izpolnjevanju pogoja PCT ter ob upoštevnju ukrepov NIJZ. Organizatorji se zahvaljujejo za razumevanje. 17 18 KULTURA ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Savinov dan z Ipavcem T. TAVČAR V Žalcu so se 11. julija že tradicionalno spomnili rojstva skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, ki se je rodil na ta dan pred 162 leti. V Grižah so obudili star običaj kresovanja s plesom kresnic. Kresnice zaplesale okrog ognja D. NARAGLAV S koncerta skupine Magic Pond Letos so namesto tradicionalnega koncerta s Savinovo glasbo v dvorani Dvorca Novo Celje pripravili koncert z naslovom V živo z Josipom Ipavcem in se tako spomnili Savinovega sodobnika. Letos se namreč spominjamo 100. obletnice smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca, ki je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del. V Dvorcu Novo Celje je šest Ipavčevih skladb, ki jih je priredil mladi celjski skladatelj Leon Firšt, premierno predstavila glasbena skupina Magic Pond. Zasedbo sestavljajo: Klara Veteršek (vokal in flavta), Grega Skaza (sopranski, altovski in tenorski saksofon), Janez Pincolič (fagot, klarinet, flavta, tenorski saksofon in francoski rog), Borna Pehar (klaviature), Matic Ašič (kitara), Matjaž Skaza (bobni) in Janez Krevel (kontrabas, bas kitara in klaviature). Z raznovrstnim instrumentarijem opremljeni nadarjeni glasbeniki so se spoznali med študijem v Celovcu in Ljubljani, letos pa se jim je na pihalih in trobilu pridružil še novi član Janez Pincolič. Glasbeno poslastico je zaokrožil vsestranski umetnik Vid Palčnik, ki je kot prvoosebni pripovedovalec Josip Ipavec z zanimivimi vložki predstavil Ipavčevo življenjsko zgodbo. Zbrane je v imenu organizatorja ZKŠT Žalec nagovoril Uroš Govek, ki je del nagovora namenil znamenitemu Žalčanu - skladatelju Ristu Savinu, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstro-ogrske monarhije in ga zaključil leta 1918 z nazivom generalmajor. Knjiga O Sveti Emi T. TAVČAR V Savinovem likovnem salonu so 5. avgusta odprli fotografsko razstavo z naslovom Po stopinjah mojega deda fotografinje in novinarke Mankice Kranjec. To je že šesta razstava na to temo po slovenskih krajih, ki časti bogato kulturno zapuščino enega največjih slovenskih pisateljev Miška Kranjca. Na ogled bo do 28. avgusta. »Po stopinjah mojega deda« je Mankičina povest o dobrih ljudeh, prijaznih vaseh, osamljenih razpotjih, prostranih njivah in tistih poteh, kjer je nekoč hodil njen ded, pisatelj Miško Kranjec. Mankica je pričevalka nekega časa in je dokumentaristka podob drobnih vsakdanjosti. Skozi izbrane vizualne motive gledalcu ponuja širši vpogled v življenje ob Muri in predstavlja Prekmurje v vsej svoji preprosti čarni lepoti. S fotografijami upodablja zgodbe malega človeka in slikovite prekmurske ravnice, kjer je njen dedek preživljal svojo mladost v močvirju. Tako ustvarja nezavedno povezavo med umetnostjo in svojo izkušnjo iskanja dedovih stopinj. Iskrivo premišljen koncept postavitve 30 fotografij v starih lesenih okvirjih pa enkratno dopolnjuje z navedki iz Kranjčevih knjig in z zapisanimi spomini svojega očeta Matjaža. »Prekmurje sem prepotovala po Franc Kralj s svojo novo knjigo Mankica Kranjec ob svojih fotografijah dolgem in počez. Tam sem spoznavala tisti izjemni panonski svet, ki ga moj ded opisuje v literarnih delih. V iskanju njegovih stopinj sem odkrivala svoje korenine in odgrinjala tiste plasti njegovega življenja, ki so mi bile doslej še neznane,« je o nastajanju projekta razkrila avtorica razstave. Program ob odprtju razstave sta v celoti povezovala pianistka Petra Koprivec in multiinstrumentalist ter pevec Danijel Bogataj. Odprtje razstave je bilo v atriju Savinove hiše oplemeniteno z besedami iz romana Strici so mi povedali v interpretaciji slavistke Lidije Koceli. ki v kresni noči hodijo od hiše do hiše, prosijo za dobro letino in z obredno pesmijo želijo domačim srečo in blagostanje). Kresni večer v Grižah je bil odet v glasbo, petje, ples, dobre misli in svetel pogled v prihodnost. Oblikovala ga je Tanja Kastelic. Kresnice Neja Guzelj, Urška Zakošek, Alja Kot, Mateja Mohorko, Blanka Pantner in Tadeja Potrč so plesale okrog ognja, ki sta ga pripravila Cveto Jančič in Januš Grobelnik. Za ubran zvok citer in kitare sta poskrbela Božo Trnovšek in Januš Grobelnik, lepo je zadonel glas Bernarde Plavec ter pobožal dušo glas Neje Guzelj, ki je zapela avtorski pesmi Mateje Mohorko. Kresni večer so povezovale Lilijana Ježovnik Jančič, Lidija Tamše in Alenka Drevenšek, kot recitatorji in igralci pa so navdušili Borut Zalokar, Aleš Kot in Bruno Kotnik. Pridih čarobnosti večera so s svojimi zvoki dodali še člani Godbe Zabukovica ter svetla luna, ki je močno zasvetila vsem obiskovalcem v pozdrav. Ko dejanje umolkne … Po stopinjah mojega deda T. TAVČAR Na kresni večer, ki ima že iz časa naših pradedov magično moč, so v Grižah pod idejno zasnovo domačinke Tanje Kastelic obudili star običaj kresovanja ter ga prepletli z obeležjem 30. obletnice osamosvojitve Slovenije ter s častitljivo 100. obletnico Kulturnega društva Svoboda Griže. Na večer, 23. junija, so v Grižah kulturniki po duši v čast naši domovini, ki je praznovala 30. rojstni dan samostojnosti, z besedo in glasbo opevali njene lepote, se spomnili njene zgodovinske poti do osamosvojitve in vse zbrane nagovorili, da bodimo ponosni na svojo domovino in jo imejmo radi. Predsednica KuD Svoboda Griže Lilijana Ježovnik Jančič je spregovorila o zgodovini KuD Svoboda Griže, ki letos obeležuje častitljivo stoletnico delovanja. V poklon domovini, vsem državljanom in krajanom Griž je Januš Grobelnik prižgal kres, ki je bil tudi vrhunec kresnega večera, sploh ko so okoli njega zaplesale kresnice izpod Gozdnika (kresnice so deklice, oblečene v bela oblačila, Pred kratkim je izšla knjiga o slovenski svetnici Emi avtorja Francija Kralja, avtorjeva že 11. knjiga. Nastala je na pobudo že pokojnega prof. dr. Marka Marina, ki je prosil avtorja knjige za podatke, ali je sveta Ema Pilštanjska imela hčerko in kako je povezana z Žovneško-Celjskimi. Po dolgem iskanju je našel povezavo, saj je bila mati Friderika z Žovneka, prvega grofa iz Celja, potomka kneginje svete Eme. Rod svete Eme se je preko Friderika z Žovneka in kasneje Barbare iz Celja do sedaj ohranil v evropskih vladarskih družinah (med drugim tudi v sedanji angleški). Knjiga vsebuje opis življenja svete Eme od njenega rojstva v Pilštanju do smrti v samostanu Krka na Koroškem, življenje njenih otrok in moža, njeno povezanost s plemiškimi družinami, kot so Žovneško-Celjski, Vovberžani in še nekatere druge, povezanost nekaterih slovenskih krajev s sveto Emo (Pilštanj, Sveta Ema, Mokronog, Brestanica itd.), cerkve pri nas in v tujini, posvečene sveti Emi, ter umetniška dela. Obseg knjige Sveta Ema, ki je izšla v samozaložbi, je 150 strani, ima pa 80 fotografij. Kmalu bo na voljo tudi v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. T. TAVČAR V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do konca julija odprta razstava akademskega kiparja in slikarja Ervina Potočnika z naslovom: Ko dejanje umolkne, … nastane podoba. Ervin Potočnik je kipar, restavrator in slikar. Diplomiral je leta 1996 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri prof. Luju Vodopivcu, kjer je leta 2002 končal tudi kiparsko specialko. V študijskem letu 1994/95 je za svoje delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Danes živi in ustvarja v Celju. Ervin Potočnik se od leta 2018 posveča slikarstvu. V Žalcu je bila predstavljena serija slik s specifičnim likovnim izrazom Diagram kaosa. Gre za slike, napolnjene »s taktilnimi občutji umetnikovega telesa, ki brez vsake sledi čopiča, zgolj s prisotnostjo duhovnega in fizičnega giba usmerja polzečo gostoto in količino modre barve v fantastične, bujno razcvetele asociacije po beli površini; ali pa na čisto belino slikovnega polja naseljuje črne žametne izrezanke (kolaže) ter jih spenja v arhitekturno formo«, kot je razstavljena dela predstavila kustosinja razstave mag. Alenka Domjan. Na odprtju razstave 1. julija je zbrane v imenu ZKŠT Žalec pozdravil Uroš Govek, v kulturnem programu sta nastopili flavtistka Nina Fajfar Baša in kitaristka Vesna Pobežin Roš. Akademski slikar Ervin Potočnik ob enem od svojih del na razstavi v likovnem salonu v Žalcu www.turizem-zalec.si KULTURA ŠT. 7 I julij/avgust 2021 19 Figura v pokrajini BINA PLAZNIK Od 19. do 21. avgusta je bila v baročnem dvorcu in parku Novo Celje Likovna kolonija Zeleno zlato. Tudi letos so jo pripravili ZKŠT Žalec, likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Žalec in JSKD Žalec. 32 ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije je ustvarjalo na temo »figura v pokrajini«. Vsakoletni mentor kolonije mag. Uroš Potočnik je izrazil zadovoljstvo nad izvedbo: »Res sem vesel, da nam je tudi vreme omogočilo lepo delovanje. Služilo nam je fantastično. Ponovno je bila naša tema povezana s krajino, s tem, da smo vanjo vključili figuro. Krajina je ena osrednjih tem te kolonije, zelo priljubljena je med udeleženci. Letos sem bil presenečen nad udeležbo. Zato sem zadovoljen. Večinoma so to starejši udeleženci, ki prihajajo tradicionalno. Letos bo razstava ‘in sito’, torej na mestu, kjer delamo, v dvorcu Novo Celje, kar me zelo veseli.« Odprtje razstave je bilo 21. avgusta popoldne v avli dvorca Novo Celje in bo na ogled do 29. avgusta, ob petkih, sobotah in nedeljah med 17. in 20. uro. Uroš Planinc Group z gostom Janezom Benedekom Savinjska muska na žalskih poletnih večerih BINA PLAZNIK Figura v pokrajini v nastajanju ... Oder poletnih večerov na Šlandrovem trgu je bil 30. julija rezerviran za nastop dveh skupin s kompilacije »Savinjska ima svojo muziko«, ki jo vsako leto sestavi društvo Dobra ideja s Polzele. Namen glasbenega projekta je podpora glasbeni kulturi v Savinjski dolini, predvsem posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, in njihovemu razvoju. V Žalcu sta se predstavili dve skupini od sicer dvajsetih sodelujočih, in sicer Uroš Planinc Group ter Jan Potrč Band. Vzdušje pred nastopom je bilo zares veselo, saj člani obeh skupin že dolgo časa niso igrali v živo, pred občinstvom. Ozračje so dodobra ogreli prvi omenjeni. Uroš Planinc prihaja iz Petrovč. Domačini ga poznajo in na prizorišču so mu z obiskom izkazali podporo. Ostali člani skupine Uroš Planinc Group so: D. NARAGLAV napisala en instrumentalni komad, kjer bo Dani zapel dva verza. Bo bolj disko (smeh).« Ob koncu nastopa se je fantom na Uroševo povabilo na odru pridružil njegov prijatelj Janez Benedek, ki je še dodatno oplemenitil nastop ter popolnoma brez vaj, suvereno odpel stari rockovski hit. Publika ga je z navdušenjem pozdravila. Tudi člani Jan Potrč Banda, ki so se predstavili drugi, niso mogli skriti navdušenja in zagona. Jan Potrč je dejal: »Naši člani so bobnar Kristjan Pader iz Malih Braslovč, basist in vokalist Simon Tratnik iz Marije Reke ter jaz na kitari in vokalu, Na TV Slovenije 1 so 9. avgusta, ob 17.25 so na TV Slovenija 1 predvajali oddajo Sledi o slikarju na dunajskem dvoru in v Dubrovniku. Jurij Žohar, društvo Dobra ideja, vodja projekta Savinjska ima novo muziko Glasbeniki na dobrem koncertu, ob dobrem vzdušju ‘padejo v element’, kot sta Jan Potrč in Simon Tratnik iz Jan Potrč Banda. Dani Telebar iz Žalca na ritem kitari, Grega Šket iz Celja na basu ter Matic Anderlič iz Migojnic na bobnih. Uroš Planinc pove, da njihovi člani malce migrirajo iz različnih skupin Levitan, Aperion, Radio Jam in drugih: »Mi smo preživeli borci žalske scene, ki še brenkamo. Vse bo v redu, vse bomo dali od sebe, da bo vse v redu (smeh). Na tem mestu se moram zahvaliti Juriju Žoharju, da ‘fura’ tak projekt, kot je ‘Savinjska ima svojo muziko’. To je zelo lepa gesta, ki bo zapisana v zgodovino savinjske rock glasbe. Vsi prihajamo iz Savinjske. Vedno nam je v čast nastopati v Žalcu. Za naslednjo kompilacijo bova z Danijem prihajam iz Ločice ob Savinji in sem bivši Žalčan (smeh). V tej zasedbi se predstavljamo že približno eno leto. Danes ne bo manjkalo rokenrola, našla se bo tudi kakšna avtorska baladica, tako da bo fajn! Pestro bo! Veselimo se tudi sodelovanja na novi glasbeni kompilaciji ‘Savinjska ima novo muziko’, zagotovo bomo dali gor avtorski komad. Ideja o kompilaciji je super, saj vzpodbuja glasbenike, da ustvarjajo glasbo, da se želijo izraziti skozi glasbo. Tako kot se izkazujejo športniki na olimpijskih igrah, tako se imamo glasbeniki priložnost izkazati na kompilacijah.« Basist Simon Tratnik doda: »Glasbeniki Sledi o slikarju Perku smo pristali na obrobju, vsi imajo več pozornosti kot kulturniki! Lepo, da Savinjska na tak način podpira tudi glasbenike in ne samo športnikov in ostalih.« Jurij Žohar, idejni vodja projekta Savinjska ima novo muziko, je povedal: »Prvo kompilacijo smo pred dvema letoma predstavili v okviru festivala Rebell Yell na Polzeli. Čas epidemije je potem začasno ustavil koncerte v živo. Nadejamo se boljših časov. Zelo sem zadovoljen z dogodkom na Šlandrovem trgu. Vesel sem, da je projekt zaživel in da bomo letos izdali že četrto kompilacijo ‘Savinjska ima novo muziko 2021’. V Žalcu smo v živo predstavili delček lanskega projekta. Zahvaljujem se ZKŠT Žalec in Urošu Goveku za podporo pri izvedbi ter časopisu Utrip za medijsko podporo. Želel bi, da bi se v prihodnje projektu pridružilo čim več glasbenikov Savinjske doline. Tudi tistih, ki ne izdajajo celotnih albumov, da svoje posamezne skladbe predstavijo na kompilaciji. Projekt predstavimo na slovenskih radijskih postajah, kar pomeni glasbenikom polet za nadaljnje ustvarjanje. Če v prihodnjih letih ponovno dobimo priložnost na žalskih odrih ali pa tudi kje drugje, bomo z veseljem predstavili še več bendov. To bo pokazal čas. Se že veselimo.« Ponovitvi oddaje o slikarju Antonu Perku sta bili še v soboto, 14., in nedeljo, 15. avgusta. Lepo število ljudi pa si je film ogledalo v predpremieri že 4. julija na gradu Podgrad na Vranskem, kjer je bil Perko tudi rojen. Prizadevanje za obuditev spomina na nekdanjega slikarja Antona Perka, ki se je pričelo na pobudo upokojenega pravnika Slavka Košenine in pred tremi leti z razstavo o Perku v njihovi nekdanji vili Košenina na Vranskem, nadaljevalo lani z izdajo knjige z naslovom Anton Perko – mornar, dvorjan in slikar avtorjev dr. Petra Zimmermanna in dr. Sanje Žaja Vrbica ter z razstavo v Pokrajinskem muzeju Celje z naslovom Anton Perko – slovenski slikar v službi cesarskega dvora avtorice Gabrijele Kovačič, je sedaj okronala še zgodovinsko-dokumentarna oddaja avtorice dr. Polone Pivec. Za vrhunec filma o Perku je skladbo napisal Tilen Slakan iz Tabora, izvedle pa so jo priznane glasbenice Urška Križnik ter sestri Alenka in Lucija Bogataj z Vranskega. V živo so se s to skladbo predstavile tudi na predpremieri, v avtentičnem okolju pod mogočnimi kostanji Perkovega rojstnega kraja – dvorca Podgrad, kjer je preživljal svoja mladostna leta. Nadvse pomemben delež za avtentičnost tistega časa so v filmu prispevali člani Turističnega društva Tabor na čelu s Hani Zamuda in njenim možem Feliksom, ki v filmu nastopata kot grajska gospoda iz graščine Ojstrica, ki se s kočijo pripeljeta na obisk k Perkovim, ta pa sta poleg Podgrada bila še lastnika graščin Stopnik in Ojstrica. S tem filmom je o pozabljenem slikarju Perku izvedela širša javnost, hkrati pa je poleg knjige, slikarskih del, razstave itn. še en pomemben dokument o Slovencu, rojenem Savinjčanu, ki je imel pomembno vlogo na dunajskem dvoru in kasneje tudi v Dubrovniku. Utrinek iz dokumentarne oddaje o življenju slikarja Antona Perka. ŠPORT 20 ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Vrani Vransko državni prvaki Polzelanka v vrstah T. T. ARHIV KK VRANI Finale 18. sezone državnega prvenstva v košarki 3x3 na Slovenski cesti v Ljubljani je postregel s trdimi in odličnimi boji ter tudi s prvaki v petih kategorijah. Finalno vstopnico si je skozi kvalifikacijske turnirje priigralo 34 ekip. Pri fantih do 15 let so državni prvaki postali člani ekipe Vrani Vransko v postavi Gal Gosak, Urban Oštir, Martin Žilnik in Jaka Fabjan. Pri članih je zmagala ekipa iz Pirana, ekipa Vrani Vransko v postavi Dejan Čater, Blaž Fabjan, Lucijan Ocvirk in Lovro Čeh Brežnik pa je bila dvanajsta. Ekipa fantov U15 Vrani Vransko – državni prvaki Podelili športna priznanja T. TAVČAR Plaketo za življenjsko delo in izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Polzela je prejel Evgen Tominšek. Dobitniki športnih priznanj z županom Jožetom Kužnikom, predsednikom ZŠD Polzela Ivijem Kapitlerjem in gostom Ivom Čarmanom. Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta pred gradom Komenda na Polzeli pripravili kulturno-športno prireditev, na kateri so devetim zaslužnim športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe na športnem področju leta 2020 in posebno priznanje, plaketo za življenjsko delo. Gost tokratne prireditve je bil Ivo Čarman, ki je bil pred časom prvo ime slovenskega in jugoslovanskega smučarskega teka. 22-krat je bil državni prvak in leta 1983 skupni zmagovalec evropskega pokala. Dvakrat se je udeležil olimpijskih iger. Na svojih zadnjih igrah v Sarajevu leta 1984 je bil tudi nosilec olimpijske bakle. Danes je aktivni član Olimpijskega komiteja Slovenije. V svojem nagovoru je poudaril pomen naklonjenosti lokalne skupnosti športu in njegovemu razvoju, zlasti pri mlajših športnikih. Športna priznanja Občine Polzela za leto 2020 so podelili župan Jože Kužnik, Ivo Čarman in predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler. Bronaste plakete so prejeli: Aneja Jesenek Rojšek, članica KK Polzela, Domen Orož, član Atletskega društva Kladivar, Jaka Cestnik, član odbojkarskega društva Šempeter, Milan Koren, član Kinološkega društva Pluton, Žiga Trnovšek, član Karate kluba Polzela; srebrne: Laura Bergant, Nika Šenica in Zoja Avžner, vse članice KK Polzela, ter Tim Jevšnik, član Lokostrelskega kluba Gornji Grad. Za popestritev prireditve je poskrbela Irena Vrčkovnik. Sedemnajstič na Goro Oljko T. T. Letošnji gorski tek na Goro Oljko, ki ga organizirata PD Polzela in ŠD Andraž, je bil že 17. po vrsti. Teklo je 57 tekačev iz raznih krajev Slovenije, veljal pa je tudi za točke, ki jih tekači pridobijo za Štajersko-koroški pokal 2021. Proga, ki je dolga 7,4 km, se prične na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo in poteka nekaj časa po asfaltu, nato preide v makadam in gozd, kjer lahko tekači uživajo v senci. Cilj je bil pri domu na Gori Oljki (725 m), kjer so udeleženci teka prejeli toplo malico, okrepčilo, sadje in spominsko darilo. Tekmovanje je bilo v osmih moških in ženskih kategorijah, v katerih so najboljši prejeli pokale, prvi trije pa medalje. Absolutni zmagovalec je postal Aleš Žontar, ki je član ŠD Nanos Podnanos, s časom 32 min in 37 s (rekord proge je 30 min 35 s). Najhitrejša pri ženskah je bila Darinka S starta v Andražu nad Polzelo Presečnik, članica ŠD Team, s časom 44 min 44 s. Polzelan Miroslav Jegrišnik je bil v kategoriji 70–79 let drugi, Kristina Jazbec iz Žalca je v kategoriji 30–39 let bila prva, Andreja Godec iz ATD Savinjčan v kategoriji 40–49 let druga … Najmlajša udeleženka teka je bila Sabina Podbevšek iz Polhovega Gradca, stara 14 let, ki je v kategoriji do 19 let bila prva, najstarejši pa je bil dr. Branko Janez Rojc, star 80 let, ki je zmagal v svoji kategoriji. belgijskega prvoligaša T. TAVČAR OZS A. Š. Zagotovo ena najbolj uspešnih športnic v Občini Polzela je 19-letna odbojkarica Žana Zdovc Šporer. Potem ko je zadnji dve leti igrala na Poljskem za Legionowo, je letos spomladi podpisala enoletno pogodbo z belgijskim prvoligašem Tchalou Volley, kjer se v teh dneh s soigralkami že pripravlja na novo sezono. Za članico slovenske izbrane ženske odbojkarske reprezentance, ki igra na mestu sprejemalke, je to korak naprej v njeni odbojkarski karieri. »V Belgijo sem prišla avgusta, kar je v primerjavi z ostalimi klubi razmeroma hitro, vendar nam bo to omogočilo, da se bomo do prve tekme, ki je oktobra, z ekipo dobro spoznale, povezale in pripravile. Prvi vtisi so izjemno pozitivni. Z ekipo in trenerskim štabom se razumemo na odbojkarskem terenu in izven njega. Proste dneve maksimalno izkoristimo z raziskovanjem mest in belgijske tradicije,« je povedala devetna- Žana Zdovc Šporer jstletnica, ki se je z odbojko srečala v prvem razredu, ko so jo starši čisto naključno pripeljali na trening. DR UŠT VA VA BIJO Košarkarski klub Prebold 2014 vabi k vpisu v šolo košarke in v višje starostne selekcije osnovnošolce, ki se želijo družiti z vrstniki ob igranju košarke. Vpis vsako sredo in petek ob 16.00 v športni dvorani Osnovne šole Prebold. Za informacije pokličite: 030 329 063. Lokostrelski klub Hmeljček, ki ga vodita Marjan in Andreja Izgoršek, vabi v svoje vrste. Dodatno informacije na lkhmeljcek@gmail.com ali GSM 041 970 036. Odbojkarski klub Spodnja Savinjska SIP Šempeter in Odbojkarsko društvo SIP Šempeter v novem šolskem letu 2021/2022 vabita k vpisu na »ODBOJKO« za deklice in dečke od 1. do 9. razreda. Dodatne informacije in prijave na tel. 031 847 212, Sebastjan, ali scilensek@gmail.com. Rokometni klub Zelene doline Žalec vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice in dečke od 1. do 5. razreda OŠ v telovadnicah I. OŠ Žalec, Griže, Petrovče in na POŠ Trje. Informacije: 040 742 567, tana_828@hotmail.com (Tana Sutaj), 041 783 075, sa4693398@gmail.com (Anita Seles Držan) ali info@rkzalec.com. ŠPORT ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Pozdravili zlata odbojkarja T. TAVČAR S sprejema Luka Marovta in Jakoba Špesa Podbregarja naslov evropskih prvakov. Izjemno ponosni pa so v Braslovčah, da sta člana zmagovite ekipe, ki je v finalu s 3 : 0 premagala reprezentanco Rusije, tudi Braslovčana Luka Marovt in Jakob Špes Podbregar, ki sta bila tudi nosilca igre na vseh tekmah. Luka Marovt je bil proglašen tudi za najboljšega sprejemalca. Mladi odbojkarji so tako Sloveniji priborili prvi naslov evropskih prvakov v tej kategoriji, kar je nov izjemen dosežek za slovensko odbojko. Sprejema v Braslovčah se je udeležilo veliko ljubiteljev odbojke in tudi drugih, ki so z navdušenjem počastili ta velik dosežek. Zbrane je uvodoma pozdravila podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan, po videozvezi župan Tomaž Žohar, nato trener odbojkarjev Braslovč Grega Račnik in predsednik ŠD Braslovče Ignac Krivec. Vsi so jima čestitali in izrazili ponos nad uspehom, da sta v zmagoviti reprezentanci na evropskem prvenstvu igrala Braslovčana, ki sta bila tudi nosilca tekem na turnirju. V znak zahvale so jima podelili cvetje in priložnostna darila, oba pa sta se za sprejem zahvalila. Trije naslovi za Polzelane T. T. Na Vrhniki je bilo državno prvenstvo v powerliftingu, na katerem so tekmovalci iz Powerlifting kluba Polzela osvojili kar tri naslove državnih prvakov. Med sedemindvajsetimi dekleti je slavila Polzelanka Nuša Železnik s skupnim seštevkom 460 kg in novim državnim rekordom v kategoriji do 76 kg. V tej kategoriji je Nuša postavila tudi nove državne rekorde v vseh posameznih dvigih, in sicer v počepu (180 kg), potisku s prsi (95 kg) in mrtvem dvigu (185 kg). Matija Lakner je bil najmlajši tekmovalec na tekmi in je v kategoriji kadetov do 74 kg osvojil prvo mesto s seštevkom 377,5 kg. Edvin Hadžić je med mladinci do 105 kg dosegel prvo mesto s seštevkom 590 kg. Žan Tomić je pri članih do 83 kg osvojil četrto mesto s seštevkom 505 kg, Samo Železnik pa je tekmoval v disciplini potisk s prsi, v kateri je uspešno dvignil 125 kg in med člani Odlični tudi na mivki T. TAVČAR V Braslovčah so 20. julija na Skupnem placu pripravili sprejem za Luko Marovta in Jakoba Špesa Podbregarja, oba člana slovenske kadetske reprezentance, ki si je priborila prvi naslov evropskih prvakov. V Albaniji se je 18. julija zaključilo evropsko prvenstvo v dvoranski odbojki za fante do 17 let, na katerem je reprezentanca Slovenije osvojila zlato medaljo in 21 Nuša Železnik med tekmovanjem do 93 kg osvojil peto mesto. Sezona se bo nadaljevala 13. novembra na Polzeli z odprtim tekmovanjem za Učili so se plavati vse starostne kategorije. Samo en KLIK do nas D. NARAGLAV Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani je bilo 30. julija finale državnega prvenstva v odbojki na mivki za mlajše kategorije. Braslovške odbojkarice in odbojkarji so bili ponovno odlični. Od skupno osmih kategorij so v finalu nastopili v petih in osvojili štiri naslove državnih prvakov, dve srebrni medalji ter eno bronasto. Državni prvaki so postali v kategoriji do 14 let Tim Matko in Mark Kurent, v kategoriji do 16 let Živa Donko in Taja Ferlež, v kategoriji do 18 let Anja Puckmeister in Tija Šketa Rozman ter v kategoriji do 20 let Maja Marolt in Iza Zbičajnik. Srebrno medaljo oziroma drugo mesto so osvojili v kategoriji do 16 let Žan Muhovic in Rok Drobnič ter v kategoriji do 18 let Zoja Kalar in Rima Posedel. V kategoriji do 20 let sta osvojili tretje mesto in bronasto medaljo Anja Puckmeister in Tija Šketa Rozman. Mladi odbojkarji odlični v Hartbergu T. T. Avstrijski Hartberg je zadnji vikend v juliju gostil srednjeevropsko prvenstvo za mlade odbojkarje in odbojkarice na mivki v kategorijah do 16 in do 18 let. Savinjčani se vračajo z odličnimi rezultati. Najuspešnejši sta bili Živa Donko in Taja Ferlež, ki sta se v kategoriji do 16 let prebili do finala, nato pa v boju za zlato odpravili avstrijsko dvojico Deisl-Raab ter se tako veselili svoje prve mednarodne medalje, srebra. Odlična sta bila tudi fanta Luka Marovt (Braslovče) in Miha Okorn (Kamnik) v kategoriji do 18 let, ki sta si priigrala tretje mesto. V kategoriji do 18 let sta uspešno nastopila dva savinjska ženska para; Zoja Kalar in Rima Posedel sta si priigrali 4. mesto, Anja Puckmeister in Tia Šketa Rozman (obe Braslovče) pa sta tekmovanje zaključili na 5. mestu. Na U16 pri fantih sta nastopila Jaka Cestnik in Liam Klinger, ki sta tekmovanje zaključila na 13. mestu. Ena od skupin z vaditeljem Matejem Verzelom Živa Donko in Taja Ferlež Lui priplavala šest medalj T. TAVČAR Na preboldskem bazenu, ki www.facebook.com/ je utripsavinjskedoline še vedno edini letni bazen v Spodnji Savinjski dolini, so tudi letos pripravili plavalne tečaje. Namesto Športnega društva Partizan Prebold so zaradi pomanjkanja vaditeljev z licencami med počitnicami organizacijo prepustili zavodu Posejdon iz Celja. Kot nam je povedal eden od vaditeljev Matej Verzel, so v prvem terminu od 28. junija in do 8. julija imeli šest skupin tečajnikov, skupno preko 50 otrok, podobno pa je na tečajih v zaključku avgusta, ki se zaključujejo v teh dneh. Najmlajše braslovška državna prvaka Tim Matko in Mark Kurent na zmagovalnem odru. OSEBNI ARHIV V Mariboru je v soboto, 17. julija, in nedeljo, 18. julija, potekalo državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice letnika 2010 in mlajši. Plavalke in plavalci so se pomerili v 50-metrskem bazenu, in sicer v moštveni konkurenci in posamično. Na tekmovanju se je izkazala tudi Žalčanka Lui Uplaznik Sunarić, sicer članica plavalnega kluba Neptun iz Celja. Nastopila je kar v šestih disciplinah in v vseh osvojila medaljo. Zlato si je priplavala v disciplinah 100 in 200 metrov hrbtno, srebrna je bila tudi v prsni tehniki na razdaljah 50, 100 in 200 metrov. K temu je dodala še bronasto medaljo, ki jo je osvojila na 200 metrov mešano. Lui Uplaznik Sunarić s šestimi medaljami 22 HOROSKOP / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA SEPTEMBER 2021 OVEN V prvi jesenski mesec boste vstopili polni novih izzivov. Velikokrat se vam bo vse preveč mudilo, svoj tempo boste hoteli pospešiti. Vsekakor to ne bo dober recept za vašo uspešnost, zato predlagam, da se oborožite s potrpežljivostjo. Tudi počasi se daleč pride! Veliko pozornost boste namenjali medosebnim odnosom. Večje število retrogradnih planetov bo velikokrat obrnilo čas nazaj in ukvarjali se boste s tistim, za kar ste menili, da je že preteklost. BIK V prvi tretjini septembra bo vaša vladarica Venera potovala po tehtnici, enem od obeh znamenj, katerih naravni vladar je. To predstavlja za vas odlično podlago, da si ustvarite boljše okoliščine na finančnem in čustvenem področju. Dobro vas podpirata Sonce in Mars v naklonjenem sorodnem znaku. Nekaj več upočasnjevanja dogajanj na vseh področjih, ki ga utegnete občutiti, je pripisati vplivu Urana, ki je že v avgustu pričel retrogradno potovanje, ki bo trajalo vse do januarja prihodnje leto. DVOJČKA Vaš vladar Merkur, ki bo potoval po znamenju tehtnice, bo pričel upočasnjevati svojo pot. 27. septembra stopi v retrogradno gibanje in zato skušajte do tega datuma opraviti vse pomembnejše zadeve. Sprejem odločitev po tem datumu se odsvetuje! Prva polovica meseca bo zahtevnejša, čutili boste, da okolica pričakuje ogromno od vas. Vendar boste vsemu kos in na koncu zadovoljni ugotavljali, da ste stopili v jesen pripravljeni na novo obdobje. RAK Za dobre delovne rezultate se bo treba zavestno potruditi, saj vam bo na trenutke zmanjkovalo volje in tudi motivacije. Stisnite zobe, saj gre za prehodno obdobje, ki bo kmalu minilo. S prehodom Venere v sorodno znamenje od druge tretjine meseca dalje bo intenzivno zaživelo vaše zasebno življenje. Več energije, odločnosti in čutnosti bodo znanilci drugačnega obdobja, ki se ga lahko veselite. LEV September bo mesec merjenja moči in dokazovanja lastnih sposobnosti. Nikakor ne boste hoteli tako funkcionirati vi sami, ampak vas lahko v takšno stanje postavijo zunanje okoliščine. Kakšna situacija vas lahko še celo zabava! Medosebni odnosi bodo močno izpostavljeni. Lahko, da bo prihajalo do intenzivnega razčiščevanja, kako in kaj vnaprej. Ne sprejemajte odločitev v tem mesecu, še zlasti ne v času Merkurja po 27. 8. DEVICA TEHTNICA Večje število planetov v vašem znaku je voda na vaš mlin. Izredno zanimivi, simpatični in komunikativni boste, zato je pričakovati lep odziv okolice. Merkur bo poskrbel za dobre zamisli, hitro razmišljanje in pravilne odločitve, Mars pa za pridnost, delavnost in natančnost v delovanju. Venera vas bo vidno polepšala, kar velja še zlasti za prvo polovico meseca, ko boste še posebej atraktivni. ŠKORPIJON Prva polovica meseca bo izjemno aktivna in dinamična, zagotovo se vam obeta uspeh. Izkoristite ta čas za pomembnejše aktivnosti, saj boste uspešnejši. Po 10. v mesecu bo v vaše znamenje vstopila kraljica ljubezni in denarja Venera, kar je odlična novica. Vidno vas bo polepšala, naredila privlačnejše in pričakujete lahko tudi izboljšanje na področju financ. Vsekakor čas, ki se ga lahko veselite! STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. V prvih treh tednih meseca potuje Sonce po vašem znaku, kar bo odličen znak, da se bo krivulja vaše vitalne energije lepo dvigovala. Pridni, delovni in marljivi boste. Še zlasti prvo polovico septembra izkoristite za zahtevnejše delo, tudi v fizičnem smislu. Na svoji strani boste imeli Mars, ki prinaša ogromno energije. Vaš vladar Merkur se bo 27. v mesecu obrnil retrogradno, kar bo predstavljalo pričetek upočasnjevanja določenih dogajanj. September zagotovo ne bo prelomen mesec, ampak bo precej umirjen. Vaš vladar Jupiter potuje ves september retrogradno po znamenju Vodnarja. To pomeni, da se boste ukvarjali več s preteklostjo kot s prihodnostjo. Vaše družabno življenje bo zanimivo in živahno. To velja še zlasti za pričetek septembra, ko se vam obeta tudi krajša pot. Od vas je odvisno, ali jo boste celo podaljšali. KOZOROG Večje število planetov v zemeljskih znamenjih je odlična podlaga za vaše delovanje. Pridnosti, delavnosti in natančnosti vam ne bo primanjkovalo. Lahko, da se bo na delovnem področju kaj spremenilo, kar pa bo za vas samo pozitivna sprememba. Čas zanjo je ugoden po mlaju, ki bo nastopil 7. septembra. Na čustvenem področju bo romantično v prvi tretjini meseca, v preostanku pa lahko pričakujete intenzivno dogajanje. VODNAR Dogovarjanje vam ne bo predstavljalo težav, kar maksimalno izkoristite na vseh področjih. Kot sogovornik boste zanimivi, okolica bo pripravljena prisluhniti vašim predlogom. Po 27. v mesecu, ko Merkur nastopi retrogradno pot, se odsvetuje uvajanje novosti ali sprememb! Vaš vladar Uran, ki potuje po znaku Bik, ostaja v takšnem položaju vse do pričetka novega leta 2022. To bo čas preverjanja pravilnosti starih odločitev. RIBI Tudi september za vas ne bo ravno enostaven mesec, pričakujete lahko obdobje, polno sprememb. Nič ne bo tako, kot bo videti sprva! Zato ohranite optimizem, povečajte svojo budnost, bodite previdnejši, pa bo! Več srečnih okoliščin na čustvenem in finančnem področju lahko pričakujete po 10. septembru, ko vas bo Venera odlično podpirala. To bo še kako dobrodošlo, zato se predajte trenutkom sreče. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Na šestih oratorijih 393 otrok T. TAVČAR Največ, kar 114 otrok, je obiskovalo oratorij na Gomilskem. Pod naslovom »Originalen. sem« so z igro, pesmijo in molitvijospoznavali življenje Carla Acutisa na šestih oratorijih v Spodnji Savinjski dolini, ki jih je obiskovalo 393 otrok, vodilo pa 148 mentorjev. V posameznih župnijah pa je bilo na oratorijih število otrok naslednje: Griže v Ankaranu: 74, Liboje: 22, Gomilsko: 114, Polzela: 37, Petrovče: 43, župnija Vransko: 63 in župnija Šempeter: 42. Na letošnjih oratorijih je bil osrednji lik blaženi Carlo Acutis. Gre za prav posebnega in sodobnega človeka, saj je verjetno edini med njimi, ki se lahko pohvali, da je v prostem času rad – programiral. Po eni strani je Recitirali in se sladkali na dan števila Pi L. K. ARHIV I. OŠ ŽALEC Pite niso bile le »tekmovalna kategorija«, ampak so prišle prav za sladek zaključek dne. bil običajen najstnik, ki je imel rad računalnike in gledal filme. Po drugi strani je bil v marsičem izjemen, za svojo starost pa izredno dobrodelen. Vedno je bil pripravljen pomagati vsakomur: sošolcem, brezdomcem, preprostim priseljencem. Cerkev ga je za blaženega razglasila 10. oktobra 2020. Na I. OŠ Žalec so 11. junija pripravili dan, posvečen številu Pi in se s tem pridružili številnim državam po svetu, ki 14. marca, ko se uradno obeležuje dan števila Pi, recitirajo matematično neskončno število Pi. Sodelovalo je 58 učencev, ki so se pomerili v treh kategorijah: recitiranju števila Pi, sestavljanju Rubikove kocke in v peki pit. Za izvedbo tega dne so poskrbeli učenci, nadarjeni na področju matematike in učenci, ki so vključeni v raziskovalno dejavnost z mentoricama Brigito Krulec in Anito Dušak. V recitiranju je bila najboljša Brina Kladnik, ki je recitirala 582 decimalk števila Pi. V sestavljanju Rubikove kocke je bil najboljši Rožle Vybihal. Najboljše pite pa so spekli Bor Cokan, Sean Ahmetović, Ema Centrih in Ana Eva Potočnik. Za zaključek so se vsi udeleženci posladkali s pitami, ki so jih spekli tekmovalci v peki pit. PISMA BRALCEV Mirko, zakaj? Deževni dnevi v maju so se kar vrstili. V petek se je končno prikazalo sonce in zasijalo v vsej svoji veličini, kar je vplivalo tudi na naše boljše počutje. A že sredi dneva je na prebivalce Prebolda legla senca. Mirko je odšel v neznano. Med sosedi je završalo: »Kaj, kdaj, zakaj?«. Bil je naš dobri sosed z nežno dušo. Vedno pripravljen pomagati. Pravzaprav sploh ni znal reči ne ... Zelo rad je imel živali, še posebej pse. Vselej se je ustavil ob njih, jih nežno pobožal in ogovoril. Vrt mu je veliko pomenil, če si ga iskal, si ga našel prav tam. Njegova sopotnica Majda, ki je dobro poznala njegovo dnevno rutino gibanja, je hitro dojela, da nekaj ni vredu. Za pomoč je prosila policijo in gasilce, ki so se takoj odzvali. Stekla je iskalna akcija, v katero so vključili tudi pse. Žal so ga našli prepozno. Žalostna sem ob misli, da bo odslej na njegovem vrtu pusto, v naših srcih pa bo zevala praznina. Izgubili smo res dobrega soseda. Dolgo se bomo spraševali, kaj je botrovalo tej njegovi odločitvi. Morda se to ne bi zgodilo, če bi se znali bolj poslušati in prisluhniti eden drugemu. Morda bi skupaj našli pravo pot. Morda ... Lidija Habjan, Prebold MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 7 I julij/avgust 2021 23 Po dveh letih ponovno Cowboy camp D. NARAGLAV Drugi teden v juliju je v Preboldu potekal angleški tabor, imenovan Cowboy camp, ki je prvenstveno namenjen poglabljanju znanja angleškega jezika. Kamp, ki je bil prvič organiziran že leta 2019 v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Prebold, so po enoletnem premoru zaradi korone letos le uspeli organizirati. Za organizacijo so skupaj z DPM Prebold tudi letos poskrbeli štirje Američani, ki že precej let živijo v Sloveniji, v Velenju. To sta dva zakonska para: Randy in Joan Bell ter Ryan in Sarah Pursley. edensko dogajanje se je zaključilo s prireditvijo za starše, na kateri so otroci prikazali nekaj usvojenega znanja ter prejeli certifikate za opravljen Cowboy camp. Glavni organizator Randy Bell, sicer pastor evangelijske krščanske cerkve, je povedal: »Prvi kamp smo imeli leta 2019 in smo imeli 50 otrok iz Prebolda in okolice. Z nami pa je bogatimo tudi sebe,« je poudaril Randy. Animatorka Ana Vita Leban je povedala: »Z veseljem sodelujem na tem kampu, ki je res nekaj posebnega. Ker rada delam z otroki, pa mi je to še v večje veselje. Program je razgiban, pester, zabaven … predvsem pa je prijeten za učenje in izpopolnjevanje angleškega jezika, saj se ga učimo Talne igre, kot so jih poznali starši, bodo krajšale čas tudi v tem, preveč virtualnem, času. Tla smo porisali s talnimi igrami ŠOLSKI NOVINARJI, OŠ ŠEMPETER Randy Bell Hana Struc Ana Vita Leban Matic Zajc Skupaj z njimi je vsak dan, od 9. do 12. ure, za otroke skrbelo še osem drugih prostovoljcev. Program se je vsako dopoldne pričel s plesom in ameriškimi pesmimi, ki so zbrane dobro ogrele. V nadaljevanju se je dogajanje razdelilo po skupinah; nekateri so začeli s poukom angleškega jezika, drugi z igrami, tretji pa z ustvarjanjem. Do konca vsakega dne so vsi otroci sodelovali pri vseh dejavnostih, vmes pa še malicali osvežujoče in domiselne dobrote. Tematika dogajanja je bila povsem »kavbojska«, kar pomeni, da so se bilo tudi 17 mojih sodržavljanov iz Amerike, ki so v Slovenijo prišli na moje in ženino povabilo. Lani nam kampa zaradi korone ni uspelo izpeljati, letošnji pa je zaradi te zdravstvene krize organiziran z manjšim številom udeležencev. Tako je v kamp vključenih 25 otrok, ki delujejo v štirih skupinah. Vsak dan se skupine zamenjajo in z njimi delajo usposobljeni animatorji. Prvenstveno pa je cilj tega kampa, da otroci skozi igro in aktivnosti pridobijo boljše znanje angleškega jezika. Otroci ob tem res uživajo, mi pa smo veseli, da lahko pri tem sodelujemo in na tak način Jaka Bergant skozi igro. Letos sem prvič na tem kampu in z veseljem bom tudi v prihodnje.« Podobno o tovrstni obliki druženja razmišlja tudi Matic Zajc, ki je na kampu bil kot animator že leta 2019, k temu pa je še dodal: »Jaz sem iz Velenja in sem član evangelijske cerkve, tako da sem se z veseljem tudi letos pridružil Randyju Bellu in ostalim Američanom iz Velenja. Sicer pa z veseljem pomagam tudi pri organizaciji drugih kampov. Tu v Preboldu imamo res dobre pogoje in vsi skupaj vsestransko uživamo ter se imamo lepo. Osebno pa mi je v veselje, da lahko delam z otroki in da na njih prenašam najrazličnejše veščine in znanje.« Osnovnošolec Jaka Bergant, doma v Latkovi vasi, pa je povedal: »Udeleženec tega kampa sem bil že pred dvema letoma, ko nas je bilo še bistveno več kot letos. Lani mi je bilo kar malo hudo, ker zaradi korone tovrstnih aktivnostih ni bilo. Letos sem zato s toliko večjim veseljem izkoristil možnost, da ponovno postanem eden od udeležencev tega kampa, ki je zame res lepa izkušnja, kot tudi kraj, kjer se marsikaj novega naučimo, predvsem pa angleškega jezika, ki ga usvajamo na neprisiljen, igriv način.« Tudi osnovnošolka Hana Štruc iz Prebolda je nadvse navdušena nad to obliko druženja. »S tovrstno obliko preživljanja dela počitnic sem se seznanila že pred dvema letoma. Lani sem komaj čakala, da bo prišel dan, ko bomo lahko spet skupaj v Aninem domu, a je žal vse skupaj preprečila epidemija koronavirusa. Letos je uspelo priti do organizacije in z veseljem sem postala spet udeleženka tega kampa. Tu resnično uživam, predvsem pa sem vesela, ker se vsak dan kaj novega naučim, spoznavam razne ameriške igre, ples, pesmi … Še posebno pa mi je všeč, ker hkrati s tem pridobivam tudi znanje angleškega jezika.« Udeleženci med metanjem vrečic udeleženci preizkusili tako v metanju podkev, hitrostni ježi (neživih) konjev, skakanju v vrečah in celo v lovu za pobeglim roparjem. Vse seveda predvsem v angleškem jeziku in z nasmeškom na obrazu. Celot- Randy Bell je z ženo Joan v Sloveniji že 22 let. Najprej sta 15 let živela v Mariboru, sedaj pa že sedem let živita v Velenju. Svojo državo Novo Mehiko, ki je ena od 50 zveznih držav Amerike, sta zapustila že pred 27 leti in sta pet let živela v Srbiji, kjer sta pomagala beguncem in sledila svojemu poslanstvu. Tega sedaj Randy nadaljuje kot pastor evangelijske krščanske cerkve v Velenju in kot organizator najrazličnejših aktivnosti mladih, kot je tudi tovrsten »cowboy camp«. Da nam na naši šoli ni nikoli dolgčas in da večkrat radi združujemo prijetno s koristnim, že dolgo vsi vemo. Besedno igro – prenovitev pregovora Kdor na talnih igrah rad se igra, ta zabavo ima – pa smo uresničili letošnjega junija, ko smo rokave zavihali šesto- in osmošolci ter s pomočjo učitelja likovne umetnosti Matica Čadeja in učitelja športa Gregorja Štormana na tla šolskega športnega parka narisali talne igre. Namenjene so (naj)mlajšim in tudi starejšim otrokom, saj pripomorejo k aktivnemu učenju in sproščeni zabavi na prostem. Omogočajo umirjanje otrok, spodbujajo gibanje, razvoj različnih motoričnih sposobnosti in medsebojno druženje. Veseli smo, saj nas bodo talne igre ristanc, abeceda, stotični kvadrat, igra simetrije, motorični poligonček, »človek ne jezi se«, »štiri v vrsto«, gosenica ter čebelice z rožicami na tleh šolskega športnega parka bogatile in razveseljevale vse dni v letu, ne samo šolskem. Tudi po šesti sezoni plesali za starše T. TAVČAR V braslovškem plesnem gledališču so iskali in našli načine za kontinuiteto dela tudi v razmerah omejitev zaradi epidemije ter dan pred državnim praznikom pripravili produkcijo za starše v dvorani Doma kulture v Braslovčah Plesni program je bil raznolik, saj so ga pripravile tri mentorice: poleg Ane Vovk Pezdir tudi Naja Podbrežnik in Daniela Preskar, obe še aktivni plesalki. Najprej je starejša skupina predstavila rutino usvajanja tehnike sodobnega plesa, ki sta jo pripravili Naja in Daniela. Sledile so tri plesne slike Ane Volk Pezdir iz slovenske ljudske pripovedke O prebrisani deklici, ki je znala priti na grad ne peš ne na konju, ne bosa ne obuta in ne pokrita ne odkrita. Z miniaturo Planeti so plesalke krožile po vesolju na odru braslovškega Tudi planeti so plesali. Doma kulture. S solom Paralelni svetovi je svoj plesni talent pokazala Daniela (v koreografiji Andreje Šraj). V Najini etudi je prevladovalo plesno poigravanje z osnovnimi elementi plesa: z močjo, časom in prostorom, Danielina etuda pa je bila bolj avtorska in plesno tehnična. Tako se je uspešno zaključilo šesto leto delovanja plesnega gledališča Braslovče. 24 ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Namesto na pametnem telefonu ustvarjalno za šivalnim strojem BINA PLAZNIK Skorajšnja devetošolka Pia ustvarja velike kosmate živali s človeškimi lastnostmi – furryje. Mlada ustvarjalka med svojimi kosmatimi izdelki Pia Besednjak je preprosto, zvedavo, štirinajstletno dekle iz Orle vasi. Letos bo obiskovala zadnji razred devetletke na Osnovni šoli Braslovče. Pravi, da jo v življenju zanima veliko področij. Rada ima šport, živali, risanje in ustvarjanje. Še posebej pa jo fascinirajo tako imenovani »furryji«, po slovensko bi jim lahko rekli »kosmatinci«. V dneh, ko se počitnice prevešajo h koncu, naj bo morda ravno inovativna in aktivna Pia navdih za mnoge mlade, pa tudi malo starejše, ki jih virtualno obarvan čas včasih hromi in jih jemlje energijo. Vsega ni treba kupiti, lahko si izdelaš sam, so ji položili na srce starši, in Pia je to tudi naredila. Pa ne česarkoli, začela je šivati velike, kosmate maskote, živali s človeškimi lastnostmi, furryje. Beseda »furry« je angleška beseda za kosmato, nekaj, kar ima dlako. V angleščini se za označevanje živali s človeškimi lastnostmi pogosto uporablja izraz »anthropomorphic«, torej antropomorfno, ki izvira iz grške besedne zveze »anthropos morphe« ali človeška podoba. Tako ljubitelje furryjev ali »furryje« fascinirajo živali, ki jim, denimo, pripišemo človeški um, način sporazumevanja, nekateri pa jim pripisujejo tudi obliko, torej stojo na dveh nogah. Tako obstaja prava »furry skupnost«, to je skupina ljudi, ki jih fascinirajo živali s človeškimi lastnostmi. Ena teh je tudi Pia, ki jo je močno občudovanje »furryjev« pripeljalo tako daleč, da se je kar sama lotila njihove izdelave. Kako si prišla na idejo izdelovanja maskot? Kje si našla materiale? »Pri brskanju po internetu in uživanju ob gledanju različnih maskot so mi bile najbolj zanimive maskote, ki se imenujejo furryji. Najprej sem te maskote samo občudovala, pred dvema letoma pa sem jih začela izdelovati sama. Večino materialov dobim v Sloveniji, umetno krzno pa mi starša naročata iz Velike Britanije.« Kdo ti je prvič pomagal pri izvedbi, od kod veselje do šivanja? »Ko sem bila v predšolskem obdobju v varstvu pri babici, sva velikokrat šivali in ustvarjali različne izdelke. Babica me je naučila tudi šivati na šivalni stroj. V tem obdobju sem imela veliko željo, da bi mi starša kupila furryja. Ta želja se mi ni uresničila, vendar mi je ati predlagal, naj maskoto izdelam sama. Ker sem sprejela starševski izziv, sem kmalu dobila svoj šivalni stroj, ki sem ga in ga še vedno uporabljam po več ur na dan.« Za koga izdeluješ maskote, za kakšne priložnosti? Kako se lotiš izdelave? Kateri liki so ti najljubši? »Furryje izdelujem za različne priložnosti: maškare, noč čarovnic, različna srečanja … Posledično imam tudi veliko zanimanja za izdelovanje teh maskot od ljudi iz različnih evropskih držav. Maskote predstavljajo živali s človeškimi lastnostmi. Vsi modeli so unikatni, saj so izdelani po željah ljubiteljev le-teh. Po izdelani ideji o videzu furryja (fursoni) naredim osnovo glave. Na silikonsko spominsko peno naredim modele, ki jih nato prilepim s pištolo za vroče lepljenje in obrežem. Izdelam še podkapo in masko oblepim z lepilnim trakom, da dobim model, ki ga obrišem na umetnem krznu. Med postopkom naredim še oči, ki so narejene iz obrtne pene in mrežice za gobeline. Omenjene modele izrežem in sešijem skupaj. Na osnovo glave prilepim še krzno, ki ga oblikujem z britjem. Sledi še izdelava kožuščka, ki predstavlja spodnji del glave in povezavo med morebitnim spodnjim delom, ki lahko prekriva celo telo. Včasih naredim cel kostum, ki poleg glave in trupa vsebuje še tačke. Moji najljubši lik je Srny, ki predstavlja volka in zmaja ter je plod moje domišljije. Velikokrat ga tudi narišem Peter Kavčič v Tokiu 2021 O. ARHIV Ko je bil Tokio drugič izbran za gostitelja olimpijskih iger, je bilo navdušenje v deželi vzhajajočega sonca nepopisno. Japonska se je veselila prihoda množice športnikov z vsega sveta in vnovične priložnosti predstavitve svojih sposobnosti, kulture in tradicije ostalemu svetu. Pandemija je korenito spremenila njihove načrte in tudi odnos prebivalcev do dogodka. Toda na koncu so igre, čeprav z enoletno zamudo in v nenavadnih okoliščinah, vendarle spravili pod streho. Zato se lahko počutijo kot zmagovalci in mnogi tamkajšnji nasprotniki iger so med tekmovanjem spremenili mnenje. Vsake olimpijske igre so nekaj posebnega, a letošnje so dodatno izstopale po drugačnosti. Igre brez gledalcev, s številnimi omejitvami in z omejenimi stiki. Japonci so znani kot redoljuben narod in ta kvaliteta jim je pri izvedbi iger v danih razmerah prišla še kako prav. Gigantski sistem neštetih kontrol in testiranj je bil izjemen logističen zalogaj. Prepričan sem, da bi se marsikje sesul, njim je uspelo. Še nikoli nisem bil pred potovan- »Ko sem bila v predšolskem obdobju v varstvu pri babici, sva velikokrat šivali in ustvarjali različne izdelke. Babica me je naučila tudi šivati na šivalni stroj. V tem obdobju sem imela veliko željo, da bi mi starša kupila furryja. Ta želja se mi ni uresničila, vendar mi je ati predlagal, naj maskoto izdelam sama. Ker sem sprejela starševski izziv, sem kmalu dobila svoj šivalni stroj, ki sem ga in ga še vedno uporabljam po več ur na dan.« Že razmišljaš o prihodnosti, o srednji šoli? »Po poklicu si trenutno želim biti otroška zdravnica. Ker me poleg medicine zanima še biologija, se bom verjetno vpisala v gimnazijo.« Namesto na telefonu Pia ure in ure preživi za šivalnim strojem. Pod petimi krogi Tokia PETER KAVČIČ in sliko objavim na spletu.« Ali misliš, da boš kdaj iz tega naredila posel? »Trenutno je to moj hobi, ki mi je v veliko veselje. Če bom v prihodnosti še čutila veselje ob izdelovanju furryjev, pa ne izključujem možnosti za kakšen ‘pravi’ posel.« jem na olimpijske igre tako nemiren, negotov. Pa sem se na igre podal že devetič. Protokol glede potovanja, protokol glede gibanja na prizorišču, protokol glede vsakodnevnih testiranj, pa glede komunikacije s športniki – skratka kup navodil, zahtev in priporočil, spisanih na več kot 120 straneh. Samo postopek vstopa v državo po pristanku letala je trajal skoraj štiri ure. Ampak vse je bilo natančno določeno, in če je človek sprejel pravila igre, ki so bila v dobro vseh, razlogov za slabo voljo ni bilo. K temu so pripomogli tudi prijaznost, uslužnost in vedrost vseh uradnih oseb, s katerimi smo imeli udeleženci opravka med celotnimi igrami. Naše gibanje je bilo preko aplikacij strogo omejeno in nadzorovano. Prvih deset dni je bilo možno potovanje s posebnimi prevozi le na relaciji hotel–medijski center–športno prizorišče. Konkretno, novinarji smo imeli na voljo 15 minut na dan za obisk najbližje trgovine, pa še tega je bilo treba prijaviti pri policistu, ki je pri vhodu v hotel vse vestno nadzoroval. Japonsko poznamo kot tehnološko izjemno napredno deželo. Del tega »Tisto, kar pa je bilo vsaj zame najbolj izstopajoče, je solidarnost med športniki, konkurenti. Toliko prizorov sodelovanja, pomoči, tolažbe, vztrajnosti, ko je zaradi smole dober rezultat že šel po zlu, že dolgo ni bilo videti. Kljub vse večji komercializaciji iger je čudovito videti še nekaj tistega klenega olimpijskega duha, ki ohranja del tradicije osnovnih olimpijskih načel.« svojega znanja so vključili tudi v samo izpeljavo iger. Pa vendar moram reči, da sem sam recimo pri športnih prenosih s prizorišč pričakoval še več novitet. Korak naprej pa je seveda bil storjen tudi na tem področju. Igre, ki jih je Tokio organiziral leta 1964, so bile v jesenskem času. Letošnje so bile v obdobju najhujše vročine. Še zlasti športniki v vzdržljivostnih športih so imeli z vremenskimi razmerami ogromno težav. Še bolj kot vročina jih je, seveda v povezavi z njo, ovirala visoka vlažnost v zraku. Pogosto več kot 70 %. Mislim, da bi morali bolj ŠPORT – OLIMPIJSKO LETO ŠT. 7 I julij/avgust 2021 25 Žiga Dimec korak do olimpijskih stopničk PETER KAVČIČ ANŽE MALOVRH/STA Dvometraš Žiga Dimec iz Latkove vasi je bil del košarkarske ekipe, ki nas je razvajala z odličnimi predstavami na nedavnih olimpijskih igrah v Tokiu in je zasedla odlično 4. mesto na svojih prvih igrah. V preteklih številkah smo v našem mesečniku delili izkušnje s številnimi športniki olimpijci iz naše doline. Žiga Dimec, 28-letni košarkarski reprezentant, se je olimpijski družini pridružil nedavno, in sicer kot član slovenske izbrane košarkarske vrste, ki je že z uvrstitvijo na OI, potem pa še bolj z izvrstnimi predstavami v Tokiu, na noge dvignila vso Slovenijo. Dnevi, ko se je na sončni strani Alp za zajtrk, kosilo in večerjo govorilo o košarki. Dnevi, ki so imeli zelo kratke noči. Dnevi, ki se jih bomo še dolgo spominjali. blizu finala smo bili, je seveda na koncu bilo nekaj bolečine in grenkobe v duši. Vendar, če sedaj pogledam nazaj iz nekoliko širše perspektive, je dejstvo, da smo med res izbranimi reprezentancami osvojili četrto mesto, kar pomeni četrto mesto na svetu, nimamo kaj obžalovati.« Reprezentanca je igrala kot eno. Prav vsi ste bili v igri vseh štirideset minut vsake tekme, saj je tudi klop bila ves čas na nogah. Kje je ključ te enotnosti, ki je navdušila tudi tuje strokovnjake? »Imamo enak pogled na reprez- Žiga Dimec (skrajno desno) je bil del srčne košarkarske izbrane vrste, ki je dihala kot eno ne glede na izpostavljenega izvrstnega posameznika Luka Dončiča (v ospredju) Kako sami sedaj, s krajše razdalje gledate na uspeh in celotno olimpijsko izkušnjo? »Bila je izjemna čast biti del košarkarske reprezentance, ki je prvič v zgodovini zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah. Glede na to, kako razmišljati o zdravju športnikov, saj je bilo preveč kolapsov. Sedaj pa k tistim, ki igrajo glavne vloge na tem največjem športnem dogodku. Športniki. »Športniki so tem igram dali svojo dušo,« je na zaključni slovesnosti rekel predsednik MOK-a Thomas Bach. Sam sem imel podobne občutke. Čeprav brez podpore s tribun, so se srčno borili in niso skrivali čustev. Veliko je bilo solz veselja, še več razočaranja, obupa. Tisto, kar pa je bilo vsaj zame najbolj izstopajoče, je solidarnost med športniki, konkurenti. Toliko prizorov sodelovanja, pomoči, tolažbe, vztrajnosti, ko je zaradi smole dober rezultat že šel po zlu, že dolgo ni bilo videti. Kljub vse večji komercializaciji iger je čudovito videti še nekaj tistega klenega entančno zgodbo. Smo enotni. V prvi vrsti smo prijatelji, rekel bi, da že skoraj bratje. Za uspeh drugega smo veseli prav enako kot za svojega. Lahko bi torej rekli, da smo ekipa v pravem pomenu besede. Mušketirsko načelo »Vsi za enega, eden za olimpijskega duha, ki ohranja del tradicije osnovnih olimpijskih načel. Seveda pa tako kot gledalci po vsem svetu tudi poročevalci najbolj srčno spremljamo nastope »svojih« športnikov. Naši športniki so se odlično odrezali. Evforijo, ki je ob njihovih uspehih zajela Slovenijo, je bilo čutiti tudi v Tokiu. In ta je nalezljiva, kar so športniki v večini znali obrniti sebi v prid. Upam, da bodo uspehi botrovali vzponu novih generacij odličnih slovenskih športnikov, predvsem pa mladim še dvignili željo po zdravem, športnem načinu življenja. Mi smo ponosni nanje, kot so lahko v danih razmerah Japonci ponosni na izvedbo iger pod petimi krogi. Peter Kavčič je Savinjčan, športni pedagog na OŠ Petrovče, športnik in športni komentator na RTV Slovenija, ki se je v Tokiu udeležil že svojih devetih olimpijskih iger. Kot komentator je v Tokiu pokrival tekmovanje v atletiki in v enajstih dneh opravil kar 14 prenosov na komentatorskem mestu atletskega štadiona OI. Olimpijske igre pa je spremljal na začetku tudi v studiu v Ljubljani in komentiral 4 prenose gimnastičnih tekmovanj. TV Slovenija je pripravila več kot 250 ur olimpijskega programa. Tokijsko ekipo RTV Slovenija je poleg ekipe tehnikov, produkcijskega vodje in vodje ekipe sicer sestavljalo deset novinarjev, od tega 6 komentatorjev. Gledanost športnega programa na RTV Slovenija je bila glede na časovno razliko nadpovprečna. Najbolj gledane so bile košarkarske tekme naše reprezentance. vse« v naši izbrani vrsti še kako velja.« Kot moštvo ste bili na eni strani otroško igrivi na parketu in izven njega, po drugi pa prav vsi zelo zreli pri sprejetju vlog v igri. Skrivnost? »Imamo enak pogled na reprezentančno zgodbo. Smo enotni. V prvi vrsti smo prijatelji, rekel bi, da že skoraj bratje. Za uspeh drugega smo veseli prav enako kot za svojega. Lahko bi torej rekli, da smo ekipa v pravem pomenu besede. Mušketirsko načelo »Vsi za enega, eden za vse« v naši izbrani vrsti še kako velja.« »Zna biti, da je ravno to bil ključ do našega uspeha, saj nam je uspelo venomer ohraniti ravno pravšnjo mero zdravega humorja in lahkotnosti. To nam je pomagalo, da smo tekme kljub pomembnosti odigrali tako sproščeno. Košarka je igra, a na vrhunski ravni seveda ni več le igra. Zato je bila naša igrivost eden od adutov te reprezentance. Prava kemija med igralci in vodstvom je recept, ki pa se ne poraja sam od sebe. Spet smo pri karakterjih igralcev, ki ustvarjajo celoto. Nam je očitno uspelo.« Košarka je ekipni šport. Igrati v reprezentanci z Dončićem, z eno največjih svetovnih športnih zvezd, je verjetno posebna izkušnja. Še zlasti, ker to ni bil le »one man show«, ampak ste res bili ekipa. Tudi Žigo Dimca so velikokrat prevzela čustva. precej nenavadno. Kakšna je vaša izkušnja? »Nedvomno nam je manjkala fizična prisotnost slovenskih navijačev, s katerimi verjamem, da bi prišli še dlje. V preteklosti smo se vsi skupaj že lahko prepričali o vlogi združenih slovenskih navijačev na različnih prizoriščih. Tudi tokrat smo imeli veliko podporo, a žal le na daljavo. Verjamem, da se bomo v prihodnosti še veselili skupaj tudi pod obroči.« Olimpijske igre v Tokiu so minile v posebnih okoliščinah. Pa vendar, kako ste jih doživeli izven dvorane? Ste si lahko ogledali še kakšno drugo tekmovanje, je bilo kaj stikov z drugimi športniki v olimpijski vasi? »Žal zaradi okoliščin košarkarji nismo uspeli doživeti olimpijskega Tokia, kot bi ga v običajnih razmerah. Izleti in ogledi drugih tekmovanj so bili prepovedani. V spominu mi Žiga Dimec je odraščal v Latkovi vasi. V svoji karieri je zamenjal že kar nekaj klubov. Začel je v Laškem, bil posojen v Konjice, spet zaigral za Laško, potem nadaljeval v Rogaški Slatini. Kar štiri sezone je branil barve novomeške Krke, bil zatem kratek čas v nemškem Bayreuthu, pa v litovskem Lietkabelisu ter se vrnil v Slovenijo k Primorski. Zadnjo sezono je odigral za Cedevito Olimpija, s katero ima podpisano pogodbo tudi za naslednje leto. Na olimpijskih igrah je zaigral na vseh šestih tekmah. V povprečju je dosegel slabih pet točk in prispeval 2,7 skoka na tekmo. Imel je najboljši odstotek meta v slovenski izbrani vrsti, saj je imel iz igre več kot 80-odstotno realizacijo. Selektor Sekulić ga je izpostavil kot zlato rezervo, aduta s klopi. Žiga se je posebej izkazal v tekmi s Španijo; na fotografiji s Klemnom Prepeličem. Odločni, samozavestni, neustrašni. Vaš pogled? »Luka je nedvomno bil eden ključnih igralcev tega turnirja in brez njega bi zanesljivo težje prišli tako daleč, kot smo. Igrati ob boku igralca, ki zna vse in se ga ostale reprezentance bojijo, nam je definitivno dalo neko psihološko prednost. To je botrovalo tudi naši samozavesti. Ker je Luka s svojim načinom igre kazal zaupanje v nas, smo bili še odločnejši, drznejši. Je nedvomno košarkarski fenomen, ki ga občuduje ves svet. To je bilo opazno na vsakem koraku tudi v Tokiu.« Igrati tako pomembne tekme pred skoraj praznimi tribunami je tance, veseli so ljudje v naši domovini. Občutek je kot pri podaji za koš. Pravijo, da podaja osreči vsaj dva – podajalca in tistega, ki žogo vrže skozi mrežico.« Odziv navijačev v Sloveniji je dosegel tudi Tokio. Kaj vam pomeni tovrstna podpora in kako ste doživeli sprejem na letališču? »Kot sem že omenil, slovenski navijači veljajo za ene najboljših na svetu. Tudi tujci ne morejo verjeti, kako lahko ima tako majhna država tako veliko podporo. Sprejem na Brniku je bil res nekaj posebnega, saj je bil to trenutek, ko smo v polni meri začutili, kakšno podporo smo imeli doma. Da je z nami igrala, se veselila, trepetala cela Slovenija. Občutek je bil izjemen. Podobni trenutki te le še dodatno motivirajo, podžgejo.« Sedaj ste član najboljšega slovenskega kluba Cedevite Olimpija. V karieri ste zamenjali že precej sredin. Nomadsko življenje verjet- bodo ostala bežna srečanja z drugimi športniki v restavraciji, na hodnikih, v dvigalih.« Bili ste med junaki, ki so v Turčiji osvojili evropski naslov. Kaj vam pomenijo reprezentančni uspehi? »Tekme in akcije reprezentance mi predstavljajo priložnost, da ponosno zastopam svojo državo. To je tudi edinstvena možnost, da se skupaj zberemo slovenski igralci, ki smo čez leto v službah razpršeni po vsem svetu. Veseli smo teh zborov, še bolj pa skupnih uspehov. Priprave na veliko tekmovanje nam vsem vzamejo določen čas, vzamejo nam nekaj družinskega življenja, zato so tekmovalni uspehi plačilo posebne vrste. Veseli smo člani reprezen- no ni lahko, še zlasti, ker imata s soprogo parček majhnih otrok. Najbrž je to kar breme za vse? »Res imam srečo, da sva se našla z Adrijano, ki je v tolikšni meri podredila in prilagodila svoje življenje okoliščinam mojega poklica. Od prvega dne je iskala načine, da si je našla delo, ki ga lahko opravlja od koder koli, samo zato, da sam ne bi bil prikrajšan za družinske trenutke in pomembne družinske prelomnice tekom igralske kariere. Družinsko življenje nam predstavlja eno najpomembnejših vrednot in skupaj vedno iščemo najboljše rešitve.« Oče je bil izvrsten odbojkar, tudi on igralec reprezentančnega kova. Kako to, da ste se znašli pod obroči? »Tudi sam sem se najprej preizkusil na odbojkarskem igrišču, vendar me je pot kasneje zanesla pod košarkarski obroč. Tam sem se bolje znašel in se odločil nadaljevati s slednjim. V košarki sem vedno užival.« Načrti, ambicije za prihodnost? »Najprej upam na še eno uspešno sezono pri Cedeviti Olimpija. Potem pa imam željo ponovno zaigrati v tujini ter seveda s Slovenijo osvojiti še kakšno lovoriko. Hitro prihajajo novi izzivi. Sedanji reprezentančni igralski kader je še mlad in ima še lepo prihodnost. Pa tudi naslednje olimpijske igre bodo že čez tri leta v Parizu. Do tja je sicer še dolga pot, vendar vsi verjamemo v uspeh. Še se bomo skupaj veselili.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Čez kožo brez novincev D. NARAGLAV D. NARAGLAV V letnem gledališču Limberk v Grižah pri Žalcu je tudi letos potekala tradicionalna prireditev ob dnevu slovenskih rudarjev. Skok čez kožo po predstavitvi in izpitem vrčku piva je uprizoril vodja rudarske čete. Skok čez kožo, ki ga je pripravilo Etnološko društvo Srečno, podprli pa so ga Občina Žalec, Krajevni skupnosti Griže in Liboje ter še nekateri podporniki, je vsako leto preplet spominov, glasbe, običajev, tradicije in tovariškega druženja. Rudarji nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica–Liboje so ob sproščanju ukrepov epidemije tako tudi letos dostojno proslavili dan slovenskih rudarjev, ki se praznuje v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 pričeli zasavski rudarji. Udeleženci praznovanja so se najprej zbrali pred Domom Svobode Porušili dotrajan objekt Griže, kjer so rudarji ob zvokih pihalne godbe prejeli tudi rdeče nageljne, nato pa v postroju, ob igranju koračnice in na čelu z zastavonošami, odšli v letno gledališče Limberk. V postroju so poleg rudarske čete Zabukovica–Liboje tudi letos bili uniformirani rudarji iz Rečice pri Laškem in rudarji, živeči v krajih Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline, ter letos tudi rudarji iz Zagorja. Prireditev se je začela z rudarsko himno. Po starem rudarskem izročilu iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev, so oblast nad proslavo prevzeli Anton Planinc, »slavni častni in nezmotl- jivi prezidij«, in njegova pomočnika, sodnika Jože Hribar (desni adlatus) in Ivan Grobelnik (levi adlatus), ki je tudi vodja rudarske čete. Ti so ob pomoči dveh rudarskih starešin Slavka Germa in Ludvika Ramšaka ter »fiskusa« Boža Trnovška, ki je skrbel za pivo, izpeljali stari rudarski običaj »skok čez kožo«, ki ga uporabljajo še sedaj za sprejem novincev v rudarski staž. Tokrat novincev žal ni bilo, je pa skok čez kožo zato uprizoril vodja rudarske čete – »stari lisjak« Ivan Grobelnik. V kulturnem programu so nastopili: združeni pihalni godbi Liboje in Zabukovica, ki ju vodita Andrej Žgank in Boštjan Mesarec, knapovski ljudski pevci iz Rečice pri Laškem, Ubrane strune, zabukovški ljudski pevci in trio Mladi muzikantje, ki je igral tudi po uradnem delu prireditve, ki jo je povezovala Jolanda Železnik. K slovesnosti sta svoje dodala še podžupan Občine Žalec Roman Virant in predsednica KS Griže Olga Markovič, ki je pridala tudi nekaj zanimivosti iz knapovskega življenja. Po tradicionalnem skupnem nastopu »pleh muzik« iz Zabukovice in Liboj, ki sta obe nekoč bili rudarski godbi, se je nadaljevalo prijetno tovariško druženje ob knapovski malici, krajnskih klobasah, jabolčniku, pivu … Tako kot nekoč. Čez leto osorej pa bo znova oživela ta lepa tradicija s sloganom: »Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!« Dvorec v Založah odprl vrata BINA PLAZNIK 12. junija je v dvorcu Novi Klošter potekal tradicionalni dan odprtih vrat, ki ga organizira društvo Dvorec Polzela. Skoraj 150 let star objekt ima zanimivo zgodovino, a je bila zaradi dotrajanosti po mnenju strokovnjakov rušitev bolj racionalna kot obnova. Rušenje stavbe, ki je bila zgrajena 1878. leta in je predstavljala že nevarnost za stanovalce. Minuli mesec so v središču Tabora, v neposredni bližini cerkve sv. Jurija, porušili dotrajan objekt, kar je bilo že dolgo načrtovano. V njem je bilo nazadnje pet stanovanjskih enot, ki pa niso bile več varne za bivanje. Objekt je bil zgrajen leta 1878, v last Občine Tabor pa je prešel leta 2000 s pogodbo o razdružitvi premoženja bivše Občine Žalec. Po pripovedovanju starejših občanov je imela zgradba bogato zgodovino, saj je bil v njej nekdanji sedež Krajevnega ljudskega odbora, ki je spadal pod celjski okraj. Nekaj časa po II. svetovni vojni sta bila v njej dva razreda osnovne šole, kasneje pa so bila tu tudi učiteljska stanovanja. Za časa obstoja krajevne skupnosti v Taboru so zgradbo imenovali »stara občina«. Objekt se v zadnjih letih ni več bistveno obnavljal, saj je bil že dlje časa predviden za rušenje. Občina je pred rušitvijo od strokovnjakov arhitekturne in gradbene stroke pridobila mnenje o statični stabilnosti objekta in ustreznosti za bivanje. Ugotovljeno je bilo, da neustrezno odvodnjavanje povzroča razpadanje nosilne konstrukcije objekta, padajoči omet pa predstavlja nevarnost za mimoidoče. Zaradi neizoliranosti konstrukcij objekta ta ni izpolnjeval zahtev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in je bil energets- ko zelo potraten. Tudi stopnišče je bilo nevarno tako glede dimenzij kakor tudi zasnove ograj. Dotrajana sta bila tudi stavbno pohištvo in strešna kritina, objekt pa sta posledično napadali vlaga in plesen. Zaradi lokalnih ogreval na trda goriva in zastarelih standardov uporabe je bil požarno ogrožen. Ocenjeno je bilo, da bi stroški sanacije presegli stroške novogradnje in da zato obnova ne bi bila smiselna, objekt pa zaradi vsega navedenega tudi ni bil več primeren za bivanje. »Občina je z nekdanjimi stanovalci vseskozi tvorno sodelovala in jim posredovala aktualne informacije o razpoložljivih stanovanjskih kapacitetah izven lokalne skupnosti. S skupnimi močmi je bil objekt dokončno izpraznjen v decembru 2020. Na osnovi pridobljenega gradbenega dovoljenja za rušitev in javnega razpisa za izvedbo del je izbrani izvajalec Tris iz Braslovč opravil rušitev, katere vrednost je znašala cca. 25.000 evrov z DDV. Pri tem so pomoč nudili tudi člani PGD Ojstriška vas–Tabor, za kar se jim lepo zahvaljujemo,« je v imenu občine in župana povedala višja svetovalka I. Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza ter dodala, da trenutno še ni določeno, kaj bo na tem mestu zraslo v prihodnosti, saj so idejne zasnove še v fazi snovanja. Pri obnovi dvorca izhajajo iz izvorne oblike in tlorisa stavbe. Tjaša Štor Za javnost je odprl vrata nekdanji dominikanski samostan v Založah pri Polzeli. Pri organizaciji dogodka sta sodelovali Gobarsko mikološko društvo Polzela z gobarskimi dobrotami ter polzelsko Kulturno umetniško društvo, ki se je predstavilo z regijskim srečanjem malih vokalnih skupin ter z odprtjem likovne razstave 4. likovne kolonije Novi Klošter. Presenečenje dneva je bil obisk Ojstriške gospode iz Tabora. Carmen Maria Fernandez, podpredsednica društva Dvorec in upraviteljica stavbe, je povedala: »Pri nas se dogajajo aktivnosti, ki jih v sklopu konferenčnega centra organizira organizacija Opus Dei. To so predvsem duhovne vaje za laike in za duhovnike. Organiziramo tudi krajša izobraževanja, ki trajajo do treh tednov. V poletnih mesecih prihajajo skupine iz različnih držav Evrope, takrat organiziramo tudi delovne prakse in izmenjave za dijake in študente, ki prihajajo iz Francije, Španije, Mehike, ZDA. Pobudo za takšen dan odprtih vrat so dali člani našega društva, ki so hkrati člani KUD Polzela in so najprej v dvorcu priredili razstavo likovnih del. Predsednik polzelskega kulturnega društva Marko Slokar je po dveh letih predlagal, da dogodek nadgradijo še z nastopom malih vokalnih skupin in dnevom odprtih vrat.« Obiskovalci so si na dogodku lahko ogledali brezhibno opremljene sobane in hodnike dvorca. Čudovite starine so, po besedah Fernandezove, donirale družine iz Italije, Francije, Španije in Avstrije, ko so izvedele, da potrebujejo v tem dvorcu na Polzeli veliko opreme. Pri obnovi dvorca so namreč izhajali iz izvorne oblike in tlorisa stavbe. Tjaša Štor, predsednica društva Dvorec, je povedala: »V stavbi imamo sedež društva, ohranjamo pa predvsem spomine na Novi Klošter, da bi predstavili javnosti zgodovino in etnološko plat dvorca, kako se je tukaj včasih živelo. Zbiramo tudi zgodbe oseb, ki so nekoč tukaj živele. Izvajamo tudi projekt nege, s katerim želimo pomagati z zdravstveno nego starejšim, ki ne bivajo v domu upoko- Čudovite starine so donirale družine iz Italije, Francije, Španije in Avstrije, ko so izvedele, da potrebujejo v tem dvorcu na Polzeli veliko opreme. jencev. Zelo radi prisluhnemo potrebam Polzelanov in vseh, ki se obrnejo na nas. Tako se je rodilo sodelovanje s kulturnim društvom, dan odprtih vrat pa je prerastel v vsakoletni tradicionalni dogodek. Organiziramo tudi kuharske delavnice, ki jih vodi Carmen in so zelo dobro obiskane, tekmovanje v izdelovanju tort, ki jih tudi degustiramo, ter razna predavanja, povezana z zdravjem, ljudem nudimo psihološko podporo. NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 7 I julij/avgust 2021 27 Čipke oživele na festivalu DARKO NARAGLAV Drugi avgustovski vikend je bil v Preboldu znova v znamenju izdelkov klekljanih čipk. Ustvarjalka iz Železnikov med prikazovanjem klekljanja izvedbo tega dogodka. O pomenu tega festivala je spregovoril predsednik komisije za tehnično kulturo Zveze društev upokojencev Slovenije Branko Suhadolnik. V imenu Občine Prebold je spregovoril podžupan Marko Repnik, ki je ustvarjalkam Posebnost razstave so bili tudi klobuki iz čipk. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Festival klekljane čipke v Preboldu po zaslugi klekljaric iz sekcije KPD Šešče in njihove vodje Milene Klasič, ki ga organizirajo, postaja čedalje bolj prepoznaven. Ustvarjanje čipk in klekljanje sta v Preboldu dobila svoj domicil, obiskovalci festivala pa si lahko napasejo oči na čudovitih izdelkih iz čipke, ki so jih izdelale klekljarice z raznih koncev Slovenije. Letošnji festival so s svojimi izdelki obogatili posamezniki in društva: Klekljarsko društvo Cvetke – Žiri, Ročnodelski krožek Taščice – Maribor, Klekljarsko društvo Deteljica – Gorenja vas, Krožek Lastovka – Cerklje na Gorenjskem, Hiša generacij Laško – Klekljarska skupina Kitice, KD Kalunca – Klekljarska skupina Klinčki in Kušinčki, Zasavske klekljarice – Srčevke, Turistično društvo Železniki, DU Štore – klekljarska skupina, Milena Jančar in Vlasta Mezek ter domače društvo KPD Šešče – krožek Čipke. Uradni del festivala je potekal na pokriti terasi hotela Prebold, kjer je zbrane najprej pozdravila glasba harmonike in kitare dveh članov ansambla Slovenski pjebi: harmonikaša Aleksandra Bobovnika in kitarista Gregorja Kovačiča. K otvoritveni slovesnosti je svoje dodala Glavna organizatorka Milena Klasič Silva Vodovnik, ki je interpretirala pesmi o čipkah avtorja Stanka Grila. Po kulturnem začetku je udeležence nagovorila glavna organizatorka Milena Klasič, ki je tudi predsednica KD Šešče in njene sekcije Čipke. Zahvalila se je vsem razstavljavkam in vsem ostalim, ki so omogočili čestitke izrekel tudi v imenu JSKD – izpostave Žalec. Ob zaključku so vsem sodelujočim podelili priznanja in likovna dela, ki jih je daroval likovni krožek JSKD –izpostava Žalec. Po ogledu razstave je o festivalu in nasploh o tehnični kulturi za Utrip Savinjske doline Branko Suhadolnik povedal: »V naši organizaciji deluje 180 rokodelskih sekcij v društvih upokojencev po vsej Sloveniji z več kot 2500 rokodelci upokojenci. Rokodelska aktivnost je med upokojenci zelo razširjena že veliko let. Rokodelci delujemo in delimo naše znanje tudi v vseh drugih društvih in organizacijah, kjer lahko izvajamo svoje poslanstvo. Eden od načinov prenosa znanja so tudi rokodelske razstave in upokojence vzpodbujamo, da prvo pokažejo svoje izdelke v svojem okolju. Poleg tega organiziramo razstave po pokrajinskih zvezah in še na nivoju ZDUS na Dnevih medgeneracijskega sožitja. Prav tako pa je tudi Festival klekljane čipke Prebold odlična priložnost, da rokodelke predstavijo svoje izdelke, izmenjujejo svoje izkušnje in se dogovarjajo za nadaljnje sodelovanje. Razstava čipk je čudovita in z veseljem ugotavljam, da se je klekljarstvo zelo razširilo po Sloveniji tudi med mladimi, in tako ohranjamo svojo dediščino.« OB NAKUPU DVEH VRČKOV PIVO KUKEC GRATIS! KUPON VELJA OD 1. DO 11. 9. 2021 Nagradna križanka KUKEC Pokrovitelj križanke v avgustu je ZKŠT Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 20. 9. 2021. Rešitev križanke iz junijske številke: OSVEŽITE-SE-S-SLADOLEDI-BRGLEZ Nagrajenci: 1. Nada Pepel, Tabor 56 a, Tabor, 2. Henrik K. Zlobec, Dolenja vas 130, Prebold, 3. Zvonka Arsović, Malteška c. 50, Polzela. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Nov kozolec in lipa T. TAVČAR ARHIV LD Lovska družina Braslovče (LD) tradicionalno vsako leto na dan državnosti organizira lovsko strelsko tekmovanje v trapu na glinaste golobe in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo (35 m). Državnozborski poslanec Aleksander Reberšek je kot povabljeni lovski tovariš, član sosednje lovske družine, čestital ob prazniku in novi delovni zmagi članov LD Braslovče. Ob zvokih Savinjskih rogistov so Janez Šumak, Dušan Urankar, Tomaž Žohar in Aleksander Reberšek simbolično s prerezom traku kozolec predali namenu. Potem so se omenjeni preselili na lokacijo ob strelišču, kjer so simbolično posadili lipo kot Ribiči za Pokal hmeljske kobule T. TAVČAR Nov objekt – kozolec toplar Tekmovanje za pokal Občine Braslovče je tudi letos potekalo na strelišču Boštunovec. Udeležili so se ga lovci iz vse Slovenije v kategorijah člani, članice, veterani ter super veterani in ekipno. Letos je obiskovalce na strelišču pričakal veličasten pogled, saj se je v vsej svoji veličini bohotil novo postavljeni kozolec – toplar. Namenjen bo skladiščenju kmetijskih pridelkov kot krma za divjad in ostalih logističnih pripomočkov lovske družine. Prvotno je stal v Preboldu. Občni zbor LD Braslovče pa je v lanskem letu sprejel sklep o nakupu, obnovitvi in postavitvi objekta na lokaciji strelišča Boštunovec. Investitor je pridobil od Sklada zemljišč RS zakup zemljišča in vsa soglasja o graditvi enostavnega gospodarskega objekta. Izvajalec Jernej Napotnik, s. p., iz Mozirja je s svojo ekipo kozolec najprej razstavil (ostrešje s kritino je bilo dotraja- Z ribiškega tekmovanja na braslovškem jezeru no) in prepeljal na sedanjo lokacijo. Izdelali in dopolnili so vse lesene dele objekta do oblike, v kakršni stoji danes. Levji delež finančnega stroška investicije je krila LD Braslovče, Občina Braslovče je poravnala tretjino, pridobili pa so veliko donatorjev. Vodja gradbenega odbora Dušan Urankar je koordiniral in organiziral vsa dela, od razstavitve kozolca do zemeljskih del ter postavitve, in tudi prispevek članov LD v delovnih akcijah. Pridobil je tudi donacije izvajalcev pri gradbenih delih, Jaka Orožim pa ga je kot njegov pomočnik nadomeščal ter veliko prispeval v izvedbi del s svojo mehanizacijo, doniral pa je ogromno materiala. Predsednik LD Braslovče Janez Šumak se je v govoru na prireditvi spomnil na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je poudaril izredno dobro sodelovanje z LD Braslovče. S tekmovanja Ribiška družina Šempeter je na jezeru Braslovče v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče in Občino Braslovče v okviru 59. dneva hmeljarjev že šestič organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem za Pokal hmeljske kobule. Tekmovanja, ki je potekalo prvo avgustovsko nedeljo, se je kljub slabim vremenskim razmeram udeležilo 18 ribičev, potekalo pa je štiri ure. Največ uspeha je imel Marjan Zupanec, ki je ulovil 18,940 kg rib, drugi je bil Igor Trošt (oba Športno ribiško društvo Aero Celje) s 14,029 kg ulovljenih rib, tretje mesto pa je zasedel Rajko Košenina (RD Šempeter) z 12,9005 kg ulovljenih rib. Na krajši slovesnosti ob koncu tekmovanja je pokale prvim trem podelil predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel. simbol Slovenstva, v preteklosti je namreč pomenila združevanje slovenskega naroda. Nato so lovski strelci pričeli boj za čim boljše uvrstitve, najboljši so prejeli pokale in bogate praktične nagrade. Ekipno je zmagala LD Dobrna, posamezno pri članih Gorazd Slemenšek (LD Brestanica), pri članicah Alojzija Hrastovec (LD Vransko), pri veteranih Dušan Zupan (LD Podsreda) in pri super veteranih Ivan Curl (LD Kočevje). Za praznik vina priznanja T. TAVČAR Na Prazniku vina v dvorani KUD Svoboda v Grižah so člani Društva savinjskih vinogradnikov pripravili vodeno degustacijo pod vodstvom specialistke za vinogradništvo in vinarstvo Tadeje Vodovnik Plevnik. Ekipa Tabora, ki je na državnem kvizu zasedla tretje mesto. Taborčani tretji T. TAVČAR Na dogodku v Grižah so v pokušino ponudili 14 odličnih vin: bio penino Romano, zweigelt in chardonnay Silva Mariča, modro frankinjo Rudija Divjaka in Martina Kodreta, belo zvrst Dušana Mastnaka, kerner Ivana Zagožna, beli pinot Jožeta Drameta, sivi pinot Aleša Božjaka, laški rizling Emila Medveška, renski rizling Adolfa Sevčnikarja, sauvignon Simona Arnška, rumeni muškat družine Krašovec in rose Nikolaje. Predsednik društva Silvo Marič je povedal, da so savinjski vinogradniki tudi lani pridelali odlična vina, ki dosegajo visoke ocene ne samo na društvenem ocenjevanju, ampak tudi na ocenjevanju letnika vinorodne dežele Podravje v Mariboru in na 4. vseslovenskem ocenjevanju VINIS-a, združenja vinogradnikov in vinarjev v Bistrici ob Sotli. Med prireditvijo so podelili zlate, srebrne in bronaste diplome za vina, ocenjena na društvenem ocenjevanju. Zlate diplome so prejeli: Ivan Zagožen za kerner in belo zvrst, Aleš Božjak za sivi pinot, Martin Kodre Letošnji državni kviz Mladi in kmetijstvo, po vrsti že 48., je potekal na Ptuju, na njem pa so Spodnjo Savinjsko dolino odlično predstavljali mladi iz DPM Tabor. Čeprav je bila izvedba dolgo vprašljiva, pa se krovna organizacija mladih podeželanov ni vdala in je kviz izpeljala. Zaradi trenutnih omejitev je kviz lahko v živo spremljala le peščica ljudi, večina pa kar iz udobja domače- S podelitve zlatih priznanj vinogradnikom za kerner in modro frankinjo, Rudi Divjak za modro frankinjo in belo zvrst, Dušan Mastnak za belo zvrst, Simon Arnšek za modro frankinjo in sauvignon, Silvo Marič za bio penino Romano letnik 2018 in letnik 2019, za chardonnay in belo zvrst, Krašovčevi za belo zvrst, chardonnay, rumeni muškat in renski rizling, Jože Veber za rdečo zvrst in kerner, Miroslav Mikša za traminec, Borut Sivec za belo zvrst, Slavko Pižorn za kerner, Jože Drame za beli pinot in kerner, Emil Medvešek za rumeni muškat in laški rizling ter Adolf Sevčnikar za laški in renski rizling. Prireditev je povezoval David Sopotnik, vinske napitnice pa sta zaigrala in zapela Viki Ašič in Andrej Bremec. Udeležence je v imenu Občine Žalec pozdravil podžupan Marjan Vodeb. ga doma preko družbenega omrežja Facebook. Prireditelji so bili ZSPM, KGZS, KGZ Ptuj in DPM Spodnje Podravje, v znanju pa se je pomerilo deset ekip. Največ znanja o izbranih temah – biodiverziteti, zadružništvu in razvoju lisaste pasme govedi – so pokazali gostitelji prireditve. Stopničko nižje je končala ekipa DPM Mežiška dolina, tretja pa je bila ekipa DPM Tabor iz Spodnje Savinjske doline, ki so jo sestavljali Urh Račnik, Tanjuša Lukman in Neža Zupančič. PO DOLINI ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Zajčevi dnevi za spomin na stare čase Gasilci preplavili Latkovo vas D. NARAGLAV D. NARAGLAV Šnepovo jaso so kosili kot nekoč s kosami, v veselem vzdušju pa so pripravili likof s srninim golažem. Na Zajčevi koči pod Krvavico, ki je last Planinskega društva Tabor, vsako leto potekajo tradicionalni Zajčevi dnevi. Dvodnevno prireditev poleg planincev skupaj izpeljejo Lovska družina Tabor, ki je organizator košnje, in Društvo žena in deklet Občine Tabor, ki skrbi za kulinariko in skupaj s člani planinskega društva tudi za postrežbo. Ob košnji Šnepove košenice, ki je potekala prvi dan Zajčevih dni, so udeležence znova prevevali spomini na čase, ko je bilo na travnikih še videti ritmično premikanje koscev in Zajčeva koča, ki je planinski dom postala pred 41 leti. jo in spreminjajo podobo nekdanje krajine, zato je obujanje takšnih običajev še toliko bolj dobrodošlo in spodbuda še za koga. Med košnjo Kosci pred začetkom slišati zvok brušenja kos. Pri košnji je tudi tokrat sodelovalo okrog dvajset koscev, ki so pokazali, da še obvladajo ročno košnjo, brez katere v strmih predelih tudi danes ne gre. Kjer se ne kosi več, se planine zarašča- so bili kosci deležni osvežilnih pijač, od domačega jabolčnika naprej. Ob zaključku je sledila še kmečka malica, nato pa še kosilo in druženje pri koči s petjem in glasbo. Kot se za tradicijo Zajčevih dni spodobi, ni manjkalo zajčjih (kunčjih) jedi, ki so jih oba dneva pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor. Za pridne kosce in tudi druge pa je bil, kot vedno, na voljo srnin golaž. Široka ponudba različnih zajčjih in drugih jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Tokrat so se obiskovalci lahko posladkali tudi s pestro izbiro zavitkov s sezonskim sadjem. Kot je povedala predsednica društva Mateja Kovačič, lani in letos zaradi zdravstvene krize žal na razstavi niso mogle pokazati svojih mojstrskih izdelkov in obogatiti ponudbe Šentjurskega sejma, zato so Zajčevi dnevi po dolgem času zanje pravi balzam. Predsednica PD Tabor Milena Lenko pa je k temu dodala, da se bodo tudi v prihodnje trudili vzdrževati to tradicijo Zajčevih dni, jim je pa žal, da doslej še niso mogli realizirati načrtovane 40. obletnice Zajčeve koče, kot bi si želeli. Šoferji za stanovski praznik Prvo avgustovsko soboto je v športnem parku Latkova vas potekalo kar troje gasilskih tekmovanj, ki so bila v domeni domačega prostovoljnega gasilskega društva Latkova vas. Poleg vsakoletnega tekmovanja v spomin na Draga Gajška so letos latkovski gasilci bili tudi organizatorji pokalnega gasilskega tekmovanja – gasilske vaje starejših članic in članov za pokal Gasilske zveze Slovenije in gasilske vaje za pokal Latkove vasi. V letu 2021 je v Sloveniji bilo izvedenih sedem gasilskih tekmovanj starejših gasilk in gasilcev za pokal Gasilske zveze Slovenije. Enega od njih je organiziralo PGD Latkova vas. Za pokal GZ Slovenije se je tukaj pomerilo 23 ekip, od tega 17 moških in 6 ženskih. Pri moških ekipah so prvo mesto osvojili veterani PGD Šalek (Velenje), druga je bila ekipa PGD Gerečja vas (občina Hajdina), tretje mesto pa so osvojili člani PGD Ena od ekip s hitrostnega tekmovanja v spomin na Draga Gajška Obujali etnološko dediščino V organizaciji Kulturnega društva Andraž nad Polzelo so na športnem igrišču v Andražu ter na bližnjem travniku pripravili 4. Šaljive kmečke igre, na katerih so obujali stara kmečka opravila. Zbralo se je šest ekip s po petimi tekmovalci, ki so se pomerile v kmečkih opravilih na duhovit način. Kosci so s kosami kosili, grabljice so grabile, s starim lojtrnikom so prevažali bale, molzli so kravo Lisko, s »cug« žago so žagali količke in si podajali surova jajca. Nazadnje se je devet ženskih in moških ekip pomerilo v vleki traktorja. Ekipe so pokaza- Prejemnika priznanja Milan Pečnik in Bojan Predovnik 28. AVGUST 2021 SOBOTA, ob 8. uri START: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije CILJ: Fontana piv Zeleno zlato 14 km poti med hmeljišči Kotlje. Med ženskimi ekipami so zmagale veteranke iz PGD Gaberke, druge so bile tekmovalke iz PGD Šoštanj – mesto, tretje mesto pa so osvojile veteranke iz PGD Polje. Zmagovalne tri ekipe so prejele medalje od GZS ter pokale organizatorjev kot tudi prehodni pokal PGD Latkova vas za leto 2021. Enako so pokale za prve tri ekipe in prehodni pokal organizatorji podelili tudi tekmovalnim članskim ekipam, ki so tekmovale v mokrem hitrostnem tekmovanju z motorno brizgalno v spomin na Draga Gajška. Tokratno spominsko tekmovanje je bilo že 22. po vrsti. Tokrat se ga je udeležilo le pet ekip. Najbolje se je odrezala ekipa PGD Zabukovica, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Stranice, tretje mesto pa je zasedla ekipa PGD Kasaze–Liboje. Med ženskami je brez konkurence pokal osvojila ekipa PGD Trnovlje. T. TAVČAR T. TAVČAR Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Savinjska dolina je v sodelovanju z Zvezo neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije (ZNZLMS) v soboto, 10. julija, pripravilo praznovanje ob stanovskem prazniku 14. julija – dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Slovesnost je bila na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji, kjer so se zbrali predstavniki in člani osmih združenj ZNZLMS in gostje (združenje šteje 800 članov). Zbrane je uvodoma v imenu gostitelja pozdravil predsednik ZŠAM Savinjska dolina Milan Pečnik, nato pa predsednik ZNZLMS Franc Plazovnik, ki se je zahvalil za organizacijo spominske prireditve. Tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik je izrekel besede zahvale v imenu vseh županov Spodnje Savinjske doline ter čestital prejemnikom priznanj, ki so jih za dolgoletno in uspešno delo v združenju prejeli Peter Kovšek iz ZŠAM Velenje ter Milan Pečnik in Bojan Predovnik iz ZŠAM Savinjska dolina. V kulturnem programu so nastopili Godba Zabukovica, Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina in Folklorna skupina Kobula iz Petrovč. 29 Prijavnina: 12 € Udeleženci morajo izpolnjevati PCT pogoj. INFO: TIC Žalec - 03 710 04 34 - www.turizem-zalec.si Pri vleki traktorja so zmagale Andražanke. le veliko spretnosti, znanja in iznajdljivosti. Po zasluženi malici je župan Občine Polzela Jože Kužnik ekipam podelil medalje in pokale. Zmagala je ekipa Hotunj pred Sevčnikom, Lovčami, Podsvečnikom, Topolovcem in Brezovcem. V vleki traktorja so zmagali med moškimi Hotunjske žabe, med ženskami pa Andražanke. Naj kosec je postal Robi Tavčar. Kot je ob koncu povedal predsednik KD Vili Pižorn, so po dolgem času lepo nedeljsko popoldne namenili druženju, razvedrilu in obujanju starih običajev. KRONIKA 30 ŠT. 7 I julij/avgust 2021 V SPOMIN JOŽE VINKO SLOKAN (1954–2021) Dobroveljski gozdovi so 1. junija letos poslednjič v slovo zadrhteli Vinku Jožetu Slokanu. Trave in poljsko cvetje so se sklonili pod težo rose in drobne kaplje so kot solze spolzele na tla, saj jih nikoli več ne bo občudoval in jih zbiral v umetelne šopke in aranžmaje s kamenčki in polžjimi hiškami. Ceste od Braslovč skozi Podvrh in na Dobrovlje ne bodo več občutile njegovih stopinj. Jože Vinko Slokan, Sloki, se je rodil 14. 2. 1954 v Spodnjih Gorčah. Kot deček je bil bister in nadarjen. Po gradbeni šoli je želel študirati na vojaški akademiji v Beogradu, kjer bi se usposobil za pilota. Zaradi okvare srca mu je bilo šolanje onemogočeno. Zaposlil se je na Zavodu za načrtovanje, kjer je vestno opravljal službo. Po njegovih načrtih so izdelali tudi bloke in avtobusno postajo v Žalcu. Poleg službe je bil dejaven v JLA, kjer je za zasluge prejel čin kapetana. V zakonu so se mu rodili trije otroci. Najmlajši Primož je v rosnem otroštvu zapustil svet. Družina je razpadla. Neusmiljen vrtinec ga je vlekel na dno. Ostal je brez službe. Živel je pošteno, a na svoj način. Nad Vinkom je vsakodnevno bdel bratranec Janko z vso svojo družino. Pozimi ob najhujšem mrazu so mu kurili v hiši. Marjanca je poskrbela za hrano, preobleko in obutev. Redno, tudi večkrat na dan, je prihajal v Podvrh k Julki, kjer so ga vedno čakali obrok, kava in cigareti, pa časopis in križanke, ki jih je vse brez težav rešil. Tudi drugi domačini smo ga imeli radi. Ob srečanjih smo se ustavili na cesti, mu dali sendvič, sadje, štručko ali pa cigareto, ki si jo je takoj prižgal in zraven vedno kaj pametno pripomnil ali pokomentiral. Franci iz Podvrha ga je bril in strigel. Bratranec Jaka mu je urejal pravne zadeve. Malokdo razen najbližjih je vedel, kako rad je bral. Izposodil si je in prebral vse knjige, ki sta jih premogli knjižnica Braslovče in Žalec. Bil je živi leksikon. Nikoli se ni izpostavljal. Kadar se je pogovarjal, je bil vljuden, prijeten in moder sogovornik. Žal o tem govorimo sedaj, ko nam svojega znanja ne more več posredovati. V zadnjih trenutkih sta mu bila, kot vedno, ob strani bratranec Janko in Marjanca, ki pa mu tokrat nista mogla več podaljšati življenja. Vinko, odšel si s krutega sveta. V tvojem objemu je že sin Primož. Raduj se z njim v onostranstvu, kjer ni bolečine in žalosti. Damjana Lukman P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, strica, brata in sina V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan JOŽETA GOLEŠA Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči. To veš le ti in mi, ki smo bili ob tebi poslednje dni. Zato tiho h grobu pristopite in mi večni mir zaželite. ZAHVALA iz Petrovč (13. 2. 1954–7. 7. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovi prerani smrti stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravniku Kralju iz Petrovč, patronažnim sestram, sosedom, sodelavcem, pogrebcem, pevcem, gasilcem PGD Liboje in Štore, vsem darovalcem sveč in gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Zahvala vsem za izrečene tolažilne besede. Žalujoča žena Sonja z vsemi njegovimi, ki ga bomo zelo pogrešali ter vnukinja Patricija z družino Zapustil nas je dragi mož, oči, dedi in tast JANKO HRUSTEL iz Pernovega 3 (11. 3. 1955–5. 7. 2021) Ob boleči in prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom za vso podporo in pomoč v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, podarili cvetje in sveče ter namenili dar za svete maše in cerkev. Posebna zahvala celotnemu zdravstvenemu osebju, g. župniku Janku Cigali za pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Darinka, sin Borut in hči Breda z družinama POPRAVEK V zahvali ob izgubi ALOJZA GOLČERJA z Železnega, ki je bila objavljena v juniju 2021 na str. 30, se njegovi najdražji še posebej zahvaljujejo patronažni sestri Milici in sestri Cvetki za nego in podporo ob njegovi kruti bolezni. Zahvala je pomotoma izpadla, za kar sem opravičujemo. ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Uredništvo ZAHVALA Vidim vajin obraz, slišim vajin glas … Še korak mi je znan … Zakaj vaju več ni? Le v srcu spomin še živi. V SPOMIN RAJKO VELER (18. 4. 1977–9. 5. 2002) in DAMJAN VELER (28. 8. 1973–28. 8. 2012) Sinova najina, pogrešava vaju. Veva, da naju čuvata in vodita skozi vse poti. Hvala vsem, ki postojijo ob vajinem grobu, prižigajo svečke in vaju ohranjajo v lepem spominu. Vajina mamica in ati Ljubljeni nikoli ne umrejo. Živijo, dokler živimo tisti, ki jih imamo radi. Mnogo prerano smo izgubili ljubljenega moža, očeta, dedija, tasta in brata JOŽEFA PUSOVNIKA iz Studenc, Ponikva pri Žalcu ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mamice NADE POKORNY, roj. KUDER iz Vrbja (12. 1. 1964–10. 8. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove. Hvala tudi dr. Kravosu, osebju bolnišnic Celje in Topolšica, pogrebni službi Ropotar in govorcu. V globoki bolečini se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, ki ste ga pospremili k večnemu počitku ter darovali za svete maše, cvetje in aranžmaje sveč, kakor tudi za moralno podporo in izražena sožalja. Iskrena hvala ZD Žalec, dr. Alenki Kobal, nevrologom, Bolnišnici Topolšica, dr. Majdi Kočar, negovalkam Doma Nine Pokorn, fizioterapevtki Jelki, pogrebni službi Ropotar, VS Cvetke za odpete prelepe pesmi, citrarki Karmen Kos Zidar, govorniku Kristjanu Kosu, g. župniku Antonu Krašovcu, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. VINKO BABIČ (4. 9. 1945–13. 8. 2000) Vsem tistim, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Vsi njegovi Žalujoči: žena Marija - Micika, hčerki Andreja in Marjetka z družinama ter sestra Micika z družino Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostal si pri nas. Odslej v našem srcu boš stanoval in naš angel varuh še naprej ostal! Žalujoči mož, sin in hči UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V SPOMIN V SPOMIN V SPOMIN DANIJU RIBIČU ALJAŽ GERŠAK Minilo je dve leti, odkar so naša srečanja drugačna. Hvala vsem, ki se ga spominjate. (1983 –2015) Za vedno naš, za vedno tvoji. Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, Dani, ti. Za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta, le srce in duša vesta, kako boli, ker te več ni … Tvoji najdražji Tvoji domači in prijatelji Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo, do 20. septembra 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. KRONIKA ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … Čeprav te že dvajset let med nami ni, so povsod še tvojih rok sledi. ZAHVALA V SPOMIN Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 89. letu starosti zapustila naša skrbna mama, tašča in babica 12. septembra bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in brat IVANKA HRIBAR ANTON HRUSTEL iz Petrovč (5. 2. 1933–24. 6. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se podjetju Morana za organizacijo pogreba, gospodu župniku patru Vančiju za lepo opravljen obred in vsem tistim, ki so našo babi pospremili na njeni zadnji poti. Vsa ljubezen in toplina njenega srca bosta ostali vedno z nami.. Žalujoči: hči Mojca, zet Janez, vnuka Jaka z Vesno in Martin s Tino iz Studenc Ljubila si življenje, rože in ljudi, a zdaj te več med nami ni. Ostal pa bo lep spomin na tvoje pridne roke in zlato ljubeče srce. ZAHVALA V 77. letu življenja nas je prezgodaj za vedno zapustila ljubljena žena, mamica in babica Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš. vedno znova zažarijo. (Goethe) ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi mož, brat, ate, dedi in pradedi EDVARD ZUPANC iz Kasaz (22. 8. 1929–15. 7 .2021) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, rudarjem, Godbi Liboje, pevcem kvarteta Oljka, DU Liboje, gospodu župniku Jožetu Planincu in osebju Doma upokojencev Polzela. Dedi, tvoj nasmeh in dobra volja nam bosta ostala v lepem spominu za vedno. 31 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, Ivan, spomin v nas bo vedno ostal. HELENA KOCIĆ, roj. HRIBERŠEK V težkih trenutkih slovesa nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in njenim nekdanjim sodelavcem ter poslovnim partnerjem Kovinotehne (Merkur) za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in prijazno oporo. Posebej hvala KS Šempeter, pogrebni službi Ropotar, KUD Grifon Šempeter in Turističnemu društvu Šempeter, pevcem skupine Eros, govornici ge. Šolinc ter številnim, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Hranislav, hčerki Dušanka in Jasmina z družinama, ki jo bomo zelo pogrešali Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega brata, strica in soseda IVANA KELNERJA z Brnice 20 (23. 1. 1949–6. 7. 2021) Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala gre PP Žalec, g. župniku, sosedom, govorniku, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi Morana. Žalujoči: sestri Fani in Anica z družinama Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine ... Vsi tvoji najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ALOJZIJA ZEMETA iz Liboj 12a (17. 5. 1937–29. 7. 2021) V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar te ni več med nami IGNAC PODKORITNIK iz Gotovelj (24. 1. 1939–5. 7. 2020) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala Godbi na pihala Svetina, ge. Šolinc za poslovilne besede, g. Planincu za opravljen cerkveni obred, pevcem za čudovite pesmi. Iskrena hvala PGD Kasaze–Liboje ter gasilskim društvom GZ Žalec, DU Liboje, PD Liboje, KO NOB Liboje, RK Žalec, Društvu čebelarjev Griže ter pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Andrej in hči Binca z družinama ZAHVALA Zapustil nas je VINCENC BLAZNIK iz Zgornjih Roj 25, pri Šempetru (7. 7. 1937–12. 6. 2021) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in oporo v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala dekanu g. Mirku Škofleku za opravljen obred. Hvaležni smo tudi cvetličarni Boža, pevcem skupine Zven, citrarki Vanesi in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi najdražji Vsi njegovi V dolini tihi kukav’ca bo pela, jaz vem, da ti bi rada pela z njo, al’ božja roka je tako hotela in tebe nikdar več nazaj ne bo … Je čas setve, je čas žetve, vse ob svojem času ... A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj. ZAHVALA ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Ob izgubi naše drage V SPOMIN 5. avgusta je minilo 10 let, odkar si odšel, dragi mož, oče in dedek JANI PODMILJŠAK (17. 8. 1939–5. 8. 2011) Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke ob njegovem grobu. Njegovi najdražji LJUDMILE REDNAK iz Velike Pirešice (2. 9. 1930–27. 7. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok, sveče, za svete maše in za vso drugo pomoč. Hvala patronažni sestri Cvetki za vso skrb, lajšanje bolečin in sočutje v času njene bolezni. Hvala vsem praporščakom, pevcem za lepo odpete pesmi, g. župniku in pogrebni službi Ropotar. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Prezgodaj nas je zapustil SLAVKO PADEŽNIK z Vranskega (1. 1. 1955–23. 5. 2021) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sošolcem za izrečena pisna in ustna sožalja ter darove. Hvala DEOS-u Gornji Grad, kolektivu S-Tekavc, sodelavcem SIP Šempeter, sodelavcem OŠ Prebold, sindikatu OŠ Prebold in Tomaževim sošolcem iz srednje šole. Hvala g. župniku, cvetličarni Sadika, pevkam, govornici in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 7 I julij/avgust 2021 Blagoslovili traktorje in darovali D. N. Ustvarjali v Marofu D. N. V počitniškem času je v Občini Prebold potekalo kar nekaj aktivnosti za preživljanje prostega časa otrok. Med drugimi so za to poskrbeli tudi v Medgeneracijskem centru Marof v Dolenji vas, ki je pod vodstvom Klavdije Jelen pripravljal ustvarjalne delavnice. »Ustvarjati z otroki je nekaj najlepšega, zato smo v juliju in avgustu vsak torek in petek med 8.00 in 11.00 v MCP omogočili tovrstne delavnice. Poudarek je bil na recikliranju materialov, ki jim dajemo novo uporabno vrednost ali namen. Ob tem smo poskrbeli za manjšo porabo materialov in risalnega pribora. Poleg ustvarjanja v prostorih našega centra smo z veseljem ustvarjali s kredami na dvorišču. V sklop našega druženja pa sta sodila tudi opazovanje narave in srečanje živali na sprehodu. Ob tem smo se učili, da »vzemi«, kar nam ponuja narava, in naredi priložnostno darilo zase in svoje najdražje. Pomembno pa je tudi navajanje otrok na red in čiščenje po končanem delu,« je predstavila Klavdija Jelen pestre aktivnosti na njihovih delavnicah. Del traktorjev na panoramski vožnji skozi vas do cerkve Na Ponikvi pri Žalcu so tretjo julijsko soboto pripravili prvi blagoslov traktorjev, ki je imel tudi dobrodelno noto. Traktorje je pred cerkvijo sv. Pankracija na Ponikvi blagoslovil župnik Anton Krašovec, župnik v Vinski gori in na Ponikvi. Blagoslov traktorjev je bil izpeljan na pobudo krajana in organizatorja Igorja Verdeva, ki se je ob tem skupaj z ostalim domislil tudi zanimive dobrodelne akcije. Vsi udeleženci so imeli namreč možnost nakupa simbolne »vinjete« – nalepke za traktor, izkupiček le-teh pa bo kot dobrodelna nota, kot je povedala Monika Vasle, uporabljen pri izgradnji novega vrtca na Ponikvi oz. kot finančni vložek pri ureditvi nadomestnih začasnih vrtčevskih prostorov. Prav tako so se prostovoljni prispevki z istim namenom zbirali na končnem druženju, ki je sledilo po panoramski vožnji s traktorji skozi vas. Med vozili so bili novejši in moderni traktorji, kot tudi takšni, katerih letnica rojstva je višja kot pri njihovih lastnikih. Najstarejši med vsemi traktorji pa je bil starodobni Fendt, letnik 1956, narejen v nemškem podjetju, ki ga je leta 1937 ustanovil Xaver Fendt. Tokratni blagoslov traktorjev je bil prvi na Ponikvi, zagotovo pa ne zadnji, saj so si vsi prisotni zaželeli, da bi postal tradicionalen. Zadovoljni udeleženci ustvarjalnih delavnic »Art & wine« zabava B. PLAZNIK Vhodna ledena dvorana v sredini pomladi, ko se led še ne tali. Štirideset let velikega odkritja D. N. Umirjen in nasmejan dogodek, kjer vladajo ustvarjalnost, smeh, druženje in užitek v hrani in pijači. V čudovitem ambientu, atriju Savinove hiše v Žalcu, je Mladinski center Žalec organiziral pravi »zen« dogodek, obarvan z mešanico odlične hrane, pokušine vina in slikarstva. Vodja projekta Art & wine Nataša Kondič iz Velenja je posebno druženje ljubiteljev umetnosti in kulture pitja vina opisala: »V en dogodek smo želeli strniti dogajanje, ki človeka obogati za dlje časa. Udeležencem ostanejo vtisi vsaj še mesec dni, potem ko so se ga udeležili. Povezali smo vino s hrano in umetnostjo. Prizadevamo si namreč dvigniti kulturo pitja v Sloveniji na višji nivo. Pogosto pozabljamo, da imamo v Sloveniji najstarejšo vinsko trto na svetu ter državno himno, ki je zdravljica. Mladini moramo pokazati, da vino ni namenjeno le opijanju, temveč je odlično v manjših količinah, v kombinaciji s hrano. Slikanje pa je dodatna animacija za ljudi, da si dokažejo, da so sposobni vsega. Tako da tudi tisti, ki nikoli niso risali, lahko ustvarijo izdelek, ki ga bodo doma ponosno obesili na steno in jih bo spominjal na izkušnjo ustvarjanja ter okušanja vina in hrane. Skozi umetniški proces jih vodi Adna Lainšček. Ona izbere motiv, ki na videz ni preprost, ter udeležence vodi korak za korakom, da pridejo do čudovitega končnega motiva.« Tokrat so na platno z akrilom ustvarili motiv slapov in cvetočega drevesa. Točili so vina Puklavec Family Wines Jeruzalem Ormož. Za hrano je poskrbel Igor Stankovič iz bistroja Bianca iz Velenja, za glasbo v ozadju pa domačina, sestra in brat Eva in Martin Mutec. Preboldski jamarji letos obeležujejo 40-letnico velikega odkritja Snežne jame v masivu 2062 m visoke Raduhe. S tem zaokrožujejo kar tri zaporedna leta pomembnih jubilejev. Leta 2019 so praznovali 50-letnico svojega delovanja in hkrati tudi 50 let, odkar so odkrili gornje prostore Jame Pekel, ki je kmalu zatem postala pomembna turistična destinacija Spodnje Savinjske doline. Lani so praznovali 30-letnico odprtja Snežne jame za turizem. Odkritje Snežne jame izpred 40 let je bilo največje in najodmevnejše odkritje v zgodovini kluba. Jama je letos pridobila certifikat Slovenia Green, s čimer se kot turistična destinacija postavlja ob bok primerljivim destinacijam v Sloveniji in Evropi. Star papir za nov gasilski avto T. T. Pionirji in mladinci PGD Prekopa–Čeplje–Stopnik so se lotili zbiranja starega papirja, katerega izkupiček bodo namenili nabavi novega gasilskega vozila. Zelo so bili veseli, da so sokrajani z navdušenjem pospremili idejo zbiranja papirja in jim ga z veseljem tudi predali. Dobili so celo pobude, da bi pobiranje papirja organizirali večkrat. Kot so povedali, so ga v mesecu dni zbrali 2,34 tone. Za mesec september napovedujejo akcijo zbiranja starega železa. V kratkem času so napolnili kontejner s starim papirjem.