POGOVOR Z OBRTNIKOM
Ko bi le imeli več Sladičev
Če /e v našf občini kdo od obrtnikov popularen, potem je to Bogdan Sladič z majhno delavnico na koncu Miklošičeve ceste. Dobra tri leta popravlja čevlje, brusi nože, škarje in drugo ter izdeluje ključe oziroma popravlja ključavnice. Pokazalo se je, kako dober posluh je imela krajevna skupnost Kolodvor, ko je pbrtniku pomagala, da je prišel do prostorov.
»Zares sem hvaležen ljudem v kra-jevni skupnosti, kajti brez njih bi se kdove kako dolgo zavleklo, preden bi mi odobrili prostor za delavnico,« je takoj na začetku povedal Bogdan Sladič in naštel, kam vse je trkal, da bi ga »uslišali«, a so povsod samo obljubljali, storili pa ničesar.
V Centru bi potrebovali še več po-dobnih obrtnikov, ki so pripravljeni ukvarjati se z drobnimi storitvami kot so, denimo, popravila vodovo-dnih pip, popravila iz mizarske stro-ke, električne stroke in podobno, a marsikdo obupa že na začetku. Poti do delavnic, kot kaže, so preveč za-pletene. Morda bi kazalo, da bi še katera od naših krafevnih skupnosti posnemala kolodvorsko in pomagala naštetim mojstrom. Potrebe v mestu so velike, kar nam je dokazal tudi Bogdan Sladič.
»Povem vam, da bi dvajset delav-
cev, ki bi popravljali pipe, ključavni-ce, elektriko in drugo na domu, imeli polne roke dela. To vem iz izkušnje, kajti to dejavnost sem vpeljal, a sem jo tudi končal, ker ni bila donosna. Premalo je nesla zaradi nizke urne postavke in obdavčitve: zato sem prenehal s popravili na domu.«
"Ljudje so menda pripravljeni pla-čati, a kaj, ko nikogar ne dobijo. Zla-sti pereče je v starih hišah, kjer tudi prebivajo starejši občani in si sami ne morejo pomagati. Vse kaže, da ra-čuni obrtnikov ne govorijo v njihov prid, kar vodi vodo na mlin šušmar-stva. Na ta način teče veliko denarja mimo davčnih služb in s°ga globoko v žep občanov.
Sicer pa našemu sobesedniku do-bro teče obrt; trije delavci so polno zaposleni od pol osmih do pol štirih popoldne. Včasih se jim nabere pra-
va gora čevljev, ki jih jim ljudje pri-nesejo v popravilo.
»Časi so se spremenili; ljudje spet množično nosijo čevlje v popravilo, kajti novi so postali dragi. Tudi s ključi in ključavnicami je, veliko de-la, le težave imam z materiali, ki jih je treba uvoziti,« je še paberkoval naš sobesednik.
Lokalček je majhen. Mojster.ga je temeljito predelal tako, da ima zgoraj še prostor za pisarno, ki jo nujno po-trebuje, saj mu administriranje vza-me polovico delovnega časa.
»Vodenje knjig in odvajanje pri-spevkov raznim sisom in drugim je nekoliko preveč zamotano in zdi se mi, da bi morali vse to le poenostavi-ti. Marsikdo se ne ustraši obrtniške-ga dela, ustraši pa se dela s papirji,« se je nekoliko pritožil mojster.
»Nam, ki moramo vse ustvariti z rokami, bi morali bolj zaupati,« je še dodal in pri tem mislil na davčni vi-jak, ki je menda nekoliko preveč pri-vit na tem področju, češ, da obrtni-kom njegovega kova ne pušča sred-stev za razvoj.
No, brez težav seveda ne gre nikjer. Pomembno je, da je delavnica Bo-gdana Sladiča vedno polna ljudi, da je tovrstna obrt zaželena in da bi ka-zalo imeti v naši občini še kaj podob-nih mojstrov. A pobuda mora priti iz neposredne baze, kajti posameznik je pri tem dokaj hemočen.             A. A.