DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ,7 .tl^T Jl^r PSfttJ°: £rC,hlih} DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opravS* v nemeniH/clh ulicah št. 2. - Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., le s« _dvakrat, w 15 kr., če »e tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Štev. lO. V Ljubljani, 14. maja 1890. Letnik in. III. shod katoliškega političnega društva v Ljubljani. V nedeljo, dne 11. maja, osnovalo je .Katoliško politično društvo" tretji društveni shod in sicer v redutni dvorani v Ljubljani. Dasi je bilo vreme ta dan prekrasno ter je mnogo Ljubljančanov izvabilo na deželo, in dasi so se obhajale tu ob 7. uri tudi Smarnice po nekaterih cerkvah, vkljub temu se je zbralo kmalu po 7. uri nad 300 društvenikov in gostov v prostorni redutni dvorani. Shod je pričel društveni podpredsednik, grajščak in deželni odbornik gosp. Oton Detel a. V svojem lepem nagovoru je omenjal prvega maja, govoric in strahov, ki so se slikali o tem dnevu. Hvala Bogu, prvi majnik je mirno prešel, a prihodnji, kdo ve, če bodo letošnjemu podobni, ako se o pravem času in na pravem kraju ne poravnajo zamotano razmere med delavci in delodajalci. To pa je mogoče doseči le na podlagi krščanske vere in zato jo popolno nespametno, ako liberalci pravijo, da vera nima nič opraviti s politiko. Priznalno omenja gosp. predsednik tudi lepih besed ministra grofa Falkenhayna, ki je omenjal, da morajo biti božje zapovedi podlaga društvenemu redu na svetu; le tedaj bo vžival vsakdo svoje pravice. V tem oziru, sklene gosp. govornik, se mi s ponosom oziramo na svojega cesarja, ki tudi vsikdar in očitno spolnuje svoje dolžnosti kot veren sin katoliške cerkve. S trikratnim slavoklicem na presvetlega cesarja, ki so stotero odmevali iz ust poslušalcev, sklene gosp. predsednik svoj pohvalno sprejeti nagovor. Za njim govoril je jasno in temeljito g. deželni poslanec Fr. Povše o .nedeljskem počitku". Razlagal je žalostno prikazen, kako da se nedelje in prazniki vedno bolj onečastujejo z nedeljskim delom vzlasti po mestih, a kolikor bolj delajo ob nedeljah, tem manj je vspehov in blagostanja, kajti prazno je delo brez blagoslova z nebes. Dokazoval je, da moramo kot verni katoliki zahtevati nedeljski počitek, ki je v zdravstvenem, kakor tudi v gospodarskem oziru koristen človeški družbi. Bpfaifee' namreč ni samo orodje pri mašini, on je tudi človek, on je kristijan, on je družinski oče in tudi kot tak ima svoje pravice in svoje dolžnosti. Žalostno za delavca-očeta in njegovo družino, ako oče mora delati v petek in svetek, ako nikoli ne more biti doma pri svojih otrocih, da bi jih vzgojeval, da bi se med njimi vtrjevala družinska vez ljubezni in spoštovanja. — Pa tudi v gospodarskem oziru nedeljski počitek ni škodljiv blagostanju, to nam najjasneje spričuje Augleška, kjer je nedeljski počitek strogo zapovedan in vendar se ta država sme glede splošnega blagostanja meriti z vsako drugo državo. — G. urednik in deželni poslanec Ig. Žitnik je govoril o prvem majniku, o razmerah med delavci in gospodarji ter pojasnjeval natanko in poljudno, kaj zahtevajo delavci, kaj morejo zahtevati, in kaj se jim more in mora dovoliti, da se bo zopet zadovoljnost vselila v človeško družbo. Vzlasti pa je povdarjal, da so zastonj vsi poskusi ugodno rešiti delavsko vprašanje, ako se ne bodo pri tem ozirali na vero, na krščanstvo. Zakaj delavec in delodajalec ne potrebujeta le denarja, njima treba tudi pridnosti, vestnosti, skromnosti in potrpežljivosti, teh kreposti pa je iskati in najti le pri vernih ljudeh. — K sklepu je podal društveni tajnik A. Kalan pregled najnovejših dogodkov po svetu, posebno pa v Avstriji in ožji naši slovenski domovini. Omenjal je med drugim vspešnega in marljivega delovanja naših državnih poslancev ter predlagal, da se jim zato izreče iskrona zahvala, kar pričujoči soglasno potrdijo. - Spominjal se je tudi žalostnih naših razmer med Slovenci vzlasti v Ljubljani ter z vso odločnostjo oporekal lažnjivi trditvi nasprotnikov, kakor da bi »Katolisno politično društvo" delalo razpor med Slovenci, da bi bilo že osnovanje našega društva izdajstvo na narodni stvari, da še več, kakor izdajstvo; tako namreč je brati v „Nar#du". — Kdo da izdaja narod, njegovo vero in poštenje, to smo že zadnjič povedali. Tisti namreč, ki se ob volitvah družijo z zagrizenimi liberalnimi Nemci proti vernim svojim slovenskim rojakom. Tega seveda agent Hribar in tovariši, ki menda mislijo, da imajo sami narodnost v zakupu, nečejo priznati držeč se prislovice: Ako si kaj storil, reci, da nisi. V tem oziru smo prejeli za »Domoljuba" naslednje vrstice: Na podlagi § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 zahtevam, da priobčite v pri-hodnjej številki »Domoljuba" z ozirom na članek „po volitvah", ki je bil priobčen v št. 9. z dne 1. maja 1890, sledeči popravek: Ni res, da bi bil jaz »pripeljal na volišče zoger slovenske rojake kakega najbolj zagrizenega liberalnega Nemca"; ni res, da bi bil jaz »kolodvorskemu restav-raterju ultranemcu Koenigu stiskal na magistratu roke"; ni res, da bi mi bila »narodnost le krink«, pod katero vtihotapljam svoje brozverske nazore med Slovence''. V Ljubljani, dne i. m^ja 1890. Iv. Hribar. Dostavek vrednikov: G. agentn Ivanu Hribarju to le: Radi pritrdimo, da Vi niste pripeljali m volišče zagrizenih liberalnih Ne««M. Ako že hočete jahati besede, recimo, da so jih konji pripeljali, fe uiso volilci peš prišli; upamo namreč, da Vas absolutna ljubezen do domovine tako daleč vendar ni speljala, da bi bili kje mej potoma spregli konja iz voza, kjer se je peljal g. Koenig ter ga s pomočjo Tavčarjovo pripeljali saraotež do volišča. Tudi to bi bila značilna slika za Vašo nad vse domovinsko ljubezen ; celo škof Strossmayr bi je bil vesel. Vi pravite: Ni res, da bi bil stiskal roke gosp. Koenigu; temu radi pritrdimo, ker vsakdo, ki je »Domoljubov" članek razumel, ve iz zveze ktavkov, da so te besede vzete v prenesenem pomenu. Reči smo le hoteli, kar je dr. Tavčar sam pred mestno dvorano ob priliki, ko je šel gosp. Koenig volit, rekel: »Vsak glas dober!" torej tudi glas najbolj zagrizenega Nemca proti slovenskemu rojaku: to zopet v električni luči kaže Vaše absolutno rodoljubje. Dalje pravite: Ni res, da bi bila meni narodnost le krinka, pod katero bi vtihotapljal brezversk« nazore med Slovence. Žal, da »Domoljub" mora pri tem reči: Kar sem pisal, sem pisal, dokler se Listek. Ocvrtje. Nič posebnega, nenavadnega ni na mizarskem mojstru Petru; opravlja pridno svoje rokodelstvo in zraven tega oskrbuje še lopo kmetijo, katero je priženil. Hiša njegova stoji blizo velike ceste, koder je vedno videti mnogo raznovrstnih popotnikov. Sosedje njegovi Petra spoštujejo; rad zasluži, tako sodijo o njem, pa tudi drugim privošči košček kruha; ni ravno najbolj radodaren, vendar noben revež ne gre brez daru od njegove hiše. V tem oziru ima neko posebno svojo »muho". Kadar koli namreč pride po veliki cesti kak rokodelski pomočnik ter se oglasi v delavnici pri mojstru Petru za dar, vselej mora popustiti hišna gospodinja, skrbna žena Marta, svoje delo in nevte-goma mora rokodelcu napraviti »ocvrtje" iz jajec. Tako hoče Peter imeti in on mora že vedeti zakaj. Marsikak rokodelec se začudi, ko poprosi daru ter mu mojster Peter reče, da naj počaka .ocvrtja", ki se zanj takoj pripravi. Nekateri popotni pomočniki, ki ne poznajo šegavega Petra iu ki menijo, da se iz njih norčuje, ocvrejo jo po cesti naprej, veseli, da se jim ni prigodilo nič hujega. Kdor pa je verjel gospodarju ter se vsedel na klop pred hišo ali po zimi počakal v gorki delavnici, pred njim je kmalu prijetno zadišal »ocvrt" in slišal je prijazno povabilo mojstra Petra, da naj se le pokrepča s tečno hrano za daljno pot. »To je pa tako, kakor pri nas v največjih praznikih", govoril je nekega dne sam seboj lončarski pomočnik, ko se je poslovil od gostoljubnega mizarja, »ko bi bilo takih hiš veliko ob veliki cesti, tedaj bi se nam rokodelskim popotnikom bolje godilo, kakor se nam navadno godi. Kako redek je košček kruha, ki ga dobim in koliko bolj redka je še prijazna beseda, prijateljski obraz, ki jo slišimo, ki ga vidimo na potu od nemila do nedraga". — »Ha, ha, proč danes s takimi mislimi. Bog živi mojstra mizarja in njegovo skrbno gospodinjo; izvrstno »oevrtje" dobi se v njih gostoljubni hiši!" In vesel ter zadovoljen je žvižgal rokodelec svojo Ivan Hribar ne izjavi, da se no strinja s pisavo »Narodovo". Ta list namreč, kakor pisava kaže, je glasilo agenta Hribarja, in nikjer nismo brali, da bi bil kcdaj g. Hribar izjavil v listu, da obsoja proti-verske nazore »Narodove", ki jih razširja med Slovence; dokler torej g, Ivan Hribar tega ne stori, moramo še vodno ostati pri svoji trditvi, da pod krinko narodnosti vtihotaplja brczverske nazore med Slovence. — Sploh pa bi glede laži, obrekovanja in zavijanja v časnfških poročilih svetovali »Narod-Brusovi" kompaniji, naj pometa pred svojim pragom, dola bo imela vedno čez glavo dovolj I Kaj je novega po svetu? V sredo so za zdaj končali državni poslanci svoje delovanje. Reči moramo, da vzlasti slovenski poslanci niso mogli boljše zastopati koristi svojih volilcev, kakor so storili. Vzlasti je velike važnosti, da so Dolenjcem priborili prepotrebno dolenjsko železnico. Že 1. 1864 je kranjska trgovska in obrtniška zbornica, 1. 1866 in 1868 deželni zbor kranjski poslal prošnj e ministerstvu za to železnico. L. 1888 je sklenil deželni zbor, da bode podpiral graditev železnice ter dovolil za to 500tisoč gold. v obrokih za nakup glavniških delnic. Dolenjska železnica bo dolga na obeh progah 131*5 klm. Ta železnica se bo pričela v Ljubljani na vzhodni strani kolodvora južne železnice ter se bo izpeljala do Grosuplja. Pri Grosuplji se razdeli. Glavna črta se obrne čez Višnjo goro, Temeniško dolino, Trebnje in Mirno peč do Bršljina, kjer bo postaja za Novo Mesto. Ob levem bregu Krke se obrne nazaj do Gornje Straže. Črta na Kočevje se odcepi na Grosupljem ter obrne skozi Dobrepolje na Velike Lašico, Ribnico in Staro Cerkev na Kočevje. — S tem je vresničena najiskrenejša mnogoletna želja Dolenjcev; upati je, da jim bo mnogo koristi donašala v gospodarskem oziru; ako se pa sčasoma podaljša železnica do Karlovca, bo tudi za vojaško upravo velikega pomena, ker bi po bližnjici vezala Avstrijo z južnim Balkanom. — Zelo pomenljivo je, kar je govoril poljedelski minister grof Fallcenhajn v državnem zboru. Govoril je namreč o zboljšanju plačila za delavce, rekel je med drugim, da tudi on želi delavcem zboljšanje njih stanja, vendar treba zato, da tudi spolnujejo svoje dolžnosti. Isto tako naj gledajo bogatini in delodajalci, da jim bogastvo ne postane zlato tele, ki bi ga ljudje molili in okoli njega plesali. Da se pa to ne zgodi, ne smemo trpeti, da bi ljudje vero obki-davali z blatom, da bi zasmehovali in zasramovali to, kar je z vero v zvezi, da bi se norčevali iz Boga in večnosti. Spoštovati se morajo vse božje zapovedi; zakaj prve štiri božje zapovedi so podlaga veljavi božji, družinski, državni; le tedaj bo mogoče za- pestnico, pozabil vseh svojih britkosti ter brezskrben hitel po cesti naprej, češ, Bog ima še mnogo dobrih ljudi na svetu. Vsakemu popotnemu rokodelcu je dobro dišalo »ocvrtje* v Petrovi hiši; a zvedel vendar nobeden ni, zakaj ga je dobil. S teboj, dragi bralec, bo danes ravno narobe; ti tukaj ne boš dobil »ocvrtja", a zvedel boš, zakaj ga mojster Peter oskrbi vsakemu popotnemu rokodelcu. Tako »ocvrtje" je namreč pripomoglo, da je Peter priženil svojo sedanjo lepo kmetijo; zgodilo se je to natanko, kakor ti hočem sedaj povedati: V tej hiši cvrla je neko nedeljo, bilo je ravno cerkveno »žegnanje" ali proščenje, ali somenj, kakor drugod pravijo, že bolj poštama gospodinja po končanem cerkvenem opravilu v ponvi na ognjišču; tak dan je bilo treba seveda pošteni in pridni družini kaj boljšega pripraviti. Ko je delo dovršeno, postavi gospodinja ponev od ognja na ognjišče ter gre v hišo, da pregrne mizo in jo napravi. Družina je bila zbrana na vrtu v senci pod košatim orehom. V tem stopita v vežo dva rokodelska popotnika hoteč prositi božjega darii. Nikjer ni bilo nobenega človeka, le »ocvrtje" jima je tako prijetno in zapeljivo dišalo z ognjišča. »Nikjer nobenega?" pravi prvi bolj tiho; naj-brže se je bal, da bi ga kedo ne slišal. »Tiho bodi", pravi drugi, »nikjer ni nobenega, gotovo so vsi pomrli in mi, ki smo živi, smo njih dediči!" V tem pa urno zagrabi ponev z ognjišča in bliskoma jo švigneta z »ocvrtjem" čez cesto v bližnji gosto zaraščeni gozd. Ko se čutita dovolj varna, sedeta na mehek mah ter začneta iz ponve pobirati lepo dišečo in okusno napravljeno jed. Bilo jo je za celo družino; jedla sta, kolikor sta mogla; le žal jima je bilo, da je danes tako majhen njih želodec, ki je sicer vedno tako prazen in prostoren. — Slaba vest pa, da sta kradla, napravila jima je velik strah; blizo grma, za katerim sta se skrivala, nekaj zašumi in mislila sta za trdno, da so jih gotovo iz hiše zasledili. Prepozno je bilo, da bi bila bežala, le bolj tesno se še skrijeta za grm. Strah njujin je bil prazen. Po gozdni stezi jo namreč primaha mlad rokodelec, hotel si je po bližnjici skozi gozd prihraniti lep kos zavite ceste. — »Nič hudega ni", pravi prvi, »ta je eden naših vrstnikov, malo majhen 10» branjevati, da s« ne bo tako grozno prelamljala sedma zapoved. Ako med ljudmi izgine vera v Boga, izgine tudi spoštovanje veljave iz človeškega srca in driava bo težko branila ljudem blago in imetje. Takih besed do sedaj katoliki nismo bili vajeni slišati od ministrov; »to je nam tem ljubše, da tudi svetovalci cesarjevi očitno spoznavajo svoje trdno versko prepričanje. — Na Italijanskem so poslanci-senatorji nekoliko račun zmedli Krispiju. ki je hotel meni nič tebi nič ves denar cerkvenih vstanov porabiti v druge namene. Se celo liberalni poslanci so se ustavili taki brezozirni sili; Krispi je grozil, da bo odstopil, ali pa z novimi volitvami sklie.il se na voljo ljudstva, a vse mu ni nič pomagalo; poslanci so ono določbo zavrgli z večino glasov. Krispi pa. ki se drži ministerskega stola kakor klop kože, vendar ni odstopil, temveč bo z ono postavo še enkrat poskusil svojo srečo. — Na Francoskem so v Parizu imeli volitve za mestni zbor; popolno so propadli prijatelji Bulanžerjevi, tako da je generalova zvezda zdaj p0. polno zatemnela. Republikancem so pomagali k zmagi posebno strahovi prvega majuika, s katerimi so grozili ljudstvu, ki seveda ljubi mir in red in svoje imetje. — Na Nemškem je cesar v svojem prestolnem govoru povdarjal svojo skrb za delavske stanove Ur pojasnjeval pota, kako se približati po dobrih zakonih temu namenu. Bolj žalostno pa je bilo slišati, da bodo zopet za vojake veliko več milijonov potrebovali na leto kakor do sedaj. Mi namreč mislimo, da s« delavskim stanovom ne bo bolje godilo, dokler bodo ljudstva do vratu v orožju in dokler bodo delavci v najboljših letih odvzeti gospodarskemu delu. — Na Srbskem se vedno bolj očitno kaže rovauje ru.-kih agentov zcper Avstrijo; le majhne iskre je treba, in sovraštvo se bo pričelo očitno kazati. Kaj je novega po Slovenskem? Iz Vipavske doline. Letina nam sedaj dobro | Lansko leto nagajala nam je strupeua rosa. nekaj obeta. Sadno drevje: češnje, marelce, fige itd. je malega vinogradov t* je rešilo s tem, da m> tr-|e še precej obloženo, in ako ne bo kake posebne ne- Škropili z modro galieo. Zalo&tno smo gledali, ko zgode, dobite Ljubljančani in drugi kmalo svežo nam je prezgodaj odpadalo perje s trte, letam, kjer novino. A glavni pridelek naš je in ostane le vino. so škropili, je ostalo jn grozdje popolnoma dozorelo. Ž njim dobi Vipavec denar za davke in druge po- Letos smo se zavarovali proti tej nezgodi. Kranjska trebe, zraven tega mu še kako grenko uro posladi. kmetijska družba doposlala nam je modre galiee za- je še, najbrže je še le izlezel iz gnjezda in je to njegova prva pot po svetu. Ta gotovo tudi ni sit in zanj bi bilo ocvrtja še dovolj.* .He. he, prijatelj, kam tako hitro in moško? Sedi k nama v senco; glej, kako dobro koeilo te čaka. Kmet tam-le v bližini, kmalu prideš do njega, ima danes gostje in ko sva ravno mimo prišla, je tudi naju pogostil ter nama dal dobro kosilo, katero to v senci povživava. a mož je bil predober, dal je nama preveč, sedi torej sem-le r s«neo in povžij, kar je nama ostalo, saj gorkega danes še gotovo nisi imel v želodcu.* Z nekim strahom se jima približa mlad tujec in ker le silita vanj. sede k njima na mah. vzame iz svoje torbe žlico ter začne pobirati kosce iz ponve. •Glej ga, glej*, pravi eden rokodelcev, .ti pa še žlico nosiš seboj; gotovo k nisi bil dale« po sveto ?* .Danes je četrti dan. kar sem od doma-, pravi vprašani, .in prvi dan, ko imam nekaj gorkesa v želodcu. Bog Tarna poTrni. draga prijatelja Tajino prijaznost !* .Kaj se boš nama zahvaljeval? Hvala gre le onemu kmetu, ki je hotel, da se tudi mi poveselimo ob cerkvenem žegnanju. Toda nekaj moraš storiti za plačilo, da si se najedel.* .Vse rad storim, ako le smem in je meni mogoče*. pravi mladi rokodelec. .Glej*, reče mu eden prvih dveh, .midva sva ponev z jedjo sem prinesla, ti jo moraš pa nazaj nesti Ur se tudi v najinem imenu spodobno zahvaliti ia dobro kosilo. He. Adam ali boš nesel?* .Jaz nisem Adam, ampak Peter in prav rad to storim, saj pot me vodi Uko memo hiše.* Naš novi znanec Peter, kakor vidimo, je bil še le od doma, ni še nič poznal, kako zviti in prekanjeni so mnogi rokodelski pomočniki vilasti na potih, zato je vieJ vse za resnico, kar sta mu starejša tovariša-lisjaka trobila na ušesi. Poštenemu mladeniču ni prišlo na misel, da bi bila mogoče tovariša ukradla to jed. Bili smo priče, da se popotnikom v gozdu ni slabo godilo; tolj čudno pa se je plela stvar pri | bližnjem kmetu. Ko je namreč gospodinja pripra-I vila na mizo ter skozi okno poklicala družino kosit. dostno. A ker večina Se ni vedela, kako ravnati ž njo, oznanilo se je v cerkvi, da se bo natanko povedalo tistim, ki pridejo po krščanskem nauku v vipavski farovž. Nesreča zmodri človeka, okoli sto posestnikov se je zbralo. (J. dekan je sam obširno razlagal in praktično pojasnjeval in dve uri zanimive razprave in medsebojnih podučevanj je kaj hitro minulo. Sedaj mislimo, da se rose za letos ubranimo, a Oni, ki nad zvezdami vlada in nam je poslal to šibo vinorejcem, nas še vedno lahko obišče z drugim udarcem. Moli in delaj, velja tudi nam vinarjem. Od naše strani hočemo storiti vse, da si pomagamo, a prošnje do Njega, ki nam delo blagoslovi, tudi ne smemo opustiti. Naj omenim pri tej priliki mastnega grižljeja, ki ga je te dni prejel iz Vipavske doline „Slovenski Narod". Sadjarska zadruga na Slapu je imela na nedeljo popoldne svoje zborovanje. Ker g. dekan kot predsednik kmetijske podružnice ni bil zraven, zagnali so takoj med svet: Njega od nikoder ni, povabljen je, pa ne pride. Gospddi, ki v cerkev kaj ne zahaja ne smemo preveč zameriti, če ne ve, da imajo duhovni pastirji ob nedeljah krščanski nauk v cerkvi. Po opravilu pa še vedno dohajajo ljudje k duhovnu, eden v tej, drugi v drugi zadevi, posebno še, ako ima cerkev kaj premoženja in je razposojeno kmetovalcu. Bo li duhoven svoje stanovske dolžnosti popustil, da ustreže gospodi, ki je sejo morda nalašč v takem dnevu in času razpisala, ko se duhovnu vrne se v vežo pred ognjišče ter hoče vzeti ponev z jedilom ter je postaviti v ponvi na mizo, da jed ostane bolj gorka. Kdo bi popisal, kako se je čudila in jezila gospodinja, ko ni bilo nikjer ponve na ognjišču; družine pridejo v hišo in se še bolj čudijo, ko jim mati pove, da jim nima kaj dati na mizo, da morajo nekoliko počakati. Oče je stopil iz hiše okoli voglov ter gledal, kje bi zasačil nepovabljenega gosta. Nikjer ni bilo videti ničesar. „ Ali nisi nobenega videl ?" ga vpraša gospodinja. „Nikjer ni nikogar; ej pa kaj, Bog mu blagoslovi, kdor je, naj ima danes tudi žegnanje kakor mi, ti nam pa hitro kaj novega pripravi!" — Gospodinja pa se ni dala tako hitro potolažiti. „Saj mi ni nič za tisto jed; pa to ne gre, da bi kdo segal v moje pravice. Ti „vandravci", vedno jih je vse polno in nobena reč ni varna pred njimi. No, pa jed naj bo že, kjer hoče, le za ponev mi je žal, ki je vendar precej vredna. Pojdite še v bližnji gozd pogledat čez cesto, tam mora gotovo biti tat Š6 skrit" Ko 80 o tem še nekaj časa besedovali in ko je gospodinja pripravljala že drugo jed, vstopi brez- ni moč udeležiti? Naj tudi pride, se li ni bati za-bavljice, kaj sedaj hodi sem, ko ga drugam kliče dolžnost? In ako ne pride, se razglasi: glejte, njega ni! Gospddi in njenem glasilu „Slov. Narodu" na takem postopanji častitamo. Dober tek! Le tako naprej! Od Drave. Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Na-potnik so se dne 8. maja srečno povrnili iz Bima. Sledečo nedeljo so se odpeljali v Celje, kjer so drugi dan slovesno za opata vmestili prečast. gospoda kanonika Ogradija. — Župnik pri stolnej cerkvi v Mariboru in ob enem kanonik postali so prečast. gospod Bohinc, dozdanji dekan v Braslovčah. — Veleč. g. Pignar pride od sv. Kunigunde za župnika k Mariji Snežnici. — Volitve v okrajno zastopništvo pri sv. Lenartu v Slovenskih Goricah so se izvršile na čast slovenskemu ljudstvu. — Božjastna Katarina Kosec v Litmerku pri Ptuji je zajemala vodo v studencu, tukaj jo je spopadla božjast, da se je sirota zvrnila in utonila. — Z lesom obloženi splav ali „tios" je udaril ob most čez Dravo pri Ormožu ter se razbil. Gašpar Dogovnik iz Bistrice blizo Maribora se je vtopil, drugi štirje možje so se rešili smrti. Škofljaves. Od visokih planin Solčavskih pa do starodavnega Celja so danes kmetske občine v narodno-konservativnih rokah. Zupani so jim vrli možje, ki se zavedajo, da so sinovi matere slovenske. V tem obziru moraš obžalovaje izvzeti samo dve občini, namreč sv. Peter in Teharje. V najnovejši skrbno v hišo naš znanec Peter s prazno ponevjo. — „Tukaj je ponev", pravi Peter, nič hudega sluteč, »Bog vam povrni vašo dobroto in vam daj še veliko tako veselih „žegnanj" doživeti, kakor letos!" V tem pa je že toča sula na Petra; skoro ni imel več časa spregovoriti zadnjih besed. Od ene strani ga je strojil gospodar, od druge ga je obte-pavala gospodinja. „Ti predrzni potepin, kaj so te krasti doma mati učili, in sedaj se še iz nas norčuješ?" Nič niso hoteli poslušati Petra, da je nedolžen, da on ni ukradel ponve, da mu je vse to neznano in ne vem, kako bi se mu bilo godilo, ko bi mu ne bila priskočila na pomoč domača hči. »Nehajte tepsti reveža, morda je pa le nedolžen", hudo vala se je nad stariši in dosegla, da je bil Peter rešen iz hudih klešč. Potem mu je bilo še le mogoče dopovedati, kako je res prišel do tega. Ker je Peter tako nedolžno pripovedoval in ker je vest očetu in materi očitala, da sta se v jezi prenaglila in ker sta se v tistem trenotku prikrohotala naša prejšnja znanca mimo hiše, zato so spoznali, da je Peter nedolžen. dobi so se po nekdo UTedmb usedov m lastne noge poslank tudi občine: Okolica Celj*. Pirekea. Dobrna, sv. Pare!. Tem s« je letos častno pndruiiii doida.i še .nemška* škodjives. Dne 2S. in aprila vršile so se Tolitre v občinski odbor. Občin* šteje oei prebiriker ter posurao odbira po 24 od- bornikov. Zi slovensko siren .ie t tretjem riiredu glasovalo SS> kmeiOT. u .nemško* pi c*: v drcgem ruredu so rrli Slovenci dobili p.'« o> glasov. ta nemštsurstTo so skupaj s prani i ,ta»r*čo oininojoeo4 šterilko 1Š: t prvem niredc .ie glisorilo 20 kon-serrit-Tcer in $ ,liber»J«*i. N* ta cičic so dosedanjemu iupanti. ki še t odbor m prišel. spodcesJi predstojaiški «ol. Imec:eer dobra duša. je škod*. di se mn ce morejo odpreti oči. si! bi spotcil pogtboBosne tirne:: e breirerskia ..ibrrikev-. T. ircd.e $.:• po cika krajih niivestejši podporniki yfn,:mianr-eT4' al: prosu »dtrieT. t. >. p? tisem *sar>;ru seveda prepovedane dnii.be. ki:eri si pri-iidfti pc-ireu Toi»r in ima'. to se pravi: tbj«u knioriastro iz oarnru postavne vladarje. riiisu Arstr:. i jim je u tdi; še ci.iboi. ct poti. It te at: odsini eti ::-;.isc predsto rit ;e ;edrt iimei usul cesre<čtit driar. -not. r se t sT«;em tasebnem iir-i.et;. :*r*di;:•. di se- kriscjiii. u-di t javnosti ili očitnem iinjec;:. u j. pri r«Mirsui:h rohtrih tie-<*:■> t«rim pioč li-enliitti. Ob rre«rcrih fc.«re Širite ;»d o:rc;.rriii d. Sr .Itr.;i tla: t/ed;a se tii. tre: tareda: it_r »Tt;e matere siortnste: rg .z:i o koretsi; misieče jnp.it*. ::rie: j* fdmi .Ni. otirk se*, ret.i ;.* t Vi ic- dala Petre t-r/." rtu\ di sa c-brisal krt. k trs ;e t*s.i i Ik. .N* timer.'. :riT-. m-iorf ;o*„ .t;* hnieg-i *.sri mikai. Zato pi ker s in tis toliko trpe; r-: coioiicem. listat: reci de: pr. tis: -.tirskr-ii s nt«! -t pri Lik tcorc.ti ton tik t oš .»ei i*li dow.lj Is. ciisk P«e? pr. t.k. nsul -e i*oet :t .e;: .t r-: e i mi*; mei r««ru ;>* icsr. S-r iroi I i;, n* 2M« Alt.', C S* t LUO £TrJ£. tU, pMr-^l.O. Tid. Alti ,r FftTi rtdl £«■ dii« ti t; bile tis: p:>«exrfffi :t pc.cišfi Btiiiec..ri kiior t^ P««. Ii te A it- : :cri.. iei.:Li. jjst. Aitf .l sur^šer u Cf-Jtt rt isitir.. i«- .iLut. i:m ha-rr.eei ičiiti Pi.si. It Pfier je d;.:.J jnimc t vrk tnrft pi še atecpo.. NiiMi pi t: fUtm. tii; * tc.cn; t t.k. Ttriid n t sp;m_t ti u- dobi r f/sfi-n tik rsit pop.Hi: Ki.^fcjt« f*. Ei^ar: i :r.- Vojnik. Taki; je pič pri tidnjib voli t Tih t deželni tbor 1» triiDov ieiftJo poslnof* »lovenjsk««. ie 15 aemškefii. i« sicer nemikeg* ,liber»le»\ T,>di pri obdnskih volitvah se medni trtici k ^ resnobno posurili po robu. 0 gospodu inpicu pi vel^ opombi, di je radi on t rasebnem življenji krisujinsičfia in torej konsemuTBeea mUljenja. i v jivcosti žilibog ne poica raziodca med konservativnim Nemcem in .liberalnim" Nemcem ur vi*« s Cd>skimi »Bberilci* in uko trobi aevedoč r .iraj. miurarsc* rog Dobri ljudje še niso iigubiii npinii. di bo pnjiice^i gospoda čas enkrat vendarle rmcdril. Onidia so sko^jici cirodto-ionserTitirco inugj svojo n itt in j ili s tem. di so .liberaloerns* nem-škotartsru ti pogreb svirali godei: vibrajoee so spričeviie, di tsiij biri rod sJovetski: i diltjrttu sve:u je veselo naininiio ntgliševaio pokic.e :opi«r ili moinar;ev. Ni dvoinbe. di so vse to enii in rideu todi konserritiTti prrbivaiei v VojnJrn. v trgu. ti je tijb..i,ii sosed ŠkociiTtsi. Klanec pri Dobrni. Dte o. ma;i je neki oTocri ni posestnik ob rebra hribi tik caste pri svoji hii: tl.tc> roidi tišei — glivo icitegi "i le: stareei cboiti. Ko se je pretresljivi lotk-i ratgiašiii po okcliei. e !;tdje tiso nsirki TeroTiti. uepak w si niliiriii kot ner.čno mn.šljeto šaio. ker je nmo čas. ko .b«« sadijo*. ako je iai debela, bečo ic:ri.š tedi bn« nrist: deb^ie- T:oi zidera biia je mt-fti. Ker so pi v obseici ©b-iaci vsi trebi viki tako pridni ii nxsc»drt ekTrk še nmh: ce more. di bi kiten ••t-eaa rsjed tega smo misiiii. di je >xc>Bik kje t rrods poe.Tal in -jjt umri cirivne smrti, a kitici iv-r ili pasa je eliv-: nesli prva frcieno briern ili gBetd«. Dte v ii i se j« rešili trotonu agic;ti. ?rsd veite t->rjo je tec-rek* pol cnb cotii Mrd casiic feii je tsii cietjeai t&oie«. dibn dtk-i. Sodra s-e n.:n :» ;e ti etem p^os-v-n gasi. oa sim t-res uviriier. pri loč opran]s »t trii f.iri-eti tirrii.l p.tmet. i ilip tir :mi tidtš-Taki: se tutraf tisi^dJi cbroren axp. a j. sir: .--Kale dole so s s kosmi Tred raadel_: :e fioadai pr«>irvif,;. Creti.ii ti »arama tui so w:a« •trit; M^tšfcdtruu sta kioktk ix tnifi Krti st ji i-Mjsrr^ei^ aakl oelomi i t^rirttjec a ti še » tre^tr: a. Pri rasi m je siroa stojo teci* : miiodari ti dre». h it ia tgfrrla. to s«, p^uc lli^. a da bi ot smrt nišri v oca.n. < veat sa; nedoL i« k ndaj »i km fefcat rs,« le^L kc ft t Alit»« stiaona, i i KTf-ctjca kaki iaru pnae^ii ikililjiai ciai«. NtiiarskjL Siri,o je a-jde«-: ka :»dkir so sveta mmAom ptmm »a; k s nipt atufcg i.^nTt ^ ^ ^ ali cesarstvo v »državnem zboru" na Dunaji, potem po »deželnih zborih" v posameznih deželah, n. pr. za Kranjsko v Ljubljani, za Koroško v Celovcu, za našo deželo v Gradcu. Ker se pa vsi ljudje ne morejo zbrati v »zbor", zavoljo tega namesto sebe pošljejo za to sposobne osebe, pravimo jim »poslanci". Po postavi vsako šesto leto v Avstriji ljudstvo izbere ter na Dunaj pošlje 353 »državnih poslancev". Tudi poslance za »deželne zbore" izbirajo davkoplačevalci za šest let. Ta doba je na Štajarskem, na Koroškem in še ponekod sedaj potekla. Letos bodo se torej vršili »izbori" ali »volitve" deželnih poslancev; na Kranjskem se je to godilo lani. Drugo leto pridejo na vrsto volitve državnih poslancev. Cesarjevo milost so sebi na korist najbolj znali porabiti takozvani »liberalci". Ti so po svojih časnikih ljudstvu obetali zlate gradove. Davkoplačevalci so verovali sladkim besedam. Tako je prišlo, da so brezverski »liberalci" zagospodovali po Avstriji, kjer je ogromna večina ljudstva krščanska, konservativna. Ali kaj se je zgodilo? Namesto obljubljenih »zlatih gradov" so ubogega davkoplačevalca začeli preganjati še iz njegove »črne koče". Državni zbor odpravil je staro postavo zoper oderuhe, vpeljal »obrtno svobodo" in ž njo izkopal grob pridnim rokodelcem in razumnim obrtnikom, dovolil razkosavanje zemljišča, dače so rastle kakor gobe po deževnem vremenu, skratka: liberalizem je začel podirati steber cesarstva, namreč kmeta, rokodelca, obrtnika. Ljudstvu so se od leta do leta bolj odpirale oči ter so tu in tam »liberal- cem" dajali slovo in še le čez 18 let se je posrečilo pri volitvah v državni zbor izvoliti konservativcev toliko, da jih je sedaj od leta 1879 nekoliko več, kakor liberalcev. Toda, kar so »liberalci" skoz 18 let podirali, tega pač ne morejo konservativci popraviti tako hitro, kakor bi si človek želel. Tudi z volitveno postavo so »liberalci" pokazali svojo »prijaznost" kmetu. V mestu in trgu za poslanca glasuje vsakdo, če le plačuje davka vsaj 5 gld. Med kmeti pa velja tako: Za vsakih 500 oseb v občini morajo davkoplačevalci (vsaj 5 gld.) izbrati jednega moža, ki potem gre v mesto ali v trg, da tam glasuje pri izbiranji poslanca. Vzgled: Občina, kjer živi pisalec teh vrstic, šteje okoli 2000 duš. Mi po postavi izberemo štiri može-volilce. Torej: cela naša občina velja toliko, kakor v mestu ali v trgu samo štiri družine! Tako-le »liberalec" ljubi trpina-kmeta. In onidanje v državnem zboru nedko izračunil, da bi n. pr. v Celjskem okraji kmetje morali imeti 13- poslancev, a ne samo jednega, ako bi se razmere vravnale pravično med nemškoliberalnim Celjem in slovensko-konservativnim okrajem. Cas za volitve v deželni zbor se približuje. Liberalci in ž njimi združeni nemškutarji bodo se, kakor pri takih priložnostih vselej, sladkali kmetu, da bi ga spravili na svoj »liberalni" mlin. Pameten davkoplačevalec bode mu znal vstreči tako, da bo se po danes veljavnej postavi vdeležil volitve ter za može-volilce izbiral konservativne, t. j. krščanski misleče osebe, a »liberalca" in nemškutarja nikdar! Gospodarske in obrtnijske stvari. Itujavi hrošč. Jeden najškodljivejših mrčesov za raznovrstno drevje je tako imenovani rujavi hrošč ali navadni keber. Pozna ga vsakdo, zato ga ni treba opisavati. Precej, ko hrošči konec aprila ali pa v začetku maja iz zemlje izlezejo, spravijo se nad sadno in drugo drevje ter ga objedajo. Listje vrbovo, hrastovo, brezovo, bukovo in divjega kostanja jim posebno diši. Izmed sadnega drevja ljubijo posebno češplje, manj pa hruške in jablane. Nikdar jih pa še nisem videl na breskvah, ker jim je menda listje pregrenko. V sili žro celo jelove igle in listje poljskih rastlin in sočivja, če ni ni-kakega drevja blizo. Na sadnem drevji narede strašansko škodo, če se jih veliko prikaže. Ne uničijo le cvetja istega leta, ampak oslabi drevje toliko, da še za prihodnje leto ne more nastaviti cvetnih popkov. Samice se že malo dnij potem, ko so izlezle iz zemlje, zarijejo zopet v zemljo ter poležejo 30—40 rumenkasto-belih jajčec. Nato kmalu poginejo. V malo tednih se izležejo iz jajec črvom podobne ličinke ali ogerci, ki objedajo travne korenine in drobne koreninice pri drevju. Koncem septembra se zarijejo globokeje v zemljo, da so zavarovane pred mrazom. Ko se pomladi tla ogrejejo, pridejo zopet višje, da so bližje korenin; navadno so že začetkom maja blizo vrha ter objedajo korenine rastlin in dreves. Oktobra meseca gredo zopet globokeje pod zemljo, da prezimujejo. Tako narede tudi drugo leto. Tretjo pomlad pridejo zopet k vrhu ter čez leto neznansko škodujejo koreninam rastlin in dreves. Tanjše koreninice popolno odgriznejo, večje pa oglodajo globoko v les, tako, da se drevesa in rastline po-duše. Najbolj požrešne so meseca septembra, ko dostikrat korenine dreves popolno pokončajo. Ko dorastejo, se še nekoliko globokeje zarijejo v zemljo ter se zabubijo. Četrto pomlad so hrošči razviti ter pririjejo koncem aprila ali začetkom maja iz zemlje. Tako potrebujejo ogerei cela tri leta, da se spremene v kebre. Rujavi hrošči s svojo zalego vred so kaj trdoživi in veliko nezgod prestoje. Žuga jim pa tudi mnogo nevarnostij, katerih ne zmagajo, zato se pa tudi le redko prikažejo v taki strašanski množini. Ce nastane deževno vreme, ko pridejo iz zemlje, radi poginejo, predno izležejo svoja jajca. Veliko jih tudi ptiči požro in celo pticam-pevkam so priljubljena hrana. Ogerci pod zemljo imajo zopet druge nevarnosti. Škoduje jim deloma velika moča in velika suša, če dalje časa traja, ker so prisiljeni iti glo-bokeje pod zemljo, kjer pa manj hrane dobe. Nevarni so jim tudi hrošči brzci, ki je zalezujejo. Najhujši sovražniki so jim pa krti, ki jih ne-utrudljivo iščejo in žro. Zato se opazuje, da se krti zlasti v tistih letih množe, ko je bilo največ ogercov, ker imajo dovolj živeža. Ali ni to opomin, da krtom bolj prizanašajmo, kakor se navadno godi? Marsikateri travnik bi bil dal lepo košnjo, ko bi se bilo krtom pustilo ogerce pokončavati. Imamo zgledov dovolj, da se je na travnikih trava čisto posušila, ker so ogrci korenine obžrli; včasih se du vsa trava po tacih senožetih kar z roko posneti, ker je vse izpodjedeno. Res je, da krti, če jih je veliko, zemljo zelo prerijejo, vendar ti rovi niso tako blizo drug zraven druzega, da bi to rastline v rasti oviralo; tudi iz-pere polagoma dež prst naritih krtin vsaj deloma v rove. Vsa ta škoda pa zgine, če se krtine pridno z grabljami razpahnejo in razgrabijo. Ce se le preveč krtov zaredi, se jih lahko nekaj polovi; toda navadno tako večinoma poginejo, če ne dobe več mrčesa pod zemljo, ker lakote ne morejo prenašati. Stvarnik je tedaj tako uravnal, da se rujavi hrošči preveč ne razmnože; ako se pa pri ugodnem vremenu in drugih razmerah tako zarede, da delajo veliko škodo, jih moramo pa tudi sami pokončavati. Polovimo jih pa, če jih otresemo zjutraj zgodaj z drevja, tedaj ne morejo sfrčati. To se tudi lahko stori zvečer po solnčnem zahodu. Ce bi vsak vrtnar tako ravnal ter na tleh ležeče kebre pridno pobiral in pokončaval, bi bili vrti prosti hroščev in ogercov. Ugonobe se nabrani hrošči s tem, da se vržejo v jamo in poparijo z vrelo vodo. Cez kaj časa se porabijo za gnoj na polji in travnikih ali pa okoli sadnega drevja. Težje se pride ogercem do živega. Veliko se jih spravi po leti na dan pri oranji. Ker so pri solnčnem svitu zelo okorni, zato je lahko pohrustajo vrane in kavke. Ce je travnik od ogercov tako raz-rit, da ne rase več trava, ga je treba preorati in ogeree pobrati. Nabrani ogerci se dado prešičem, tudi za race so slastna piča. Travnik se nato poseje z deteljo ali travo. Naj pri tej priliki še omenim, da na Češkem za letošnje leto plačujejo za 1 liter nabranih kebrov ali ogercov po 2 krajcarja. Polovico teh stroškov bodo plačale občine, polovico pa dežela. Kmetijsko in gozdarsko razstavo na Dunaji so danes odprli. Kakor vse kaže, bo razstava velikanska, morda največja vseh dosedanjih kmetijskih razstav. Tudi kmetijska družba kranjska ima poseben paviljon. S Kranjskega bodo razstavljena semena vseh naših poljskih sadežev, zlasti vse vrste fižola, domači platnarski ter lesarski obrt, pletarstvo, podobe kranjskih kmetijskih stavb, orodje, stroji, čebele, mlinarski izdelki, itd. — Razstava bo odprta do 15. oktobra ali 1. novembra. Da se rja ne prijema jtoljskega orodja lahko zabraniš, če namažeš železne dele z zmesjo iz sala (špeha) in smole. V ta namen raztopi skupaj 3 dele sala iu 1 del smole ter namaži to zmes s pomočjo kake krtače ali cunje. Najbolj lino in najbolj težko orodje iz jekla in železa se s tem lahko dobro ohrani. Oleandrov strup. Znano je, da je oleander strupen in na Laškem pazijo na to, da se ne pomešajo njegove veje med živinsko krmo. Tudi vrtnar mora paziti, da se ne vreze z nožem, s katerim je prej rezal oleander in je na njem ostalo še kaj oleandrovega soka; napravijo se hude rane. Novejši čas rabijo tu pa tam oleandrova peresa kot strup zoper miši. Listi se posuše, stolčejo v prah, pomešajo s peskom ter natresejo v mišje luknje. Oleandrov duh je mišim tako zopern, da se precej drugam preselijo in ne povrnejo. Pri plečvl osata ni dovolj le površno plevel populiti, ker potem iz korenine precej na novo požene, ampak glavna reč je, da se korenina sama kolikor mogoče globoko iz tal izruje, ker le tako se da preprečiti, da več ne požene. V ta namen se rabijo posebni precej dolgi, ozki noži, podobni prav ozki lopati, s katerimi se zareže globoko v tla ter izpuli osat in drug globoko vkoreninjen plevel, tako da se dobi kolikor mogoče dolg kos korenine. Spečenine se le prepogosto pripete in predno pride zdravnik, se ravna dostikrat z ranami ravno narobe. Ce se spečeš le malo, le koža ti postane rudeča, tedaj zadostuje, Če pokriješ skeleče mesto z oljnato bato. Ali pa se ti spusti mehur. Mehurja ne smeš odtrgati, ampak napravi vanj mnogo majhnih ubodcev ali zarez, da more voda is njih izteči; potem se pokrije rana zopet z oljnato bato ali pa se namaže i mazilom, narejenim us lanenega olja, pomešanim z enakimi deli apnene vode. — Ce je pa koža s pod-njo ležečimi deli vred pokončana in ožgana, se pokrije opečeno mesto zopet z oljem in bato, ali pa s platneno blazinico (kompresa), ki je napojena s kako tako tekočino, ki gnojenje zabra-njuje. V ta namen se najbolj priporoča karbolna kislina. Svetuje se vsakemu, imeti pri hiši kakih 100 gramov čiste karbolne kisline. Toda treba je zelo paziti, kam se shrani, ker je hudo strupena, če se zavžije. Kadar se rabi, se je pomeša 2 dela na 100 delov vode, tedaj 1 žlico na 1 liter vode. TrSna cena v Mariboru. Pšenica 6 gld. 60 kr.; koruza 5 gl. 20 kr.; ječmen 4 gl. 90 kr.; oves 3 gl. 50 kr., koruza 5 gl. 35 kr., proso 5 gl. 50 kr., hajdina 4 gl. 93 kr., krompir 2 gl. 10 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 8 kr., leče 28 kr., graha 20 kr.; jajce 2 kr. Razne (Prevzviieni gospod knezoškof ljubljanski) bodo delili zakrameut sv. birme: Dne 7. junija v Ljubnem, 8. junija v Mošnjah in 9. junija v Lešah; du4 10. junija v Križib, 11. v Kovorju, 12. Pod-brezjem, 13. v Dupljah, 14. v Naklem, 15. v Go-ričah in popoldne v Trsteniku, 16. v Preddvoru, 17. v Kokri, 18. na Senturški Gori, 19. v Vele-sovem in 20. v Predosljah. Dne 29. junija v Škof|i Loki, 30. v Selcah in Bukovšici, 1. julija v Draž-gošah, 2. julija v Zalem Logu, 3. v Sorici, 4. v St. Lenartu in Javorji, 5. na Trati in v Lučinah, 6. v Leskovci, 7. v Novi Oselici iu 8. julija v Stari Oselici; dne 7. avgusta v Ribuici, 8. v Gotenici, 9. v Morovcu, 10. v Dolenji Vasi, 11. pri Sv. Gregorju in 12. na Robu; dn6 19. avgusta v Stranjah in Gozdu, 20. avgusta v Nevijah in na Selih, 21. v Vranji Peči, 22. na Rovi in 23. v Zlatem Polju. (Umrli so knezonadškof v Solnogradu) doktor Albert Eder, star 72 let. Pravico škofa izbirati imajo kanoniki v Solnogradu. Volitev se bo vršila dne 20. maja. (V Celji) je neki vojak nevarno z bajonetom prebodel mestnega paznika Santla. (Na Tepini pri Konjicah) je prevžitnik Crešnjar s sekiro usmrtil posestnika Prosenjaka. (Stanovitnost zmaga vse težave.) Pred 30 leti pride v prodajalnico bogatega trgovca na Škotskem deček, bos, razcapan in prosi, da bi ga sprejel v službo kot tekalca, ki bi mu prinašal in odnašal; vse kar potrebuje in oddaja. „Moj tekalec mora biti od jutra do večera na nogah," pravi trgovec, „zato ti pred vsem potrebuješ čevljev za to službo". — Deček žalosten odide. V dveh mesecih zopet pride. Delal je in se trudil, da je prislužil čevlje. „Ali me bote sedaj vzeli v službo, ko imam trdne čevlje?" — „Rada, pravi trgovec, „toda v takih capah bi nam sramoto delal, zato te tudi s čevlji ne morem sprejeti." Deček zopet odide žalosten. — Šest mesecev pozneje zopet pride in sicer obut ter čedno napravljen. „Ali znaš brati in pisati", vpraša ga trgovec. Ko deček pove, da ne zna, ga trgovec vesti. zopet odslovi, češ, kdor pisma prenaša, mora znati brati, da v^, komu jih ima izročiti. Deček obledi in ves potrt odide, ne da bi kaj spregovoril. — — Šel je in obiskaval prav pridno večerno rokodelsko šolo. Cez leto in dan zopet pride k trgovcu ter mu reče: „Sedaj znam brati in pisati". — In trgovec ga poskusi, spozna, da je resnica ter pridnega dečka vzame v svojo službo, kjer ima sedaj že dolgo lepo plačilo. — Le kdor je stanoviten in se ne vstraši nobenih težav, tak dandanes kaj doseže med svetom. (Koliko premore navada.) Filip III., kralj španjski, je zasedel prestol kraljevi. Da so bile velike slovesnosti, se ume, pa da bi tudi jetniki občutili veselje, pomilostili so jih veliko in izpustili iz ječe. Med po-miloščenimi bil je tudi starček, ki je dolgih 47 let preživel v ječi. Čudno je pogledal uradnika, ki mu je naznanil: vi ste prosti, ter se lahko precej povrnete k svojim ljudem. Tresoč se na vsem životu stopa po stopnjicah na prosto. Ni čuda, tako ni že hodil 47 let. Ko pride na dvorišče, obstane. Tako velicega prostora ni že dolgo opazil, dvoriščni zid se mu je zdel tako daleč, kakor nam gorovje, do katerega je hoditi par ur. Kočijo najmd za njega, da se pelje domov. Ali naglega dirjanja starček ne more prenašati, omotica se ga loti. Prosi, naj ga puste iz voza. Boje se, da bi ne mogel peš korakati, u kažejo počasi voziti. Spominjal se je še, v katerem delu in na katerem kraji je stala prej njegova hiša, a ko tje dospejo, bila je zdaj široka uliea in mesto borne hišice zidana je velika palača. Le en starček je oproščenega jetnika še spoznal, bil je pri njem za hlapca v mladosti. Pripoveduje svojemu prejšnjemu gospodarju, da je njegova žena umrla žalosti pred 30 leti, a otroci so šli po svetu, sam Bog ve kam. Pobit je poslušal starček žalostna poročila, zdaj zaprosi spremljevalce, naj ga peljejo k ministru nazaj. To se zgodi. In kaj prosi starček ministra ? — Naj. ga zopet zaprejo v temno ječo, svet za njega nima nobene veljave, med tujimi obrazi in neznanimi razmerami ne more živeti. Zelja se mu sicer ni izpol- oila. par * pa dobil malo peniijo m njegov prošnji Llapec p oskrboval vrtina srojtmu gospodarju, kar je pouvbcvaL se !«• »i Pr,> slasti n: icxl liivau. Vedno je iepol doma v sobi. dokler g* ni iu par le; san presehU r k siraotaejc s*bo — v gTOfa. (V r*|aiiM*) pride gene«: nadiorovai vojake. JJed drugimi tudi vprasA pr: menaii rojaki: „Aii ste udoroJjni s kosilom.Zadovoljni, gospod general.' — ,Ali ne dobi veisih eden večji pore?;oo\ drogi mia;»:?' — ,Xe. gospod general. t$: dobivamo le majhne.* jšjrilje pjuite') V Berolin d je Sri!j& robila barviae predpasnike: barva je jia od Uiga :«-r se « Mbink šivilji n nobu Deile ni panlo na to ser si >e nevede x nohtom bulieo riipriskaia na vran iUjhaa rana naeokra: iisoee: nastanejo Mecta* in ker vrat t«do t-olj oteka pokik*jo idrav-aiia. k: yt dotnai. da sd ie dekbea s strupeno bario po seprevid**«*! usircriia kri. Vse jeh svatje mt-d sel»«j pru-kau in tepsti, ko so st nekoliko vina naUek gOi-ulničar nekoliko e*>i in : lan. a ko »icdt. h-v s* nič ne pomaga. priskoči n* po« • »m it »red — na e^a-io. — Skoraj iia ^ it u: r^ni.io prvikrat, iti L-umno«4 bo poskrbeia. da tudi n: bilo zadnjikrat. keiik« ljidij i«r e vsaki daai Zrat-onali so. ako je vseh hod: ca svete lži»dv 13u0 mil jonov. t 1JK' kxr ic -i- Itv* rdk 4 ~ i j?* tr. -j- S' .i — i- S — — i i ' ■ — t;-. h ~ v f ? 13 f- K' 4 - VsdsikcTO kaseiiosek&rstTO v IJnblj&ni, kolodvorske olioe. času;: duf>ov^tii in slavnemu oU^atvu «4judto da je pre-lrbeio La noro : raznimi tpo n.:ski stojo haJxUJ9 i*lofo r»akOTT*tnlh nadgTObnih ipomanlkoT ter priporo-^a isuir. u obtoo naročbo Pre#a_".iUm fareim predstojnikom «« najugodneje pr.porc^a za nan>"bo nmctalh cerkvenih del, kikor oltarjev, obhajllnlb iti.. vs^i t to stroko spa iaK-čepa de!a fK) La;iiilji <*ci (15—5 llllliIH ttti i ti J. & S. KESSLER r BRNU, 7 Ferdinandove ulice 7. JVtfri, aitKSTi sa'.:?a pc='.aia=ileji ia :«r«ra kin- Poletensko I i ti « t: w d* prui in k»kc tri:- ;« Briška sukna biki c*z. iS K.-e: {•: |1. S 75 1 n. l» .«k ciielc fs |(. 55» i le za u M.a* v-^krko. p: |t S 50 5 1 i u p»fLI — Ž 10 u ofr-jt irktt f^sa-fu« t* §L 1-50. Biaf« ra taiarje u K-kai« i 1 n kti^II . mKer |L t SO r» a McmIiio hlaro za JTOS|M\ Kanraa« is črtaste m k: lm r,t mkn* ia c*r*ti rt .v U * iO ■ 5 250 Jeapea m itcžjcm Wa|e < mednih karvaii !■) i l :\t -rti* fl 3 SO. dr»r» _ jt- > 50 Nenrj. i»j cjz. kr &fia; »rano t ^^■(ita ki 10*. :« ______fL 4-sa. lŠaBrjTri»K.n»rk -rt ;- b»rraB». 10 » jt ft- VetMBi altu. if^a« mt-;»vv zt&t i jwCt čmf in Karr» lPn. . . . «i 6 50. K Ka»Crt tiskal ITI aetr.-v . 10 »i ^50 pL m EJe»«»t»i a ktfili Mast)«« m _ «« krejaČMi bru»iaČM. Ce«k> t pent« za |M>iii ■ ,«sp , ^Unte-iO »Mre, »tu a ruiM|i Ma«a kru^Učae m Irmska PeSja se t ptštana p^ze^M (1^— Milini U'4 -4 M* -t O S 3 W 10 H ® S S a ® a li u t o X t z? h © ■M 0 h) ■S 52 2? •»>" m" •"••»!» 00 lO S O -t ■ O TC 'O 's rt ^ rt ? a. 5 c rt g 2 S *» « hES S ° 3 o e t. A n & 2 Ch H lisi stroji za kmetijstvo in vinorejo! najnovejfla sestava v raznih velikostni, Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnici, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vitaia, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katttlogri«ln vsako pojasnilo na zahtevanje gratis iu franko. Itazprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—4) Sposobni zastopniki se ličejo ter dobro plačajo. * > * * ^ ^ i I ■ J. PSERHOFER-ja I., Singerstrasse štev. I£>. na Duaji, Kri ("'iNtUno kro^jico, poprej univerzalne krogljice imenovane, zaslužijo po vsej pravici poslednje ime, ker je v resnici premnogo bolcznij, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zalogo tega izvrstnega domačega zdravila. — Škatljiea s 15 taoiml krogljloaml stane 21 kr., 1 zavoj s 6 ik&tljloaml 1 gld. 5 kr., pri nefmnkovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno la «» 1 ■* ]ca>ičiwtilm.e Icvo^i f A««^ in gleda na to, da ima vsaka škatljiea na pokrovnein navodilu za rabo ime J. Paerhofer in sicer v rudečl barvi. Balzam za ozebljilie J. Pserhoferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok. proti kataru, hri/avosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr. Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr. Prašek proti potenju nog Škatljiea 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za £TUSO Hakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praske kapljice) ^tr622eT.iel0dcu's,abemuprebavljeniu ltd'' Angleški Čudežni balzam steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr. Fijakarski prašek proti ka&lju itd., škatljiea 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada najboljše 8red3tvo za pospeževanje ra8ti ISs'škatlJica Univerzalni obliž rd8,vo proti ranam' otek,iDam itd" ***50 .f8 TT . 1 V« i M ^ „ i a. W. Bullrloh-a. Izvrstno domače zdravilo proti posledicam slabega Universalna čistilna sol i gid. Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-macevtične speciialitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in ceno. -PoSUjatve po poŠti izvr&c se najhitreje'proti predpošiljatvi zneska, večje pa proti Povzetju.Če se denar na, pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dosta nižja, nego pri pošiljatvam s povzetjem. (12 Navedeno špecijalitete dobijo se tudi v Ljubljani pri lekarnarju O. PloooU-Ju. iprej Deželna lekarna Lndorika v LJUBLJANI, priporoča prečast. gospodom du-poskušena in po najboljših pred- AngleSkl čudoviti balzam, 1 stekl. 10 kr, duc. I gold., 6 due. 4 gold. . Aroinatlčnl tobačni praSck, glavo krcpcajove sredstvo. 1 stekl. 20 kr, due. 2 gold. Hustlerjevc kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti koleri, kolerinu in koliki. Stekl. 35 kr. Cvet zoper guSo In napeti vrat. Stekl. 20 kr, duc. 2 gold. Cvet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstra-njenje sitnih la»kin na glavi, ki »o tolikr&t vzrok plešam Cena i navodilom rabe 80 kr. Cvet »oper proti h In revmatičen za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodiai akutnih ali kroničnih. Cena steklenici SO kr. duc. 5 gold. Derfevo ribje olje najboljše baze, katero jedino zapisujejo zdravniki proti kašlju, ikrofeljnom itd. Mala stekl. BO kr., velika 6o kr. Ellsabetna ustna voda, Stekl. 50 kr. Franeeva zdravilna eeenea, proti boleznim v želodci in na jetrih, mrzlici itd. Stekl. 10 kr., duc. I gold., 5 due. 4 gold. Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 50 kr. in I gold. Grenko, tudi ielodec krepčujoče vino, iz naj-zdravilnejsih gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr. Horstova voda za oči proti unetim očem, njih kataraličnim afekcijam. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gl. Kapljlee za bledlčne, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. Stekl. 40 kr. Kapljice za kri, neprekosljive, 38 kr., duc. 3 gld. Kapljlee zoper mrziieo. Stekl. 30 kr, duc. 3 gold. KlneSka pomada pospešuje rast las. Lonček 50 kr. Kri člatllne krogljlce proti vsem boleznim, ki od želodca prihajajo. Cena škatljici 21 kr, zavitek s ti ukutl. in navodom rabe I gld. 5 kr., 0 zavitkov 5 gld. 25 kr. Kri čistilni čaj KVIlerjev. Majhen zavitek 75 kr, velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred. Kro|ljlce za bledico dr. Blauda (pocukrane) {>roti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). Škat-jica velja 60 kr. Krogljlce za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-kulji. Cena z navodom 2 gold. Malaga-vlno najboljše vrste za prebolele. Stekl. 'It litra 60 kr., >/i litra I gld. 20 kr, liter 2 gld. 20 kr. Marljlno-eeljske kapljice, slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr., duc. 2 gold, 5 duc. 7 gold. 50 kr. Maža za guSo, lonček 35 kr. Vala za kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld. Obllž zoper kurja ožesa, Luzerjev 60 kr, ravno tak od mene le 40 kr. Pagllano-slrup, pravi iz Florencije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold. pri „Mariii Ponašaj" ift5§Ia& Mestni trg št. 11, hovnikom iu p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot: PraSck za Murke. Skatljica 30 kr. ltudečl dunajski sok zoper kaScIJ. Stekl 40 kr. Ruska maža za ozeblino, jako dobro sredstvo. Lonček 40 kr. Sallcllno kisla ustna voda. Stekl. 50 kr. Sallcllno kisli zobni praSek. Skatljica 30 kr. Sirup Iz planinskih zellS« proti kailju, hripa-vosti, pljučnim boleznim itd. napravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr, duo. I gld. Strup za podgane, najmočnejše sredstvo. 20 kr. Strup za »tenlee. Steklenica 40 kr. Tinktura za rast las. Steklenica 60 kr. Tinktura sa kurja očeta, bradavice in trdo koio. Stekl. 40 kr, '/t <*»« 2 gold. Univerzalni Jedilni pralek, izvrstno sredstvo proti ziatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju sploh jako priljubljen. Skatljica z narodom rabe 50 kr. Univerzalni zdravilni obli« (flajšter) zoper vsakovrstne rane, vnetje otekline itd. Skatljica 30 kr. Ustna voda dr. Duflo»-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečino. 60 kr. Voda za «IMenJe obrata, pege, ogrco, grinte in druge nečistosti kože. Stekl. 80 kr. Zobne kapljice. Stekl. 10 kr, duc. 90 kr. Zobni praSck po dr. HelderJI z dodatkom nali-cilno-kislcga natrona je jako priljubljen. Skatljica 30 kr. Žclcznato klncSko vino pokrepča želode«. Cena butelji I gold. 20 kr. Železnato salo iz kitovih jeter najboljše vrste, za krepčanje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl. 60 kr. Želodčne kapljice Marije Pomagaj Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog lirezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne zelo-dečne bolezni ozdraviti. Stekl. 30 kr., duc. 3 gold. Medlclnlčnu mila, lepo dISeče pornade, lasna olja, parfumi, Itd. vedno v zalogi. Btr Živinska zdravila. "Vv Honieopatlčne kapllce za praSKe zoper vse prašičje bolezni. Stekl. 30 kr. PraSck za prašiče po poskušnjah potrjen proti perečemu ognju, uaničneiuu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij. driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr. Konjski cvet za utiranje udov, trganje, oteklino, spahnenje šipe na kolenu. Stekl. I gld. Liter 2 gold. PoskuSeni konjski praSek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako se konju vedno po malo daje tega praška, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznini. Zavitek 50 kr. PoskuSeni mlečni In goveji praSek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr. Pasje krogljlce proti pasjim boleznim. Škat. 50 kr. Homcopatična lekur-iia. lnl 'rkarna ?ri 'M Pon,»Hai' je> kakor znan°. najprva in najstarejša homeopatična lekarna na Kranjskem. Napravljajo se te zdravila iz posebne dobrote in čistote ter najtočneje Isto tako se dobč vsa zdravilt p« receplil, napravljena, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dvakrat razbija Cenik pošljem, ako se naroči, gratis in franko, v katerem je še veliko več in bolj natančno popisanih zdravil. Prosim vljudno, me p. n. občinstvu priporočati. m Lud. Grečel, lekar. Izdajatelj: M. Mar.