< > h «> Q D -> u V) < u o Če Bog noče, svetnik ne more. Francoski pregovor ilimiiwipiip K Številka 16 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra e 150,-SIT petek, 20. aprila 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Vsak nastop naše ekipe bo odslej imel značaj pokalne tekme. Lojze Jagodič, trener Slovenskega atletskega kluba Habernik bi bil priznan župan za vse občane Stran 5 Pravljičar z otroki v Mohorjevi knjigarni Včeraj v četrtek, 19. aprila, je Niko Küpper, novinar pri Slovenskih sporedih ORF in avtor koroških pravljic za otroke, učencem iz Mohorjeve ljudske šole bral iz svoje uspešne knjige Koroške pravljice. Pravljičar pa otrokom ni le bral, temveč se je z njimi pogovarjal in jih popeljal v svet pravljic. To pravljično dopoldne pa ima seveda tudi vzrok. Ponedeljek, 23. aprila, je namreč svetovni dan knjige. V Mohorjevi knjigarni so na ta dan pripravili darilo, vsak, ki bo obiskal knjigarno, bo prejel knjigo v dar. Vodja knjigarne Miha Kreutz in sodelavci se že veselijo Vašega obiska. IZ NAŠIH OBČIN Ljudsko štetje 2001 V občinah seje pričel boj za vsakega posameznega občana. Stran 6 KULTURA (Ne)znano zamejstvo Dr. Janko Zerzer je napisal zanimivo in zelo informativno brošuro o Koroški. Stran 10 KULTURA Gledališki abonma SPZ in center k&k ljubiteljem gledališke dejavnosti ponujata pravo poslastico. Stran 10 ŠPORT SAK - boj za obstanek V ugodnem primeru bi SAK zadostovalo tudi 14. mesto za obstoj v regionalni ligi. Stran 15 2 Politika Petek, gg: aprila 2001 Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Deželna politika na preizkušnji ■“prihodnji torek, 24. aprila, vabita Kärntner Heimatdienst in Kärntner Abwehrkämpferbund v velikovško Neue Burg (ob 19.00) na t.i. informacijsko prireditev o aktualnem manjšinskopolitič-nem razvoju, zlasti še o vprašanju dvojezičnih napisov in slovenskega uradnega jezika. Organizatorjem je zanjo uspelo pridobiti deželnega glavarja Haiderja, sodelovali pa naj bi tudi župani okraja Velikovec. Ne gre za prvo in edino tovrstno prireditev. Ze 2. marca sta KHD in KAB vabila na isto temo v Galicijo, 29. marca pa v hotel Fichtenhof v Podgradu pri Škocija-nu. Vabila so bila napisana v znanem nemškonacionalnem stilu. Poleg tega so gospodinjstva prejela glasilo KHD „Der Kärntner”, ki se v nobenem oziru ne razlikuje od svojega predhodnika „Ruf der Heimat”: slej ko prej širi prastrah in svari pred „grozečo slovenizacijo” Koroške. KHD-jevski krogi se v prvi vrsti zaletavajo proti razsodbi ustavnega sodišča glede Voukove pritožbe in morebitni razveljavitvi 25-odstotne klavzule glede dvojezičnih napisov. Z vso silo odklanjajo dvojezične uradnike, ki naj bi jih po njihovem mnenju nadomestili tolmači. V tem smislu podpirajo tudi Haiderjevo stališče glede mobilne prevajalske službe - če gre po podpredsedniku KHD Jordanu, pa naj bi imel pravico do slovenskega uradnega jezika samo tisti, ki lahko dokaže, da ne zna nemško. Nadalje se polni groze mdr. sprašujejo: Bodo Gallizien, Eberndorf in St. Kanzian kmalu postali Galicija, Dobrla vas in Ško-cijan?, prav tako pa sta jim velik trn v peti dvojezično šolstvo in Sadovnikova želja, da bi novi krški škof prišel iz vrst narodne skupnosti. Zaletavajo se proti demokratični Sloveniji, kakor so se nekoč zaletavali proti Titovi Jugoslaviji. Sploh pa je za KHD še vedno jasno kakor beli dan: zahteve, ki merijo v večjo enakopravnost narodne skupnosti, naj bi bile „nesramne” in „diskriminirale” večinski narod. Kdor morda misli, da se KHD nahaja s to svojo miselnostjo v osamljeni poziciji, ker gre Evropa nasprotno pot, na žalost ne upošteva koroške stvarnosti. Dosledni izpolnitvi 7. člena avstrijske državne pogodbe ne nasprotujeta samo KHD in KAB, in tudi dobrolski župan Pfeifer ni edini politik, ki se skuša profilirati na račun narodne skupnosti. V resnici pri večini koroških politikov, tako deželnih kakor občinskih, slej ko prej prevladuje prepričanje, da so zahteve po dosledni izpolnitvi 7. člena zelo „kočljiva zadeva”. Še več: pravijo, da ogrožajo mir v deželi, in se sprašujejo: Ali postaja spet vroče kakor v 70-ih letih? Temu ustrezno skušajo tiste, ki vztrajajo pri svojih pravicah, spraviti v defenzivo, s tem da jih označujejo kot ekstremiste in napadajo kot nasprotnike sožitja. Ko je šlo za praznovanje so letnice plebiscita, so se deželni politiki s Haiderjem na čelu z vsemi močmi potrudili, da pridobijo za sodelovanje tudi narodno skupnost. Deželni glavar se je tudi javno priznal k izpolnitvi predplebiscitne obljube koroškega deželnega zbora septembra 1920 - kar najmanj pomeni, da hoče spoštovati pravice, ki jih zagotavljajo zakonska določila vključno 7. člen ADR. Koroški Slovenci so sprejeli povabilo k sodelovanju na plebiscitni proslavi v zaupanju, da bodo pred proslavo dane obljube uresničili po proslavi. Dejstvo, da se deželna vlada ukvarja s postavljanjem napisov, ki bi morali biti postavljeni že pred 25-imi leti, je obetavno za prihodnost in je treba, če se bo zadeva uresničila v smislu narodne skupnosti, pozdraviti kot korak v pravilno smer. Kljub temu pa to ne pomeni, da bi deželna manjšinska politika s Haiderjem na čelu že prestala pravo preizkušnjo. V glavnem je še vse odprto, ali bo preizkušnjo zares prestala, pa bo odvisno od tega, za kaj se bo odločila: za prihodnost oz. ploden dialog, kar pomeni, da je mogoče zagotoviti sožitje samo ob enakopravnosti narodne skupnosti - ali pa za preteklost v smislu KHD in ostalih nasprotnikov narodne skupnosti. V 70-ih in 80-ih letih so za ekstremiste veljali mazači in domnevni nastavljale! bomb, zmerneži pa so bili tisti, ki so zahtevali le uveljavitev zakonsko določenih pravic. Dandanes pa so po Haiderjevi oceni ekstremisti prav nekdanji zmerneži, tisti torej, ki se te dni sklicujejo na uresničitev razsodbe ustavnega sodišča. BOJAN WAKOUNIG (urednik radia Korotan) Ukrepi v brist dvojezične topografije V občinah Globasnica in Žrelec so postavili manjkajoče dvojezične kažipote. ■“■veželna vlada je 1 lani sprejela izja-I—* vo o nameri (Letter of Intent), po kateri naj bi se postavili dvojezični napisi in kažipoti povsod tam, kjer manjkajo, čeprav je bila ustrezna uredba sklenjena že leta 1977. Priprave za realizacijo tega sklepa tečejo, pri čemer je bilo treba rešiti predvsem vprašanji financiranja in definicije za topografske napise. Vprašanje financiranja je po izjavi dipl. inž. Fontina z oddelka za ceste na deželni vladi rešeno. Ni pa še rešeno vprašanje, kaj vse se pojmuje s topografskimi napisi. Medtem ko je npr. stališče vodje biroja za slovensko narodno skupnost jasno - po njegovem mnenju spadajo pod ta pojem vsi topografski napisi in ne samo krajevni, so drugi uradniki mnenja, da se je treba omejiti samo na tista krajevna imena, ki so predvidena v uredbi iz leta 1977. V primeru, da bi se uveljavila zadnja teorija, bi npr. kažipoti za Šajdo/Schaidasattel, Ljubelj/Loiblpass ali Breško jezero/Pirkdor-fersee ne dobili dvojezičnega napisa. To pa nasprotuje zakonu o narodnih skupnostih; ta ne govori o zgolj krajevnih napisih, temveč o topografskih, ki so širše zasnovani. Odločitev je sedaj pri ustavni službi deželne vlade. Namestnik direktorja urada deželne vlade ddr. Anderwald je v pogovoru za NAŠ TEDNIK menil, da bo stališče ustavne službe znano do naslednje okrogle mize. Kdaj bo ta zasedala, ni znano. Hkrati je ddr. Anderwald poudaril, da se je zadeva po odločitvi ustavnega sodišča glede Voukove pritožbe zakomplicirala. „V sklepu, ki ga je deželna vlada sprejela lansko leto, namreč piše, da je treba prej ustrezno pripraviti na dvojezične napise prebivalstvo. Trenutno pa je zadeva zelo emocionalizirana,'' tako ddr. Anderwald. Kljub temu se zadeva očitno premika. Tako bodo v občini Globasnica postavili že vseh šest manjkajočih dvojezičnih kažipotov in tudi za občino Žrelec so že določili, da jih bodo postavili (konkretno štiri). Sadovnik je na to reagiral v izjavi za medije z velikim zadovoljstvom in pozdravil te ukrepe kot prve korake v smer popolne uresničitve uredbe, ki je bila sprejeta pred 24-imi leti. „Postavitev teh dvojezičnih kažipotov nam daje upanje, da se bodo ti ukrepi izvedli tudi v ostalih prizadetih občinah. To bi gotovo prispevalo h krepitvi politike dialoga v deželi,” tako predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Sadovnik hkrati poudarja, da ne gre samo za uresničitev zakonskih določil, ki bi že zdavnaj morala biti uresničena, temveč tudi za „pomemben simbol, s katerim priznajo dežela in občine obstoj in sožitje obeh narodnih skupnosti.” „Prav tako pa je to," poudarja Sadovnik, „znak evropske zrelosti, ki daje upati na celovito manjšinsko zaščito.” Janko Kulmesch Z leve: deželni glavar Jörg Haider, umetnik Marko Lipuš, predsednik NSKS Bernard Sadovnik. Desno: Odprtje razstave sta glasbeno olepšala Niko (sede) in Michael Vavti iz Šmihela. Sllki: Martins’ Köstenberger Marko Lipuš na deželni vladi kot pogled na 9. kulturni teden Zanimivo fotografsko razstavo sina Florjana Lipuša je organiziral vodja manjšinskega biroja Hren, odprla pa stajo Haider in Sadovnik. Iv-o sem Marka Lipuša pred 1^ leti na Dunaju prvič spo-• \znal, sem se zelo začudil, ko mi je rekel, da je doma v občini Žitara vas, v isti občini kot jaz. Priznati moram, da nisem vedel, da živi družina Lipuš v moji občini- Je pa to nekaj tipičnega za nas: pogostokrat se zgodi, da mora nekdo postati znan šele v širšem svetu, preden ga sami upoštevamo. To me je tudi spodbudilo, da sem predlagal ravno Marka Lipuša za razstavo v galebji Koroška na sedežu deželne vlade. _ S temi besedami je vodja manjšinskega biroja pri Uradu deželne v|ade Karl Hren pozdravil ude-ležence odprtja razstave Marka Lipuša. Poleg Karla Hrena sta spregovorila tudi deželni glavar Jörg Haider in predsednik NSKS Bernard Sadovnik. Medtem ko je Haider izpostavil Koroško kot deželo mnogih obrazov, se je Predsednik NSKS posebej zah-valil vodji manjšinskega biroja Hrenu za to njegovo pobudo in Poudaril: „Rad bi ga opogumil, da Prevzame poleg kulturne in umet- Pogostokrat se zgodi, da mora nekdo postati znan v širšem svetu, preden da ga upoštevamo doma. KARL HREN niške dejavnosti tudi na področju medetničnih vprašanj ter v prostoru prihodnje južne regije aktivno vlogo povezovanja in razčiščevanja problemov, kolikor na- stanejo. Večjezičnost je naša skupna možnost v skupni regiji.” Marko Lipuš je sin znanega literata Florjana Lipuša in se ukvarja s fotografsko umetnostjo. Njegovo umetniško delo je predstavila Janja Zikulnig (njeno besedilo je prebral Karl Hren). „Fotografska dela nosijo osebni pečat Marka Lipuša. Prvi vtis, ki ga dobimo ob gledanju teh stvaritev, kaže pravokotne, črno-sivo-bele kompozicije. Šele ob natančnejšem gledanju odkrijemo v njih dele človeškega portreta, ki ga Marko Lipuš svojevoljno razreže v poljubne drobce, nato sestavlja, grupira in faborsko-teh-nično spreminja. Dodatno odkrijemo še grafične znake, ki pa se dostikrat izkažejo kot delci foto-posnetkov raznih ograj, mrež, rešetk, in drugih vsakdanjih stvari,” tako Janja Zikulnig. Razstava na Uradu deželne vlade (Arnulfplatz) velja kot pogled na 9. Kulturni teden koroških Slovencev, ki ga prireja manjšinski biro pri deželni vladi. Letos bo od 6. do 12. majav Beljaku. -Kuj- GRADEC/MARIBOR Daljnovidni Štajerska se očitno zelo dobro zaveda, kako je treba graditi čezmejno sodelovanje, pri katerem so v ospredju obojestranske koristi in ne ovire. Včeraj, 19. aprila (po redakcijskem zaključku) se je v Gradcu začel dvodnevni simpozij pod geslom „Stari sosedje - novi partnerji”, ki je deležen najvišje politične podpore: s svojo udeležbo sta ga počastila tudi avstrijski zvezni kancler Schüssel in predsednik slovenske vlade Drnovšek. Prireditelji simpozija so mdr. dunajski Inštitut za Srednjo Evropo, Državni svet Republike Slovenije, Evropski hiši Gradec in Maribor in ljubljansko društvo Pharos skupno z Deželo Štajersko in štajersko Gospodarsko zbornico. Namen simpozija je poglobiti sodelovanje med Štajersko in Slovenijo na vseh področjih, od politike pa do kulture in gospodarstva. Še posebej bo od tega profiliralo seveda gospodarstvo. Simpozija (prvi dan v Gradcu, drugi v Mariboru) se je udeležil tudi predsednik SGZ Matevž Grilc. -Kuj- OBČINSKA SEJA Se bo prepir lovcev nadaljeval v torek? Škocijan. Prihodnji torek, 24. aprila, bo ob 19. uri zasedal občinski svet v Škoci-janu. Na dnevnem redu seje je med drugim oddaja občinskega lovišča. Doslej sta imeli lovišče v najem lovski društvi Škocijan in Šentvid v P., odslej pa naj bi skupno koristili lovišče. Ker je bila zadeva že v preteklosti zelo vroča zadeva, je tudi tokrat pričakovati dosti „mu-nicije". Seja je javna in bo prav zaradi tematike verjetno zelo dobro obiskana. ZELO POZNO Tudi rožeška občina z novimi računalniki Rožek. Na minuli občinski seji so mandatarji (tokrat pod vodstvom podžupana Franza Richaua, ki je zastopal župana Mitscheja) soglasno sklenili nakup računalniške naprave za občinski urad. S tem je občina Rožek kot ena zadnjih občin priključena na skupno računalniško mrežo občin. Na seji so zamenjali tudi referente. Točko je občinski svet obravnaval brez javnosti, ki so jo pri tej točki izključili. Frakcija župana Mitscheja je želela prvotno po svoje novo razdeliti referate, kar pa je deželna vlada iz pravnih razlogov prepovedala. Referat Petra Adamitscha bo odslej prevzel Manfred Zenz (turizem, šport in kultura), novi referent za socialne zadeve pa Kurt Pekastnik. EL, ki je v občinski sobi zastopana z enim mandatarjem (mag. Mirko Oraže) je menjavi privolila. POVIŠANJE Smeti dražje Borovlje. Občinski svet je večinsko sklenil povišanje pristojbin za odvažanje smeti. Za 120 I zaboj bo treba odslej plačati 1019,- letno (doslej 637,-). Volilna skupnost je proti tej in drugim podražitvam ostro protestirala. Štetje 2001: vsak občan je vreden vsaj 10.000,- šil. Od 2. maja naprej poteka po vseh občinah ljudsko štetje. Med občinami se je deloma pričel velik boj za občane. Čim višje je število občanov, ki imajo v občini svoje glavne bivališče, tem več denarja dobijo občine letno od zveze v obliki letne finančne izravnave. Povprečno dobi vsaka občina za posameznega občana 10.000 šilingov. Ker število občanov velja do naslednjega ljudskega štetja, se predvsem večje občine trudijo, da bi v zadnjem trenutku zvišali število občanov in nudijo „cukrčke“, od brezplačnih vstopnic za kopališče tja do brezplačnih vozovnic za študente. Štetje bo potekalo od 2. maja naprej. 70.000 popisovalcev bo po občinah pomagalo pri štetju in (samo če to občan izrecno želi) tudi pri izpolnjevanju. Pri štetju bo treba izpolniti štiri vprašalne pole ter en seznam. Od vseh je obvezno treba izpolniti samo osebni list (Personenblatt), ki med drugim služi za ugotovitev pogovornega jezika, položaja v gospodinjstvu, verske izpovedi ali ugotovitvi šolske izobrazbe in poklica. Ostale tri pole služijo ugotovitvi podaktov glede stanovanja, delovnih mest in poslopij. Za vsako gospodinjstvo pa je priložen tudi seznam, v katerega je treba vpisati podatke v gospodinjstvu živečih oseb (imena, rojstni datumi, državljanstvo, glavno prebivališče). Ta seznam služi za to, da se popišejo vsi Avstrijci, nato bodo sezname uničili. Pogovorni jezik. Ker je pri preteklih ljudskih štetjih pogosto prišlo do težav, predvsem kar se tiče ugotavljanja pogovornega jezika (na Bistrici v R. je npr. uradnik vsem vnaprej izpolnil obrazce z nemškim pogovornim jezikom), je treba izrecno poudariti, da vsaka oseba sama izpolnjuje obrazce in da mora občina podatke obra-navati anonimno. V nekaterih občinah pridejo na dom popisovalci, ki so pripravljeni pomagati pri izpolnjevanju. S tem, da pride popisovalec v hišo, pa noben občan ni dolžan, da poleg njega izpolni obrazec, marveč lahko gre sam na občino in ga tam odda. Vsak občan ima tudi možnost, da sam na občini osebno dvigne vprašalne pole in se s tem izogne popisovalcu. Slovenščina. Vse vprašalne pole so na Koroškem na voljo tudi v slovenščini in morajo biti na voljo v vseh južnokoroških občinah. Tudi popisovalci so obvezani, da na zahtevo izročijo slovenski obrazec. Silvo Kumer Štiri vprašalne pole ter en seznam je treba izpolniti pri letošnjem ljudskem štetju, ki poteka od 2. maja naprej. Plebiscitni dar: pliberški župan je grozil z odstopom Preziranje želja občin pri razdelitvi plebiscitnega daru še vedno buri duhove. Pliberški župan Grilc je grozil celo z odstopom kot poslanec. Ker je deželni glavar Jörg Haider v deželni vladi s pomočjo deželnega svetnika Georga Wur-mitzerja (ÖVP) sklenil razdelitev plebiscitnega daru proti željam in sklepom občin, je pliberški župan mag. Raimund Grilc javno grozil z odstopom kot deželni poslanec ljudske stranke. V občini Pliberk je Grilc z ostalimi občinskimi odborniki soglasno sklenil, da naj bi plebiscitni dar namenili dozidavi otroškega vrtca, asfaltiranju cest v obrtni coni ter nakupu računalnikov za ljudske šole v občini. Haider in Wur-mitzer pa sta plebiscitni dar namenila obnovi galerije Wernerja Berga (300.000,-) ter obnovi Grenzlandheima (1,5 mio.). To eklatantno preziranje želja občine je Grilca, ki je v občinskem svetu pogosto soočen s kritiko, da j je preveč kooperativen z deželno politiko in da premalo naredi za občino Pliberk, tako razhudilo, da je Wurmitzerju grozil z odstopom. - Kaže, da zaenkrat z uspehom. Si- 1 cer to ni več vplivalo na razdelitev 3 plebiscitnega daru, zato pa naj bi ' dežela Koroška v obliki izrednih fi- 1 nančnih dotacij podprla nakup ü računalnikov, asfaltiranje obrtne cone ter dozidavo otroškega vrt- ca. Denar naj bi prišel iz referata za občine deželnega svetnika Wurmitzerja. Nato je pliberški župan svojo izjavo relativiral in menil, da verjet- VAŠKA SKUPNOST Strpinčani in ne Kameradschaftsbund Globasnica. Na intervencije funkcionarja FPÖ Sigija Werkla je deželni glavar Haider proti sklepu občine iz plebiscitnega daru namenil vaški skupnosti v Strpni vasi 297.000 šilingov za dograd-njo vaške hiše (Gemeinschaftshaus). Občina je želela projekt financirati z dotacijami dežele. Prvotno je hotel Kameradschaftsbund obesiti uspeh na svoja ramena, Dorfgemeinschaft Traundorf/Strp-na vas, ki se tako tudi uradno imenuje, pa želi zadevo postaviti v pravo luč: „Kameradschaftsbund lahko sicer prostore tudi koristi, nosilec projekta pa smo mi, vaška skupnost v Strpni vasi!" no ne bi nič prineslo, če bi želel z glavo skozi zid.“ Proti taki obliki razdeljevanja podpor se je izrekel šef koroških socialdemokratov, namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy, ki vidi zdaj tudi za druge občine možnost, „da naj skušajo uspeti s tem načinom politike“. Ambrozy vidi po zadnjih sklepih ogroženo enakopravnost koroških občin in priporoča drugim nezadovoljnim občinam, kot so to Bekštanj, Velikovec, Borovlje, Žihpolje, ki jim Haider ni ugo-ddil, da izberejo podobno pot kot Pliberčani. Silvo Kumer Župan Raimund Grilc je grozi! z odstopom, kratko nato pa je svojo najavo relativiral. 50 LET Velik praznik za Blažejev center Pliberk. Skoraj 4000 obiskovalcev je prišlo na praznovanje 50-letnice trgovine Blažejv Pliberku. Pred 50-imi leti, leta 1951, je Valentin Blažej s svojo ženo Angelo v Libučah odprl trgovino z mešanim blagom. S tem sta si Valentin st. in žena Angela, izpolnila prvi veliki poslovni cilj, pri tem pa ni ostalo. Že leta 1957 sta se s trgovino preselila v Libuče v nove prostore, 10 let kasneje pa sta kupila v Pliberku t.i. „Metnitzhof“, v katerem je danes še znani Blažej-Cen-ter. Od tega leta naprej je v poslovno življenje družinskega podjetja vključen tudi sin Valentin ter njegova žena Johanna, danes pa celo pomaga že vnuk ustanoviteljev, Valentin III. Na dvodnevno praznovanje, v petek 6. in v soboto 7. aprila so prišli številni predstavniki pliberškega javnega življenja, od mestnega župnika mag. Ivana Olipa do župana mag. Raimund Grilca. Prišli pa so tudi župani sosednjih občin ter kupci z obeh strani meje. Prišlo jih je nad 4000, za vse pa je bil pripravljen dunajski zrezek gostilničarja Enzija, vsi pa so z družino Blažej seveda nazdravili na jubilej. Pliberčani v Franciji uspešni Dijon Prenois. V tako imenovani Interseriji (lahko bi jo primer-1 jali z najmlajšim bratom formule 1) je z veliko noč prvič tekmoval „Team Žele motorsport“ iz Nonče r vasi pri Pliberku za točke evropskega pokala. „Tim“ vodi kot menedžer in tekmovalni inžiner Michael Žele, ki je bil s prvim rezultatom zelo zadovoljen. 17-letni Christoph Haingartner je zmagal, drugi dirkač 38-letni Peter Milavec, domačin z Breg pri Pliberku pa je postal tretji in je bil prav tako na stopničkah. Pri izredno težavnih pogojih, pri dežju in nizkih temperaturah, je bil „Team Motorsport Žele“ najbolj izkušen. Predvsem z motorji je bil Michael Žele zadovoljen. „Celotni tim je odlično harmoniral, od vozačev do mehanikov,“ se je veselil Žele. Naslednja preizkušnja čaka Pli-berčane 20. maja na A 1 Ringu na Štajerskem. Tu imajo tudi domačini možnost, da spremljajo svoje dirkače. Skupno pa je letos še 8 dirk, cilj pa je zmaga v končnem seštevku. Peter Milavec je na svoji prvi dirki osvojil tretje mesto in je bit na zmagovalnih stopničkah. PL—vvogrcai v petek, 20. aprila, (od 12. naprej) ter v soboto, 21. aprila, (od 8. ure naprej). V soboto od 19. ure naprej prijeten večer s skupino „Gipfelstürmer“. Sanitär - Lüftung Heizungstechnik 9150 Pliberk / Bleiburg 04235/4129 0664 / 52 36 003 Inštalacijski mojster Martin Po-lesnig vabi na dan odprtih vrat. Pretekli četrtek so se kandidati za mesto župana v gostilni Škof i/ Šentlipšu v diskusiji predstavili občanom, tako da so si občani lahko sami ustvarili sliko. Z leve: Jakob Strauss, Walter Schmacher, Wolfgang Kristan in dipl. trg. Joža Nabernik. Foto: Morri/KW Z Jozom Habernikom bi Žitrajčani dobili župana za vse občane To nedeljo, 22. aprila, bodo v občini Žitara vas volili naslednika župana Lepitschniga. Za mesto župana se potegujejo štirje kandidati. Žitara vas. Ker je Herbert Le-pitschnig (SPÖ) lani predčasno oddal mesto župana, morajo občani v Žitari vasi to nedeljo izvoliti novega župana občine. Za župana kandidirajo štirje kandidati, vse štiri v občinskem svetu zastopane frakcije so imenovale svojega kandidata. Za SPÖ kandidira Jakob Strauss, za EL podžupan dipl. trg. Joža Nabernik, za ÖVP Walter Schmacher in za FPÖ Wolfgang Kristan. Čeprav ima SPÖ v občinskem svetu večino (SPÖ 9 mandatov, EL 4, ÖVP 3, FPÖ 3), je pred nedeljskimi volitvami vse odprto. To predvsem zaradi tega, ker SPÖ ni našla kandidata, ki bi lahko brezhibno nasledil Herberta Lepitschniga. Z 41-letnim Jakobom Straussom je SPÖ nominirala kandidata, ki je sicer zelo zagnan, ima pa le malo izkušenj v občinski politiki in tudi ni bil še nikoli v važnejši vodilni funkciji. Habernik. V veliko boljšem položaju je Enotna lista, ki ima z dipl. trg. Jozom Habernikom zelo izkušenega komunalnega politika, saj ima skorajda že 20-letne izkušnje v občinski politiki. Habernik je star 54 let, stanuje v Bikarji vasi in je po izobrazbi gospodarstvenik. Na svoji doslejšnji poklicni poti je vodil številna gospodarska podjetja in zdaj kot srednješolski učitelj posreduje svoje znanje in izkušnje na Višji strokovni šoli za gospodarske poklice v Šentpetru. Svojo energijo in izkušnje pa je Habernik vedno vlagal tudi v društva, bodisi kot prezident nogometnega kluba SF Bikarja vas, kot podpornik v nogometnem klubu Žitara vas ali v Slovenskem prosvetnem društvu Danica, kjer je pel tudi v pevskem zboru. Kot podžupan je Joža Habernik od zadnjih volitev naprej vodil finančni pododbor v občini. Gospodarski razvoj občine in nova delovna mesta so primarni cilji, ki jih želi uresničiti kot župan. Predvsem želi Habernik mobilizirati lastni potencial v občini: „Treba bo izdelati konkretne gospodarske projekte in jih potem predložiti deželni vladi in drugim ustanovam.“ Kot zelo važne cilje je Habernik v diskusiji z ostalimi tremi kandidati označil tudi zagotovitev zdrave pitne vode v občini, dobro sodelovanje in razumevanje med narodnima skupnostima, ustanovitev obrtne cone v občini ter izboljšanje servisa za občane na občinskem uradu. Volilni boj je potekal dokaj mirno in stvarno, pretekli četrtek pa so se vsi štirje kandidati na javni diskusiji v Šentlipšu predstavili občinski javnosti. Tudi bratje Smrtnik so prišli na žitrajski kulturni večer. Prvi žitrajski kulturni večer pri Mohoritschu Na velikonočni ponedeljek je podžupan Joža Habernik vabil na kulturni večer, ki so ga oblikovali „Quintett Petzen“, Kvartet bratov Smrtnik ter „Harmonikafreunde Sittersdorf“. Uspeh je bil odličen, dvorana pa do zadnjega mesta zasedena. 1700 občanov je volilno upravičenih Za nedeljske volitve župana v Žitari vasi je 1.700 žitraj-skih občanov volilno upravičenih. Medtem ko je kandidat SPÖ Strauss prepričan, da bo že to nedeljo dobil absolutno večino, so Habernik, Schmacher in Kristan realisti in računajo s tem, da bo 6. maja drugi krog volitev med najmočnejšima kandidatoma. Šolstvo 7 / GIMNAZIJA VELIKOVEC Šolsko partnerstvo -novost v pouku slovenščine Velikovški gimnazijci so se odločili za partnerstvo z gimnazijo Šentvid v Ljubljani. t »evropskem Letu jezikov \ / 2001 smo se z dijaki V 6.abc gimnazije Velikovec, ki se učijo slovenščino, odločili za projekt s Slovenijo. Na Ministrstvu za šolstvo sem zaprosila za naslov gimnazije v Ljubljani in ga tudi po interkul-turnem centru takoj dobila. Gimnazijo Šentvid obiskuje okoli 800 dijakov, ki jih poučuje 60 učiteljev. Gimnazija izvaja splošni gimnazijski program in dijaki se lahko vpišejo v: • jezikoslovni oddelek • naravoslovni oddelek • družboslovni oddelek • humanistični oddelek ter • športni oddelek. Pouk poteka v dveh izmenjavah: dopoldne od 7.45 do 13(00 in popoldne od 13.00 do 18.10. Športni oddelek ima pouk samo v dopoldanskem času. Vpis v oddelke ne pomeni usmeritve, temveč bolj poglobljeno spoznavanje izbrane snovi. Pouk je samo ena stran šole, saj ima številne interesne skupine, ki omogočajo dijakom delovanje po nadarjenosti. Radi sodelujejo v šolskih društvih, krožkih in projektih. Tudi učitelji se redno srečavajo v strokovnih aktivih. 2. aprila ob 7.45 uri smo se odpravili v novo „dobo" pouka slovenščine na gimnaziji Velikovec, v „dobo šolskega partnerstva z gimnazijo Šentvid v Ljubljani”. V Sloveniji so nas prisrčno sprejeli gospa prof. Irena Doljak, ravnatelj gospod prof. Jure Grgurevič in dijaki, pri katerih so naši učenci živeli in na ta način tudi spoznali gostoljubnost slovenskih družin. Malo so se seveda bali pogovorov, ker se šele eno leto in pol učijo slovenščine. Čudili pa so se, kako hitro se jezika navadiš, če ga moraš uporabljati. Če pa le ni šlo, je pomagala angleščina in Dijakinje in dijaki, ki obiskujejo 6. abc razred velikovške gimnazije in se učijo slovenščine, so svoj obisk v slovenskem primorskem mestu Piran ovekovečili pred Tartinijevim spomenikom. nemščina. Šola nam je sala izredno dober program, tako da bo za nas jeseni kar težko izvesti podoben raznolik in kakovosten teden. V ponedeljek so po srečanju z vrstniki le-ti zanesli prtljago domov, medtem ko smo mi imeli izredno zanimiv sprehod po Ljubljani. Zvečer nas je še čakala kakovostna gledališka predstava Othello, ki so se je udeležili tudi dijaki gimnazije Šentvid. V torek smo hospitirali pri pouku različnih predmetov. Popoldne smo spoznali biološki krožek in si ogledali šolski viva-rij s kačami, želvami, pajki, ribami itd., ki jih dijaki sami oskrbujejo. Nato nam je športna skupina „Šentviški fanatiki” predvajala vrhunski košarkarski program. Zvečer smo mi imeli naš veliki nastop, ki smo ga poimenovali SPOZNAVANJE, in smo ga seveda med poukom dobro pripravili. V šolski knjižnici, ki je središče in zbirališče gimnazije in za dijake vedno odprta, se je zbrala lepa množica dijakov in profesorjev. S plakati in folijami je vsak dijak velikovške gimnazije predstavil sebe in svojo vas oziroma občino. Jaz sem predstavila veli-kovško gimnazijo in kulturno in politično dejavnost koroških Slovencev. V sredo smo doživeli višek programa. Peljali smo se na celodnevno ekskurzijo v Postojno, na slovensko obalo v Piran in v Hrastovlje. Ekskurzija je bila dvojni uspeh. Po eni strani so dijaki spoznali lepoto Slovenije, po drugi strani so vsi navezali stike s šentviškimi dijaki. V četrtek smo spet hospitirali in sodelovali pri pouku. Po ne- štetih vtisih med tednom smo pred odhodom imeli sestanek z gospodom ravnateljem, ki nam je podrobno predstavil šolske dejavnosti, in nastala je vneta diskusija. Potem so nam dijaki gimnazije Šentvid predvajali videofilme o številnih in zelo zanimivih šolskih prireditvah. Ugotovili smo, da je čas prehitro minil in treba se je bilo posloviti. Gospod ravnatelj nam je za slovo podaril „Šentviško napetost”, to je šolski časopis, ki izhaja trikrat na leto in ki ga dijaki delajo sami. Nato smo se poslovili od gospe prof. Irene Doljak, ki smo se ji zahvalili za izvrstno pripravljen teden in za darila. Vsak velikovški dijak je dobil kapo s šentviškim šolskim znakom, šola pa je dobila knjige. Moji dijaki in jaz smo v teh štirih dneh dobili vtis, da dijaki in učitelji zelo dobro sodelujejo in da so velika družina, ki skupno doživlja resnost pouka in družabnost šolskih prireditev in krožkov. Štiridnevni obisk v Sloveniji smo zaključili z izletom na Bled in z večerjo, pri kateri smo izmenjavali naše izkušnje, naša doživetja in načrtovali obisk šentviških dijakov pri nas, ki bo od 1. do 4. oktobra 2001. Do takrat si bodo dopisovali po internetu. Nekateri se bodo celo srečali v počitnicah. Dijaki so bili zelo navdušeni nad šolo, ki nas je res sprejela kot goste. Ob koncu lahko rečem, da je bil obisk v Sloveniji zelo uspešen za dijake in za učitelja. V prihodnje je sodelovanje z gimnazijo Šentvid pomembna točka v pouku slovenščine in pripravili bomo mnogo zanimivih projektov. Že sedaj se vsi zelo veselimo naslednjega srečanja jeseni pri nas na Koroškem! mag. Eva Marija Pikalo-Verhnjak (učiteljica slovenskega jezika na gimnaziji Velikovec) 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Te dni obhaja 92-letnico življenja Josef Vilanek iz Lands-krona pri Beljaku. Slavljencu za ta visoki življenjski praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo prijatelji, znanci in sorodniki, še posebej sin Anton. V Vogrčah je praznovala rojstni dan Justina Rosegger, za kar od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. V četrtek, 12. aprila, je obhajala rojstni dan Erika Picej iz Grabalje vasi pri Škocijanu. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Michaeli Fugger iz Pod-rožce, ki bo prihodnji ponedeljek obhajala rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se svoji odbornici pridružuje Klub 26 ter kolegice in kolegi K KZ v Celovcu. Minulo sredo, 18. aprila, je praznovala polokroglo obletnico mag. Alenka Weber-Inzko iz Želuč. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna_ leta. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in člani SPD Kočna. Prav tako minulo sredo, 18. aprila, je slavila rojstni dan, 64-letnico, Ingeborg Pöcheim iz Šmarjete. Glavnpšolski učiteljici v pokoju ter dolgoletni voditeljici šmarješkega cerkvenega zbora prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo člani farnega sveta in cerkveni pevci. Prihodnjo soboto, 21. aprila, bo s svojo izvoljenko Evo stopil pred poročni oltar Thomas Ogris iz Stranj pri Bilčovsu. Zakoncema že sedaj iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro na skupni življenjski poti, predvsem sreče in zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja. Jutri bo v Celovcu obhajal rojstni dan mag. Wolfgang Fera. Čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha naprej. Naslednje voščilo je namenjeno župniku z Obirskega Tomažu Holmerju, ki je slavil 95-letnico življenja. Slavljencu ob tem visokem polokroglem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo farani z Obirskega in iz Kort. Na Suhi pri Podgorjah je obhajala rojstni dan Katarina Paintner. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Za minuli osebni praznik čestitamo tudi Lenči Wieser z Bajdiš. Vse najboljše! Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Mirku Janežiču ter mu želi vse lepo in dobro tudi naprej. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga leta. V Selah obhajajo osebna slavja Marica Dovjak z Borovnice, Jurij Male pri Cerkvi in Zofi Male s Kota. Vsem slavljencem od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. V Borovljah je pred kratkim obhajala rojstni dan Vida Grab-ner, za kar ji mož in otroci iskreno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 27. pomlad je 11. aprila praznovala Brigita Pasterk iz Dobrle vasi. Čestitamo in želimo mnogo sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva tudi v prihodnje. Pred nedavnim sta slavila osebni praznik Marija in Sebastijan Robitsch. Obema od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta! Prav tako pred nedavnim je slavila rojstni dan - 21. pomlad - Angelika Polesnig iz Vogrč. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje."Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter prijatelji. 75. list življensjke knjige je prelistala Apolonija Žmaucer iz Štebna pri Globasnici. Slavljenki za lepi polokrogli jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovolsjtva. Čestitke za minuli rojstni dan veljajo tudi Lenčki Žmauzer. V Beli pri Železni Kapli obhaja te dni rojstni dan Brigitte Preschern. Občinski odbornici EL Železna Kapla prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Janezu Haudeju iz Prible vasi in Rozi Stefitz iz Lo-vank. Posebne čestitke pa veljajo Heleni Karničar iz Dobrle vasi, ki slavi 85-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in jim kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Dvoru pri Šmihelu je minulo sredo, 18. aprila, obhajala rojstni dan Hedi Lopinsky. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Prav tako rojstni dan je praznovala Kathi Oraže iz Žefezne Kaple. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ČESTITKI T*E!E)Ni 80-letnica Rotarjeve mame I zhaja iz Starmuževe rodbine I na Žamanjah, luč sveta je I zagledala 10. aprila 1921, poročila pa se je na Rotarjevo domačijo v Pogrčah. Možu Andreju Wutteju je rodila devet otrok - hčerke Lenej, Marico, Rozvito in Cvetko ter sinove Neča, Hanzeja, Bertla, Martina in Maksa. Poleg zahtevnih obveznosti kot družinska mati in kmetica vse življenje zavestno podpira dejavnosti v korist narodne skupnosti. Prav tako imamo v Rotarjevi mami-Heleni Wuttej eno najzvestejših bralk NAŠEGA TEDNIKA. Za njen 80. življenjski jubilej ji želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja ter ji kličemo: še na mnoga leta v krogu najdražjih! Jubilantka Helena Wuttej Jubilej Neceja Taupeja |k I a veliki četrtek, 12. aprila, l\ I je Necej Taupe iz Šmiklav-I Nža ob Dravi prelistal 80. list življenjske knjige. Rodil se je v Rutah nad Ločami ob Baškem jezeru, medtem ko je drugi dom našel v Bačah. Bil je gozdni delavec, nekaj časa je delal tudi na žagi. Necej ima velike zasluge na kulturnem področju. Kot prvi je zbiral članstvo za kulturno društvo Jepa-Baško jezero. Bil je pevec, najprej pri cerkvenem zboru v Ločah, nato pri Moškem zboru SKD Jepa, dokler mu je dopuščalo zdravje. Nekaj let je bil tudi sekretar župnika Jurija Bucha in prijel za vsako delo. Sodeloval pa je pri Zbirki Tako smo živeli. Ob okroglem jubileju želijo uredništvo NT ter pevci in člani društva slavljencu vse najboljše, posebej zdravja in božjega blagoslova. Necej Taupe stavi 80-letnico 9 Rož - Podjuna - Žila VEČNA VAS PRI GLOBASNICI Zadnje slovo zgledne in narodnozavedne matere Skrijarjeva mama, Neža F račko, je na veliki petek po dolgi in težki bolezni v 96. letu starosti odšla v večnost po zasluženo plačilo. K I a veliki petek, 13. aprila |\|2001, je po dolgi in težki • M bolezni za vedno zatisnila °či Skrijarjeva mama, Neža F račko iz Večne vasi pri Globasnici. Rajna Skrijarjeva mama se je rodila 9. februarja 1906 kot ena izmed sedmih otrok Prutejeve družine. Rojena na kmetiji in v krogu velike družine je že v mladih letih prijela za težko delo na kmetiji. Leta 1931 se je poročila z možem Janezom Pračkom na Skrijarjevo kmetijo, kjer je do visoke starosti z veseljem opravljala kmečko delo. Težki so bili za Skrijarjevo mamo tudi predvojni 'n povojni časi, in to kar v okviru dveh svetovnih vojn. Predvsem druga svetovna vojna je terjala Posebno žrtev, vsaj je komaj 17-Istni sin v vojni padel in bil pokopan v Normandiji. Tudi mož Janez je moral služiti vojni, on pa se je le vrnil nazaj na domačijo. Narodnozavedna Skrijarjeva družina pa je ob izgubi sina doživela še posebno krutost nečloveške vojne, ker se je družina znašla tudi na seznamu za izselitev. Na srečo pa je le niso izselili. Vsi vojni dogodki Skrijarjevi mami niso mogli zlomiti narodnozavedne hrbtenice, obratno - kot najstarejša članica Slovenskega kulturnega društva v Globasnici je vseskozi podpirala kulturno in narodnopolitično dejavnost. Njena ljubezen do slovenske materine besede se je izražala ob vseh dejanjih njenega dolgega življenja. V predvojnem času je bila močan steber igralske dejavnosti v Globasnici. Zavedala se je, da je odrski nastop najbolj učinkovita p^rihodnji četrtek, 26. aprila, bosta ob 19.30 uri v Vet-I rinju v Dvorani fresk nastopila Waltraud Hoffmann-Mucher in Frank Bernard. Na sporedu 'bodo dela Roberta Schumanna, Franza Schuberta, Petra Čajkovskega, Sergeja Rahmaninova ter tudi Franceta Cigana in Antona Nageleta. Korošica Wal- Neža Fračko t jezikovna šola. Ob raznih družinskih dogodkih in drugih srečanjih je vedno pokazala svojo gledališko znanje v mnogih različnih vlogah. Zato ji je tudi Slovensko kulturno društvo Globasnica podelilo častno članstvo kot znak zahvale za položene temelje. To njeno igralsko dejavnost častne članice kulturnega društva je pri pogrebni pridigi kot edini posebno izpostavil župnik Franc Kramberger. Redkokdaj pa se takšno prizadevanje za narodno skupnost tako obrestuje kot v primeru Skrijarjeve mame, ko so njeni prapravnuki in pravnuki kot ona nekdaj stali v raznih igralskih vlogah na cvetno nedeljo na glo-baškem farovškem odru in tako zagotovili, da se ohranjuje njena kulturna dediščina. Skrijarjeva mama pa ni bila samo pridna, pobožna in priljubljena žena, tem- Pevski recital v Vetrinju traud Hoffmann-Mucher se je po končanem študiju v Gradcu posvetila solopetju, od leta 1997 je stalna članica ansambla v Chosebuzu (Cottbus). Frank več tudi predvsem tudi zgledna mati. Z vso materino ljubezenijo je skrbela vseskozi za svoje otroke. Ta globoka ljubezen do svojih otrok pa se ni samo izražala v lastni družini, ampak v celem sorodstvu in dobrem sosedstvu, saj je bila neštetim ne samo dobra in ljubezniva teta, ampak tudi botra. Ob lepi družinski Skrijarjevi mizi je draga rajna bila vedno središče dogajanja. Ta njen trud in njena ljubezen za družino pa sta bila še posebno vrnjena, ko so vsi domači v zadnjih letih trpljenja noč in dan materi stali ob strani in jo z vso ljubeznijo negovali. Mati, domovina, Bog je prav gotovo bilo njeno dejansko živeto življenjsko vodilo, zato je ob molitvi tudi več kot petdeset let pela v veškem cerkvenem zboru Bogu v čast. Tja v domačo veško cerkev je rajno Skrijarjevo mamo pospremila tudi množica sorodnikov in znancev na velikonočno nedeljo. Pogrebne obrede je opravil župnik Franc Kramberger ob somaševanju nečaka Franca Božiča; Kramberger je z izrazitimi besedami nakazal lik rajne matere. Pesmi žalostinke sta Skrijarjevi mami zadnjič v slovo zapela veški cerkveni zbor in MoPZ „Franc Leder Lesičjak”. Naj se rajna Skrijarjeva mama odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja v prepričanju, da bo nam vsem ostala v trajnem spominu. Hčerkam Mariji, Ani in Pavli z družinami ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje ob izgubi ljubljene matere. Bernard Sadovnik Bernard, rojen v Chosebuzu, je študiral klavir, klarinet, kompozi-cijOj improvizacijo in korepeticijo in bo v Vetrinju na pevsekm recitalu na klavirju spremljal priznano koroško altistko Waltraud Hoffmann-Mucher. Krščanska kulturna zveza prisrčno vabi ljubitelje klasične glasbe v Vetrinj v Dvorano fresk. VESELO NA DELO »tekt-vslpe* > |c-;3 i aizaCefrn- Aitvrro.h tt« »yi <*> Soochi^v«'*;«! fi> An'tnw" NOV UČBENIK Veronika Terbuch: Veselo na delo Mohorjeva založba je februarja izdala nov učbenik za slovenščino. Ljudskošol-ska učiteljica Veronika Terbuch je napisala delovno knjigo za jezikovni pouk slovenskega jezika za začetnike Veselo na delo, ki je prevod in priredba avstrijskega učbenika Mein erstes Deutschbuch. Od jeseni naprej je na razpolago kot šolska knjiga (št. 1842), dobi pa se tudi v prosti prodaji. Učbenik je primeren predvsem za jezikovni pouk za začetnike slovenskega jezika, od 1. do 3. razreda ljudske šole. Vsebina učbenika je raznolika: šola, družina, živali, cesta, rastline, živali, trgovina, zdravnik, zdrava prehrana, oblačila, telo, stanovanje itd. Večina poglavij se začenja s slikami in novimi besedami. Situacijska slika služi pogovoru, opisu in nadaljnjemu delu. Na koncu avtorica poda ob pregledu poglavij tudi učne cilje ter meto-dično-didaktični dodatek k vajam in vsebinska težišča. Pri tem je treba poudariti avtoričine nasvete, npr. navodila za igrice ali nadaljnje dialoge. Pomembne so tudi točke kot širjenje in utrjevanje besedišča, vaje za razumevanje, dojemanje besedil, preverjanje učnih ciljev. Sličice na delovnih listih pa so primerne za izdelavo kartic. Na koncu je dodan tudi koristen slovarček besed, ki je namenjen predvsem učencem s šibkejšim znanjem slovenščine in staršem. 10 Kultura Gledališki abonma „Pogled dlje” V Šentjanžu so ta torek, 17. aprila, predstavili gledališki abonma, ki bo ljubiteljem odrske dejavnosti na Koroškem omogočil ogled vrhunskih gledaliških predstav izvrstnih slovenskih gledališč. ["dvoletni gledališki abonma j je na tiskovni konferenci predstavila Trudi Wieser-Moschitz in pozdravila tudi direktorje slovenskih gledališč: Borisa Kobala (Mestno gledališče ljubljansko), Boruta Alujeviča (Slovensko ljudsko gledališče iz Celja), Marka Sosiča (Slovensko stalno gledališče iz Trsta). Z dvoletnim projektom EU - Programa Evropske komisije za zaščito ogroženih jezikov in kultur - želita organizatorja, Slovenska prosvetna zveza in k&k center, izboljšati znanje slovenščine, širiti gledališka obzorja ter še bolj uveljaviti slovensko kulturo in besedo na koroških tleh. S šestimi predstavami letos in nadaljnjimi šestimi naslednje leto bi radi približali gledališko dejavnost profesionalnih slovenskih odrov širši publiki. Cilj prirediteljev je prodati okoli sto abonmajev. Nadaljnji cilj pa je še pogosteje povabiti slovenska profesionalna gledališča na Koroško in jim omogočiti nastopanje tudi v Mestnem gledališču v Celovcu. Poslovodja SPZ dr. Janko Malle je poudaril, da na Koroškem gledališka dejavnost pridobiva pomen, saj delujejo po vaseh ljubiteljske gledališke skupine. Abonma naj bi bil opora, da se te skupine profesionalizirajo. Pri tem pa je Malle poudaril, da ima abonma dva cilja: na eni strani je treba sistematizirati sodelovanje s profesionalnimi gledališči iz Ljubljane, Celja in Trsta, na drugi pa je treba ustvariti sistem - slovenske predstave je treba vključiti v repertoar Mestnega gledališča v Celovcu. Boris Kobal je predstavil odrsko igro, ki bo na sporedu že prihodnji četrtek - Bergmanovo igro Prizori iz zakonskega življenja, ki prikazuje najbolj intimne vezi med žensko in moškim. Predstava je v tej sezoni požela veliko uspeha, saj je vsaka uprizoritev razprodana. Direktor MGL v Ljubljani je nadalje poudaril, da je treba slovensko gledališče, ki je na visoki gledališki ravni, približati tudi^ nemškogovorečemu občinstvu. Želi pa, da bi se so- delovanje še razširilo in „da bi postalo samoumevno, da se pokažemo drug drugemu”. Projekt Pogled dlje naj bi bil le začetek za pravo uveljavitev širšega slovenskega gledališkega ustvarjanja na Koroškem. V okviru projeta Pogled dlje je organiziran tudi natečaj za naj; boljšo kritiko predstav. Mladinci (med 14. in 18. letom) si morajo ogledati najmanj štiri gledališke predstave in napisati kritiko, ki jo bo ocenila in nagradila strokovna žirija. Poleg tega organizatorji prirejajo tudi delavnice: letno dve gledališki delavnici, tri literarne delavnice, pri kateri bosta sodelovali tudi osnovni šoli iz Poljane in Žirovnice, ter samostojno produkcijo, katere premiera naj bi bila naslednje leto jeseni. Cena gledališkega abonmaja je 600 šilingov (za dijake, študente in upokojence 450), cena posamezne predstave je 150 šilingov (120). Dodatne informacije dobite po telefonu 0463/514300-13 ali po elektronski pošti: kuk@slo.at. gl Spored Gledališkega abonmaja 26. 4. 2001 Prizori iz zakonskega življenja (Ingmar Bergman) -Mestno gledališče ljubljansko - k&k, ob 20. uri 17. 5. 2001 Naključni človek (Yasmine Reza) - SNG Ljubljana -Mala drama - k&k, ob 20. uri 7. 6. 2001 Alisa, Aliča (Dragica Potočnjak) - Slovensko ljudsko gledališče Celje - KE Celovec, ob 20. uri 20. 9. 2001 Markiza de Sade (Jukio Mišima) - Slovensko ljudsko gledališče Celje - k&k, ob 20. uri 11. 10. 2001 Devetsto (Alessandro Bariccio) - Slovensko stalno gledališče Trst - k&k, ob 20. uri ... 11. 2001 Art (Yasmine Reza) - SNG Ljubljana Mala drama -KE Celovec, ob 20. uri (Ne)znano zamejstvo: nova brošura „Koroška Knjižna predstavitev ustanove Poti kulturne dediščine Slovenija je izdala prvi zvezek Koroška, za katero je napisal besedilo dr. Janko Zerzer, izjemno lepe fotografije pa je prispeval Vincenc Gotthardt. | eprofitna kulturno-izob-l\ I raževalna ustanova Poti I M kulturne dediščine s sedežem v Radovljici združuje številne projekte: mdr. (Ne)znana Slovenija, (Ne)znano zamejstvo, Slovenski kozolec. Lani junija so podpisali ustanovno listino med drugim: dr. Janko Zerzer (KKZ), dr. Janko Malle (SPZ), Rudi Bar-tolot iz Trbiža (SKD Planika) ter Jože Hirnök iz Porabja (Zveza Slovencev na Madžarskem). Namen je razvijati dejavnosti, ki predstavljajo, ohranjajo in razvijajo izročila slovenske kulturne dediščine ter zgodovino, življenje in sleherno področje ustvarjalnosti Slovencev doma in po svetu. Ideja o (Ne)znanem zamejstvu se je porodila leta 1996, ko se je na mariborskem sejmu Gosttur predstavila občina Železna Kapla skupaj z Jezerskim in Logarsko dolino. Že za naslednje leto je Slavko Mežek za sejem pripravil projekt Zamejci, na katerem je predstavil zamejstvo od Trsta, Celovca do Monoštra ter Slovence na Hrvaškem. Interes je bil v vseh državah velik in razne kulturne in druge organizacije so rade pomagale. Glavni namen te ustanove Poti kulturne dediščine pa je približati Slovencem zamejstvo. Na potovanju spoznavajo kulturnozgodovinsko izročilo ter današnje življenje, vse pa poteka v sodelovanju z zamejskimi ustanovami in sodelavci. V glavnem obiskujejo zamejstvo osnovne in srednje šole. Doslej so se šole pozitivno odzvale, saj so organizirali že nad 160 ekskurzij. Slavko Mežek je koordinator vseh projektov, na Koroškem pa je tudi znan kot nekdanji vodja MePZ Zarja v Železni Kapli. Na ustanovi so začeli razmišljati o brošurah, ki ne bi bile preveč obsežne, vendar sporočilne, zanimive in izčrpne za npr. enodnevno potovanje. Prva publikacija (Ne)znanega zamejstva je bogata brošura Koroška, in jo je napisal dr. Janko Zerzer, ki je tudi prvi predsednik uprave. Je zelo informativna in obsega različna področja: na kratko se dotika zgodovine, prikazuje aktualno stanje, delovanje organizacij, opisuje pokrajino ter razne običaje: štehvanje, rozalsko žegnanje, pliberški jormak. Brošuri je dodan tudi dvojezični zemljevid (v sodelovanju z Geodetskim zavodom v Ljubljani), seznam z naslovi slovenskih ustanov, gostiln, slovenskih društev ter zadružništva: Druga publikacija naj bi izšla septembra in bo prikazala delovanje Slovencev v Porabju, na Štajerskem in Hrvaškem. Tretja brošura bo izšla čez eno leto s predstavitvijo Slovencev v Italiji. Glavni cilj pa je izdati celo knjigo s temo zamejstva. Brošura je namenjena šolam in vsem vzgojno-izobraževalnim ustanovam. Prejeli jo bodo vsi ravnatelji osnovnih in srednjih šol. Naklada je zelo visoka, natisnili so 9.000 izvodov, 3.000 izvodov je odkupila Zveza Bank, 300 Slovenska gospodarska zveza, na razpolago pa so tudi pri vseh organizacijah. Osnovne stroške za tisk je prevzel Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predstavitev brošure (Ne)zna-no zamejstvo Koroška je bila včeraj v Ločah v gostilni „Paco", pri družini Wrolich. gf Kultura 11 ; Čar Gasparijevih razglednic a- ja n- o- ri- je 0- ti: 3f 1 O 3- je r- •a jo je i. in n si ih 3- 3- 10 a, ih ;e i- j- a f Zelo zanimiva, bogato ilustrirana in razkošno opremljena knjiga z doslej največjim izborom Gasparijevih razglednic je izšla pri založbi Mladinska knjiga. priljubljenosti razglednic, ki I Ijih je upodobil slovenski sli-X^kar Maksim Gaspari (1883-1980) verjetno ni potrebno posebej razpravljati, saj predstavljajo vez med Slovenci samimi ter med Slovenci po svetu in Slovenijo. Znano umetnikovo geslo „iz naroda za narod” veje iz njegovih stva-dtev če danes in vzbuja nostalgijo Po lepih starih časih. Iz dopisnice, ki je znana od leta 1869, njena domovina pa je Avstrija, se je razvila razglednica " to je bila sprva dopisnica z „razgledom”, ki je zavzemal le zgornjo tretjino kartončka. Do prvih let Po 1900, ko je razglednica doživela svoj „boom”, pa je dobila obliko, kot jo poznamo še danes. Najstarejša razglednica Maksima Gasparija, rojenega v Selšč-ku nad Cerknico Jakobu Gaspariju, po rodu Furlanu, in domačinki Ivani Švigelj, nosi letnico 1902, kar dokazuje, da se je mojster nemudoma odzval na izziv evropske „modne muhe”. Sprva je izdeloval razglednice za lastne potrebe - ohranjena je vrsta unikatnih ilustriranih dopisnic, ki jih je pošiljal svojemu mecenu živi-nozdravniku Nikolaju Sadnikarju v Kamnik. Svojega podpornika pa je Gaspari za razglednice navdušil do te mere, da jih je začel tudi izdajati. In tako se je začelo mojstrovo ustvarjanje razglednic, kar je bolj ali manj intenzivno Počel vse življenje. Poznamo vrsto najrazličnejših serij, od kate- rih se one z božič-no-novoletno ter velikonočno tematiko ponatiskujejo še danes: Maksim Gaspari pa ni bil le umetnik, občutljiv za slovenske običaje in kmečke motive, na kar ga je sprva navajal Sadnikar, pozneje pa je od tega tudi živel, saj je bil dolga leta zaposlen kot risar v Etnografskem muzeju v Ljubljani, temveč se je angažirano odzival tudi na dogajanje v času, ki ga je živel. Mojster je kot opazovalec doživljal strahote prve svetovne vojne in bil priča razpadu Avstro-Ogrske, prvim resnim državotvornim korakom Slovencev ter porajanju in oblikovanju jugoslovanske države. Gaspari je s pomočjo fotografskega gradiva, objavljenega v dnevnem časopisju, uspel suvereno oblikovati razglednice s prizori s soške fronte, ki jim je neredko dodal originalne ali prirejene citate iz slovenskih pesmi, ki so vsebovale domoljubno, vzpodbudno, marsikdaj pa tudi humoristično ali satirično misel. Seveda je naš slikar upodabljal tudi čustveno nabite prizore, kot so odhod moža, sina ali fanta na fronto, mati z otrokom v zibki ob misli na moža v boju, ranjeni vojak se spominja doma in domačih,... Mojster se je imenitno odzval tudi na pomembno druž-beno-politično dogajanje leta 1917, ko je 33 južnoslovanskih poslancev dan pred sejo državnega zbora, ki jo je cesar sklical za 30. maj, ustanovilo Jugoslovanski klub; le-ta je naslednji dan zahteval združitev vseh ozemelj, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno enoto, „ki naj bo prosta vsakega gospostva tujih narodov in zgrajena na demokratičnem temelju”. Gaspari je tedaj zagnano ustvarjal v podporo Majniški deklaraciji in razglednica je vse bolj pridobivala tudi propagandno vlogo. Že 1911. leta se je Maksim Gaspari poročil s Korošico, in sicer s Frančiško Wurzer z Bistrice v Rožu. Po koncu prve svetovne vojne pa se je mojster preselil za nekaj časa na ženin dom. Tedaj je na poziv generala Rudolfa Maistra naš slikar prevzel in vodil plebiscitno propagando za slovensko (jugoslovansko) stran; s svojo rahločutnostjo in posluhom za družbeno dogajanje je Gaspari ustvaril vrsto razglednic, plaka- tov in letakov, da bi se pri glasovanju Korošci laže odločili za priključitev k Jugoslaviji. Danes tudi nemški strokovnjaki priznavajo, da je bila kvalitetna raven likovne podobe slovenskega plebiscitarnega propagandnega gradiva na precej višji ravni kot nemška, za kar ima nedvomno zasluge sam Maksim Gaspari. Motivna raznovrstnost ter priljubljenost Gasparijevih razglednic pa je pri prenekaterem Slovencu zbudila zbirateljsko žilico. Natančno koliko različnih razglednic je Maksim Gaspari ustvaril, ne vemo - poznavalci pa ocenjujejo, da jih je skupno z unikatnimi prek 400. V najnovejši knjigi, ki jo je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani, je objavljenih 392 razglednic, od katerih jih je kar 378 iz zbirke Stanislava Čičerova. Največjo zbirko mojstrovih razglednic je uspelo zbrati Zmagu Jančiču. Izključno zbiranju prvotiskov pa se je zavezal Marjan Marinšek, ki z Gasparijevimi razglednicami pogosto razveseljuje Slovence po svetu, saj je pripravil že vrsto razstav ne le po Evropi, temveč tudi v obeh Amerikah in daljnji Avstraliji. Lani je Marinšek Gasparijeve razglednice na ogled postavil v Tinjah, v začetku letošnjega leta pa v Žalcu blizu Celja. mag. Mojca Jenko RS: Knjigo „Maksim Gaspari -Bogastvo razglednic” lahko kupite tudi v Mohorjevi knjigarni. Maksim Gaspari -Bogastvo razglednic: knjigo lahko kupite v Mohorjevi knjigarni. T A PETEK, 20. aprila 18.00-18.30 Utrip kulture T SOBOTA, 21. aprila 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 22. aprila 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Glasbena N PONED., 23. aprila 18.00 - 18.30 Kratki stik V TOREK, 24. aprila 18.00-18.30 Otroški spored O SREDA, 25. aprila 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored R F ČETRTEK, 26. aprila 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila CS©B© NEDELJA, 22. aprila 2001 13.30 PONEDELJEK, 23. aprila 2001 ORF 2, 4.00______________ TV SLOVENIJA 116.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: • Uveljavljanje odškodnin za prisilno delo po nemškem zakonu o skladu „Spomin, odgovornost, prihodnost” in avstrijskem „Skladu za spravo, mir in sodelovanje". • Mladi ustvarjalci srečajo umetnika: pri zanimivem projektu ljudske šole v Borovljah ustvarja slikar Rudi Be-netik z mladimi. • „Pogled dlje”: gledališki abonma 2001 centra k&k v Šentjanžu in Slovenske prosvetne zveze - in projekta EU za izboljšanje jezikovne kompetence. • Sredi krasa je nadvojvoda Karl v 16. stoletju ustvaril kobilarno, zasadil številne lipe in začel križati andaluzijske žrebce in kobile z domačimi konji. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE petek 20. aprila 2001 RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 20. aprila the Jazz T rain 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kul- 10.00 Kalejdoskop/News Flash 11.00 BBC News tura (pon) 24.00 Forum (pon) 01.00 Glasba - ja-11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na zz/worid današiji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kulture TOREK, 24. aprila 18.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.15 Govo- 10.OO Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor Tr ¥5 Poro* 19.00 proud t° u.00 BBC News 11.06 Govorim • govoriš 12.00 te Loud 20.00 BBC Nevre 20.06 The Teen Beat Poročila 1207 Na današnji dan 1213 Divan 13.00 AttackOJ Une 22.00 Rde6 boogie/ glasbeni maga- v pogovom 18.00 Otroški količek: Male modrosti an 23.00 Ta mera (pon) 24.00 Soundtrack tedna: 18.30 Na danz besedo 18.45 Poictia 19.00 Sdiule-Gladiator 01.00Glasba-jazaVrond rlnnenradio: BMZSprita!20.00BBC News20.06No- SOBOTA, 21. aprila ehe Latina 21.00 Campus (pon) 22.00 Uterama ka- 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- vama (pon.) 23.00 VeščaTJachtfalter 00.30 Glasba ta 11.30 Canpus 12.00 Poročila 12.07 Na današnji SREDA, 25. aprila dan 12.13 Divan 13.00 Svet j6 vas 18.00 Glasba 1Q.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 l8'45 VJ”ČJJP^L^JS? BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glas- Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan ba - jazz/worid 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko- NEDELJA, 22. aprila tiček: Male modrosti 18.15 Govorim-govoriš (pon.) 10.00 Evropa v enem tednu 11.00 Literarna ka- 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC vama 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 News 20.06 Ruft Radio/ Hip Hop 22.00 Mad For-Divan 12.30 Spezial: Abenteuer Erziehung 18.00 ce/ Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Europa von un-Rdeä Boogie (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Musič for ten 01.00 Glasba - jazz/worid the Masses/glasbeni magazin 21.00 The Rest of ČETRTEK, 26. aprila the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor Glasba - jazzAvorid 11.00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00 PONEDELJEK, 23. aprila Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 13.00 Ta mera ženski magazin 18.00 Otroški ko-BBC News 11.06 Zdrava ura: dr. Franz Inzko tiček: Male modrosti 18.30 Na dan z besedo 18.45 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet Otroški kotiček: Male modrosti 18.45 Poročila je vas (pon.) Kap Verde 23.00 Sto decibelov (pon) 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC News 20.06 Take 24.00 Glasba-jazz/worid RADIO Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 • Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 -14.30 Viža; 14.30 -15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 18.00 Čestitamo in pozdravljamo Petek, 20. aprila ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: Teatr T rotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož”, SPZ CELOVEC Občni zbor Zveze Bank Čas: ob 18. uri Kraj: v prostorih Zveze Bank (Pavličeva ulica 5-7, 1)1. nadstropje) Vabi: Zveza Bank ŽELEZNA KAPLA Koncert Mešanega pevskega zbora SPD Zarja Lipa zelenela je... Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SRD Zarja Sobota 21 .aprila ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: Teatr Trotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož”, Slovenska prosvetna zveza ŠKOFIČE Glasbeni večer Nastopajo: MoPZ „Trta” iz Ži-tare vasi, Nonet „Vasovalci” iz Žrovnice, Trio prečnih flavt slovenske glasbene šole Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Edinost” iz Škofič Nedelja, 22. aprila PLIBERK Srečanje otroških in mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 14.30 Vabijo: Krščanska kulturna zveza, Mlada Podjuna, društvo Kulturni dom ŽELEZNA KAPLA Spominska svečanost Kraj: na pokopališču v Železni Kapli Čas: ob 11. uri Vabita: Zveza koroških partizanov BILČOVS Premiera satire „Policaji” (Slavomir Mražek) Nastopa: igralska skupina SRD Bilka Bilčovs Režija: Bernarda Gašperčič Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: T eatr T rotamora Režija: Matjan Štikar Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož”, Slovenska prosvetna zveza Torek, 24. aprila PLIBERK Predavanje Cerkev - družba - mediji Predava: Hanzi Tomažič Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Katoliška prosveta Podjuna Sreda, 25. aprila LJUBLJANA Predstavitev knjige „Bodi, kar si” avtorja Vinka Ošlaka z okroglo mizo Sodelujejo: Vinko Ošlak, Magdalena Tovornik, Marjan Sturm, Rudi Vouk, Gorazd Kocijančič Moderira: Mateja Bizjak z Radia Ognjišče Čas: ob 19. uri Kraj: Svetovni slovenski kongres v Ljubljani (Cankarjeva 1/4) Vabi: Svetovni slovenski kongres, Mohorjeva založba Četrtek, 26. aprila VETRINJ Pevski recital Nastopata: Waltraud Hoff-mann-Mucher (alt), Frank Bernard (klavir) Čas: ob 19.30 Kraj: v Dvorani fresk v Vetrinju Vabi: Krščanska kulturna zveza ŠENTJANŽ Predstavitev knjige Maje Haderlap „Med politiko in kulturo” Čas: ob 18. uri Kraj: v k&k centru Vabi: Slovenska prosvetna zveza ŠENTJANŽ Gledališka predstava „Prizori iz zakonskega življenja” Gostuje: Mestno gledališče ljubljansko Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k J2SSE5BSffl]^l CELOVEC Phi/ocafe „Novalis” (mislec Evrope) Pogovor vodi: Vinko Ošlak Čas: ob 18. uri Kraj: v kavarni Sever Vabijo: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Katoliška mladina ZAHOMEC Koncert Primus Sitter & O. Groenewald Newnet Čas: ob 20.30 Kraj: v športni hiši Vabi: Slovensko prosvetno društvo Žila ŽVABEK Vigredni koncert Nastopajo: Otroški zbor Žvabek, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, Tamburaški ansambel Tamika Kraj: v gostilni Hafner Čas: ob 20. uri Vabi: KPD Drava BILČOVS Ponovitev satire „Policaji” (Slavomir Mražek) Nastopa: igralska skupina SRD Bilka Bilčovs Režija: Bernarda Gašperčič Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Vabi: SRD Bilka SELE-BOROVNICA Srečanje ansamblov Kraj: v gostilni Trki Čas: ob 20.30 Nastopajo: Wurzelpass Echo, Sredenšek sekstet, Die Hafendorfer, Die Eurosteirer, PRIREDITVE, OGLASI Podjunski trio, ansambel „Mlade frajle”, ansambel „Mladi Dolenjci” Povezava: Peter Grillitz Vabi: Alpski klub Obir Ü21SEEB23H SPRNJA VAS Vigredni koncert Sodelujejo: Tamburaška skupina Tamika, Oktet Suha, Pevskoinstrumentalna skupina, igralska in otroška skupina kPD Drava Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Hafner Vabi: KPD Drava SELE Srečanje otroških in mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Žile Kraj: v farnem domu Cas: ob 14.30 Vabijo: Pevsko društvo Sete, KPD Planina, SPD Her-6 man Velik Sele-Kot I dobrla VAS Pepej Krop & friends in VOX Kraj: v Kulturnem domu Cas: ob 20. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Srce ŠKOCIJAN Vigredni koncert Nastopajo: Otroški zbor SPD Danica, Pevska skupina Nomos, MoPZ Vinko Poljanec, Oktet Suha Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturni dvorani Kassl Vabita: Kulturno društvo I Skocijan, SPD Vinko Poljanec Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica Četrtek, 10. maja ŠENTJANŽ Predstavitev knjige in razprava „Avstrija in njeni Slovenci” (Janko Pleterski) Kraj:vk&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: k&k Četrtek, 17. maja ŠENTJANŽ Gledališka predstava „Naključni človek” Gostuje: SNG Ljubljana -Mala drama Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabita: k&k, SPZ Petek, 18. maja PLIBERK Plesna prireditev v stilu River-dance in Lord ofthe dance Night of the dance Nastopa: Broadway Dance Company Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Ker je na voljo samo 500 vstopnic, priporočamo čimprejšnje rezervacije (Posojilnica Bank Pliberk, tel.: 04235/2583-81). Cena vstopnice: ATS 300- TINJE Razstava umetniških del Haralda Scheicherja v IvfSi PLIBERK yipi Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu DUNAJ Drago Druškovič Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albert-gasse 48, 1080 Dunaj) GLOBASNICA Jože Boschitz - „Tuje v znanem” (1981 -2001) Kraj: v prostorih Posojilni- ce-Bank (Razstava je odprta v poslovnem času) BELJAK Lisa Huber „Das Narrenschiff” Karl Vouk „project report” Kraj: v Galeriji mesta Beljak (Leiningengasse 12) Razstava je odprta do 19. maja. Opozorilo Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Hkrati jih opozarjamo, da bomo v prihodnje objavljali samo tiste termine, ki jih bomo prejeli v pisni obliki - po faksu ali elektronski pošti - v naše uredništvo. Sporočilo po telefonu ali drugih ustanovah ne zadostuje! Tako bi se radi izognili morebitnim napakam pri posredovanju podatkov društvenih terminov. uredništvo faks: 0463 / 51 25 28 * 22 e-mail: franz.sadjak@ naslednik.at DUNAJ Literarni večer, razstava in koncert v Korotanu PLIBERK Monodrama Rekviziter Nastopa: Bogomir Veras Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabitjo: SPD Edinost, MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, VOX, KPD Drava, KKD Vogrče, SPZ ŠENTPRIMOŽ Komedija „Vaja zbora" Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Pred nedavnim je v Korotanu na Dunaju svoje najnovejše knjige predstavil Jani Virk, slovenski pisatelj srednje generacije. Ker je Jani Virk zelo neposredno pričaral prizore iz svojih knjig in ker je tema njegovih romanov življenje otroka v Sloveniji po drugi svetovni vojni, se je vnela zelo zanimiva diskusija o slovenski povojni literaturi. Oskar Rotovnik, slovenjgraški slikar je že večkrat razstavljal v Avstriji, toda prvič na Dunaju. Njegova olja na temo bibličnih prizorov so požela val navdušenja. Umetnik je eno sliko iz cikla „Zid žalovanja” podaril Judovskemu muzeju na Dunaju. Razstava potuje še naprej v Berlin, New York in na Japonsko. Ob tej priložnosti je koroški oktet Suha pripravil čudovit koncert koroških, slovenskih in nemških pesmi ter pesmi iz svetovne zakladnice. Na svoj račun so prišli predvsem na Dunaju živeči koroški Slovenci, saj je bil njihov nastop prava domača koroška poslastica. Po koncertu nas je ob kozarčku njihovo prepevanje spremljalo še pozno v noč. Anton Levstek NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ■Narodni svet koroških Slovencev11, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-cherstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne Pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi > avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-m državnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- B—III HUMI m1!'—I vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zla-sti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec. Villacherstr 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX " 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNiK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šiU zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. ©Ml v mmm S* 04239/26 42 od petka, 20. aprila, od 18. ure, do nedelje, 22. aprila, do 16.30 Seminar: „Uravnovešen, dinamičen, aktiven” Voditelj: prof. dr. Valentin Wulz, Pedagoška akademija od petka, 20. aprila, od 17. ure, do nedelje, 22. aprila, do 15. ure Tečaj: Plesati z vsemi čutili v soboto, 21. aprila, ob 19. uri Dia-predavanje: Čez Pireneje do „konca sveta” Predavatelja: Walter Resch in Rudi Jammer v torek, 24. aprila, ob 19.30 Predavanje: Šola in učiteljstvo pri narodovanju koroških Slovencev Predavatelj: dr. Teodor Domej Diskusijo vodi: univ. as. dr. Tina Bahovec (predavanje v okviru tinjske zgodovinske serije: Elita in narodovanje) v torek, 24. aprila, ob 19.30 Razstava: Keramični objekti umetnice Nežike A. Novak v sredo, 25. aprila, ob 19. uri Koncert Poje: Waltraud Hoffmann-Mucher Na klavirju: Frank Bernard v petek, 27. aprila, od 14. do 18. ure, in v soboto, 28. aprila, od 9. do 17. ure Seminar: Slikanje na steklo Vodi: Erika Malle od sobote, 28. aprila (9.-12., 15.-18. in 19.-22. ure) do nedelje, 29. aprila (9-12. ure) Izdelovanje mask Seminar vodi: Chris Hanfwerker, umetnik, slikar, grafik in kipar v soboto, 28. aprila, od 14. do 18. ure Predavanje o motnjah zemeljskih žarkov in vodnih žil na delovnem mestu in v stanovanjih Predava: dipl. inž. Paul Artmann, Dunaj IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE od ponedeljka, 23. aprila, do srede, 28. aprila 2001 Romarsko potovanje po Italiji Spremlja: župnik Valentin Gotthardt 14 Sport petek 20 20. aprila 200] — 4. mesto na prvenstvu, močni nastopi na pokalnih tekmah CEV ter kvalifikacija za tekmovanja za evropski poka! v prihodnji sezoni. Jasno, da so biii navijači z nastopi svoje ekipe v zaključeni sezoni 2000/2001 nadvse zadovoljni. ODBOJKA Dobljani zaključili sezono na 4. mestu Sezona 2000/2001 je bila najuspešnejša v še mladi zgodovini odbojkarskega kluba SK Zadruga Dob. PODUGA VZHOD Bilčovs - Šmarjeta 2:1 (1:0) Čeprav je sodnik Neuwirth očitno prikrajšal domačine, so le-ti slavili zasluženo in v boju proti izpadu izredno pomembno zmago. BILČOVS: Riegler 4, Strugger 4, K. Zwittnig 4, Irsieg-ler 3, Glantschnig 3, Kavčič 4, Durnik 3, Schaunig 3, A. duantschnig 2, Lippusch 4, Partl 3 (70. Weber 0) Bilčovs: 250 gled.; sodnik: Neuwirth (slab); strelci: Kavčič (35.), Lippusch (51.) oz. Weratschnig (70./11-m.) 1. RAZRED D Metlova - Globasnica 3:1 (2:1) Globašani so proti pričakovanju pričeli močno ter v 18. minuti povedli z 1:0. Nato so bili celo blizu drugemu zadetku, vendar jim je manjkala hladnokrvnost pred golom. To se je maščevalo, saj so domačini po nepotrebnih napakah Globašanov še pred odmorom povedli na 2:1. V 2. polčasu pa so Globašani iz nerazumljivih razlogov zelo odpovedali. GLOBASNICA: Burek 4, Dlopst 4, L. Sadjak 4, Dobrovnik 4, Kert 3, Buchwald 4 (71. Kavčič 0), Writz 3, J. Ga-lo 3, Micheu 3, Ch. Galo 2 (75. Steinkellner 0), Andrič 2 Metlova: 250 gled.; sodnik: Schatz (dober); strelec: St. Margarethen - Žel. Kapla 4:5 (3:3) Močan veter in slabo razpoloženje obrambnih igralcev so bili vzrok nenavadnega rezultata. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 3, Sporn 3, J. Grubelnik 3, Lippusch 3, E. Romano 4, Lobnik Ö (15. Köck 3), F. Ošina 3, Germadnik 3, M. Romano 4, Drobesch 3, Parte 4 St. Margarethen/L.: 100 gled.; sodnik: Kulterer (slab); strelci: M. Romano (3., 16., 75.), Drobesch (42.), Sporn (55.) Šentlenart - Rikarja vas 0:1 (0:0) Sprememba v postavi obrambe Rikarjanov se. je obrestovala, saj Wölbl & co domačinom niso prepustili pravih priložnosti. Da pa so Šentlenart zapustili kot zmagovalec, se morajo zahvaliti branilcu Kor-deschu, ki je v zadnji minuti neustavljivo prodrl proti domačemu golu ter zadel zmagoviti gol. RIKARJA VAS: Pandel 5, Wölbl 5, Streicher 5, Gomer-nik 5 (75. Figoutz 0), Lampret 5 (46. Kordesch 4), S. Sienč-nik 4, F. Sienčnik 4, Knes 5, Plasnik 4, Blažej 3, Leitner 3 Šentlenart: 100 gled.; sodnik: Hambaumer (dober); strelec: Streicher (90.); rdeči karton: Kordesch (92.) Žitara vas - Šmihel 3:2 (1:2) Šmihelčani so kmalu vodili z 2:0, toda nepotrebne osebne napake so domačinom omogočile še zmago. ŠMIHEL: Ažman 3, Berchtold 3, Krajger 3, A. Gros 4, Berchtold 3, Kotnik 3, Buchwald 3 (80. Suschnig 0), O. Hribernik 3 (60. Haimburger 3), W. Motschilnik 3, M. Šadjak 3 (72. Figo 0), M. Hribernik 3 Žitara vas: 150 gled.; sodnik: Kollmann (slab); strelca: W. Motschilnik (3.), Gros (23.) HHHBE 2. razred c 'WKKKBBKä HSV - DSG Sele 1:1 (0:0) Tekma zamujenih priložnosti Selanov, kajti bili so blizu 10-krat sami pred golom, vendar zadeli le enkrat. DSG SELE: Dežman 3, D. Mak 3, A. Mak 4, M. Draže 4, I. Kelih 4 (35. R. Roblek 3/86. Wassner 0). L. Kreutz 4, M. Kreutz 5, P. Draže 5, S. Wieser 4, Tanevski 3, M. Dovjak 3 Delovec: 50 gled.; sodnik: Beiersdorfer (zelo dober); strelec: Tanevski (75.) 2. razred e iflHHHH Dobrla vas - Maria Rojach 2:0 (1:0) Čeprav so gostje nastopili izredno defenzivno, je Dob-rolčanom uspelo zabeležiti prepričljivo zmago. DOBRLA VAS: Vajksler 3, Pack 3, Roger 3 (80. Kulterer 0), Nachbar 4, Kampi 4, Petek 4, Zunder 3 (65. Pasterk 4), Jörg 3, E. Golautschnig 4 (80. S. Golautschnig 0), Hudi 4, Pustoslemšek 4 Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Tuscher (slab); strelca: Hudi (30.), Pasterk (82.); rumeno-rdeči karton: Jörg (72.) Pliberk II - Žvabek 1:6 (1:2) Odličen nastop Žvabečanov, ki bi z več hladnokrvnosti pred golom lahko slavili še višjo zmago. ŽAVEBK: Jakob 5, Juvan 4, R. Budja 4, M. Budja 4, Lu-bas 4, Breitenegger 4, Buchwald 5 (60. Polanz 4), Ra-musch 4 (65. Homer 4), Mlinar 5, Možina 5, Zadnjak 4 (85. Pistotnik 0) Pliberk: 70 gled.; sodnik: Pudgar (slab); strelci: Zadnjak (16.), Možina (40., 85.), Ramusch (56.), Mlinar (62.), Lu-bas (80.) dbojkarji SK Zaduga I JDob so prvenstvo v 1. avstrijski ligi zaključili na 4. mestu. Ekipa slovaškega trenerja Vladimirja Pridala je minuli teden v gosteh izgubila še tretjo tekmo za 3. mesto proti premočni ekipi PL Salzburg z 0:3. Prvi dve tekmi v seriji „best of five" so Dobljani izgubili z 1:3, drugo po dramatičnem dvoboju, na katerem bi si zaslužili celo zmago. Ob zaključku sezone je treba vsekakor poudariti, da so Dobljani svoj sezonski cilj, namreč uvrstitev med štiri najboljše eki- PODLIGA VZHOD ■ ATSV Wolfsberg - Bilčovs (v petek ob 18.30): Wolfsberg je jasen favorit, zaradi tega so pričakovanja v taboru Bil-čovščanov zelo skromna. „Točka bi bila že velik uspeh,” je slišati s strani igralcev. Manjkal bo Riegler (poškodba v kolenu), sicer pa bodo Bilčovščani nastopili v najmočnejši postavi. 1.RAZRED D ■ Globasnica - Šentlenart (v soboto ob 16.30): Ker je Tratar na tekmi proti Metlovi neupravičeno manjkal, ga je trener Dlopst začasno izločil iz kadra. Na srečanju proti Šent-lenartu je vprašljiv tudi nastop Buchwalda in Christiana Galota, kajti obai sta poškodovana. ■ Železna Kapla - Metlova (v soboto ob 17. uri); Kapelčani bodo tokrat nastopili v popolni postavi. ■ Šmihel - St. Margarethen/L. (v ne- pe v Avstriji in uvrstitev v evropsko pokalno tekmovanje, prepričljivo dosegli. Kapetan Martin Micheu, ki je v zadnji tekmi proti Salzburgu zaradi poškodbe moral počivati, je poudaril, da je Dob v zdaj zaključenem prvenstvu odigral svojo doslej najuspešnejšo prvenstveno sezono. Želja vodsta kluba in seveda tudi kapetana je, da bo moštvo ostalo skupaj in se na tej ali oni poziciji še okrepilo. „Vendar bo ta želja le uresničljiva, če se bo našel še dodatni sponzor,” pravi Micheu. F. S./l. L. deljo ob 17. uri); Šmihelčani so sicer odlično razpoloženi, vendar jim pogosto manjka sreča oz. jih nepotrebne osebne napake prinašajo ob sadove. Proti St. Margarethnu se naj bi sreča zopet obrnila na njihovo stran. ■ Rikarja vas - Vovbre (v nedeljo ob 16.30): Lampret, Gomernik in Š. Sienčnik so poškodovani, zaradi rdečega kartona mora počivati tudi Kordesch. Kljub temu trener Rikarjanov Wölbl pričakuje zmago. 2. RAZRED C ■ DSG Sele - Rožek (v nedeljo ob 16. uri); Selanom bosta slej ko prej manjkala M. Kelih in Kancilija, vprašljiv pa je nastop I. Keliha. 2. RAZRED E ■ Dobrla vas v tem krogu počiva. ■ Žvabek - Važenberk (v nedeljo ob 16. uri); Žvabečani bodo nastopili v najmočnejši postavi. NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG N i i b ( n: ol v Pi Zi Ti Pi PODLIGA VZHOD S 1. ATUS Borovlje 18 12 5 1 34:9 41 S( 2. Velikovec 18 10 5 3 36:12 35 3. A. Wolfsberg 18 9 7 2 33:13 34 V) 4. Launsdorf 5. Žrelec 18 8 6 4 52:23 30 ki 18 7 4 7 37:30 25 6. Podkrnos 18 6 6 6 28:26 24 ki 7. ASV 18 6 4 8 19:24 22 8. Bilčovs 18 4 8 6 25:28 20 9. Šmarjeta 18 5 5 8 20:29 20 10. Vetrinj 11. Pokrče 18 18 6 210 5 4 9 24:49 17:29 20 19 P t 12. Klopinj 13. DSG Borovlje 18 4 6 8 33:43 18 18 3 8 7 22:29 17 IT 14. Ruda 18 5 211 24:60 17 • Prihodnji krog: Ruda - Vetrinj, ATSV Wolfsberg - Bilčovs, Pokrče - Launsdorf, ATUS Borovlje - Klopinj, Veliko- g vec - Podkrnos, Žrelec - ASV, Šmarjeta - DSG Borovlje KOLESARJENJE_____________ „Raco” odličen Profesionalni kolesar Peter „Paco” Wrolich iz Loč je na krožni dirki Sarthe v Franciji zabeležil kar tri uvrstitve med prvimi desetimi. Po 10. mestu v tretji in 7. mestom na četrti etapi, je na 184 kilometrov dolgi zadnji preizkušnji Angers - La Fleche prispel v cilj ponovno kot deseti. Za dnevnim in skupnim zmagovalcem D. Millarjem je zaostal samo za 8 sekund. V skupni razvrstitvi je Wrolich zasedel 41. mesto, njegov zaostanek za Millerjem pa je znašal točno 3 minut. Na velikonočni ponedeljek je Wrolich tekmoval še na enodnevni krožni dirki okrog nemškega mesta Köln ter zabeležil 67. mesto. 1. RAZRED D: 1. Metlova 19 12 5 2 47:18 41 2. Grebinj 3. Šentpavel 19 11 5 3 48:24 38 19 11 5 3 35:23 38 4. Eitweg 19 11 2 6 38:21 35 5. Žitara vas 18 11 2 5 34:21 35 6. §entlenart 19 9 3 7 21:23 30 7. Šmihel 19 8 5 6 42:40 29 8. Rikarja vas 19 8 3 8 40:39 27 9. ßt. Stefan 19 6 310 27:38 21 10. Železna Kapla 19 6 211 28:46 20 11. Tinje 19 4 6 9 36:47 18 12. Globasnica 19 4 510 21:36 17 13. Vovbre 19 4 213 30:50 14 14. St. Margarethen/L. 18 1 413 23:44 7 • Prihodnji krog: Šentpavel - Žitara vas, St. Stefan/L. • Eitweg, Tinje - Grebinj, Rikarja vas - Vovbre, Globasnica -Šentlenart, Šmihel - St. Margarethen/L., Železna Kapla -Metlova 2. RAZRED C: 1. Treffen 2. Ledince 3. HSV 4. DSG Sele 5. Seebach • 6. Hodiše 7. Osoje 8. Teholica 9. Kriva Vrba 10. Poreče 11. Bistrica/R. 12. St. Martin 13. Rožek 18 12 4 2 18 11 4 3 17 8 3 6 17 7 4 6 ,16 736 17 6 6 5 18 6 5 7 18 6 4 8 17 6 3 8 18 5 5 8 18 3 9 6 17 5 3 9 17 3 311 44:14 40 47:18 37 34:29 27 25:25 25 39:35 24 26:23 24 30:31 23 29:31 22 23:35 21 14:26 20 20:26 18 16:30 18 22:46 12 e Prihodnji krog: Hodiše - Ledince, Kriva Vrba -Bistrica/R., DSG Sele - Rožek, Treffen - Seebach, St. Martin - Teholica, Osoje - HSV 2. RAZRED E: 1. Labot 2. Šentpeter 3. Dobrla vas 4. Sinča vas 5. Galicija 6. Maria Rojach 7. Reichenfels 8. Frantschach 9. Žvabek 10. Važenberk 11. Preitenegg 12. Pliberk II 13. Djekše 18 15 1 2 64:17 18 14 1 3 45:16 18 13 2 3 42:16 17 11 1 5 45:28 18 8 4 6 24:18 17 8 3 6 31:35 17 7 3 7 29:25 17 6 4 7 21:26 18 7 011 32:46 17 3 311 15:34 18 3 312 13:36 17 4 013 17:45 18 1 314 13:49 46 43 41 34 28 27 24 22 21 12 12 12 6 • Prihodnji krog: Sinča vas - Preitenegg, Galicija - Pliberk II, Djekše - Reichenfels, Frantschach - Šentpeter, Žvabek - Važenberk, Maria Rojach - Labot 15 Sport nogomet/regionalna liga Ob primernem razpletu zadostuje tudi 14. mesto Za obstoj v regionalni ligi je sicer potrebno najmanj 13. mesto na tabeli, vendar v idealnem primeru bi zadostovalo tudi 14. mesto. v A"\ lanska ekipa SAK na čelu z I novim trenerjem Jagodičem slej ko prej puške v boju za najmanj 13. mesto, ki garantira obstoj v regionalni ligi, še ni vrgla v koruzo, čeprav devet krogov Pred koncem prvenstva zaostaja za tem mestom že za osem točk. Jeoretično je zaostanek seveda še mogoče nadoknaditi, vendar Prektično kaže drugače, saj bi SAK moral kaj kmalu štartati pravo S6rijo zmag, medtem ko ekipe kot WAC ali Voitsberg v naslednjih Gregih ne bi smele delati velikih korakov naprej. Zaradi tega se SAK zaenkrat v Prvi vrsti osredotoča na utrditev 14. mesta na tabeli, ki bi ob primernem razpletu, prav tako zadostovalo za obstoj v ligi. Račun te-9a razpleta pa je naslednja: * prvaku regionalne lige vzhod (kaže, da bo to Pasching) uspe na kvalifikacijski tekmi proti prvaku regionalne lige sredina po-vzdig v I. divizijo, medtem ko iz I- divizije ne izpade noben klub, ki bi bil uvrščen v regionalno ligo vzhod - torej noben štajerski, gornjeavstrijski ali koroški klub. Skratka: 14. mesto zadostuje za obstoj, če iz I. divizije ne izpade noben klub v regionalno ligo vzhod in hkrati prvaku te regionalne lige uspe povzdig v I. divizijo. Negotov dejavnik pri tem razmišljanju je zaenkrat Braunau v I. diviziji, ki sicer še zaseda rešilno 8. mesto, vendar je njegova prednost pred devetouvrščenim Mat-tersburgom le točka. F. Sadjak V nedeljo Jagodiceva premiera pred domačo publiko Prvič se bo članska ekipa SAK pod vodstvom novega trenerja Jagodiča predstavila domačim navijačem prihodnjo nedeljo na koroškem derbiju proti Lendorfu. SAK bo nastopil v popolni postavi, torej bo v obrambi zopet igral z branilcem Zanklom (slika), ki je zaradi rdečega kartona s srečanja proti Voitsbergu moral počivati v Špitalu. Tudi Tonči Blajs se naj bi zopet vrnil v moštvo. „Borili se bomo, kot da bi igrali v finalu pokala,” obljublja trener Jagodič. SAK - Lendorf v nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri na igrišču ASV smučanje/vvhistler cup Sablatnik v Kanadi zaključil sezono Tradicionalno zaključujejo najperspektivnejši mladi smučarji iz celega sveta sezono na mednarodnem tekmovanju za "Whistlercup" v Kanadi. To tekmovanje je neke vrste svetovno Prvenstvo šolarjev in zaradi tega še posebej priljubljeno pri mladih športnikih. V krogu izbranih tekmovalcev je bil tudi član ŠD Šentjanž Michi Sablatnik, ki se je z močnimi rezultati na državnem prvenstvu kvalificiral za to tekmovanje. Medtem ko je v slalomu zabeležil peto mesto, je bil v veleslalomu še uspešnejši, saj je zabeležil dve tretji mesti. V prvem veleslalomu je za zmagovalcem Weibrechtom (ZDA) zaostal za malo več kot sekundo, v drugem pa za Avstrijcem Zachom komaj 47 stotink sekunde. F. S. NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA Proti FC Kärnten končno zmaga za U18? Nekoliko za pričakovanji zaostaja juniorska ekipa, ki tudi proti Šentvidu ni našla jesenske forme. Ta petek pa je v gosteh FC Kärnten, ki naj bi pustil vse tri točke v Vidri vasi. SAK U 18 - SV Šentvid 0:2 (0:2) SAK: Müller, Verdel, Pitschek (75. Olip), Ofner, Žel, Malej, Waldhauser, Roblek (82. Zidej), Woschitz K, Woschitz I, Hobel (80. Petschnig), Vidra vas, 100 gledalcev U 16 - jakostna skupina SAK - A. Wolfsberg 2:3 (1:2) Strelca: Zidej, Ogradnik Ochsendorf - SAK 0:3 (0:0) Strelci: Ogradnik, Zidej, Olip U 14 - jakostna skupina SAK-WAC 4:1 (2:0) Strelci: Triplat 3, Grilc Ker so v jakostni skupini bistveni močnejši, se je SAK odločil, da je celovško in po- djunskko ekipo združil, kar se je takoj obneslo. Ekipo, ki jo vodita Jože Knes in Adem Dizdarevič je že v prvi tekmi visoko premagalo vodeči WAC s 4:1. Naslednje leto bo celotna ekipa U 14 tekmovala v kategoriji U 16, zato so trenerji predčasno združitev zelo pozdravili. U 12 SAK-Šmihel 4:1 (1:1) Strelci: Trdina 2, Nakic, Hribernig Ta kroa: SAK U 18 - FC Kärnten U 18 (petek, 18.00/Vidra vas), SAK U 16 -WAC (sobota, 18.00/Vidra vas), SAK U 14 Velikovec (sobota, 16.00/Vidra vas), Važenberg - SAK U 12 Pliberk (nedelja, 17.00), Šentpeter - SAK U 12 Celovec (nedelja, 11.00), SAK JU 10/1 -SC Globasnica (petek, 16.45/Vidra vas), KAC - SAK U 10-Celovec (petek, 17.00), Labot - SAK U 10/3 - Šentpri-mož (petek, 17.00), SAK U 10/4 Pliberk - Alkarja vas (petek, 18.00 - Vidra vas) REGIONALNA LIGA/21. KROG Nesrečen „comeback” trenerja Jagodiča Prvi nastop SAK pod vodstvom novega trenerja Jagodiča je bil vse drugo kakor srečen. Igralci so zaigrali sicer močan in taktično zrel nogomet, vendar sreča in sodnik nista bila na njihovi strani. V 17. minuti je namreč sodnik Lambert v začudenje vseh na stadionu prisodil domačinom 11-metrovko, v podaljšku tekme pa je Špitalu uspel še povsem srečen zmagoviti gol. SV Špital - SAK 2:1 (1:0) SAK: Matschek 5, S. Sadjak 4, Hajnžič 4 (74. Ch. Woschitz 0), A. Sadjak 5, Oraže 3, Tot 3, Šmid 5, Eberhard 4 (82. Malej 0), Miklau 3, Jovanovič 2 Špital: 250 gled.; sodnik: Lambert (slab): strelca: Dol-linger (17711-m., 92.) oz. A. Sadjak (62.) Skorjanz 30 sekund v igri in že izključen Srečanje je imelo svoj poseben višek 30. minut pred koncem tekme. Trener Pliberča-nov je namreč v 60. minuti zamenjal Kre-walderja s Skorjanzem, le-ta pa je natančno 30 sekund pozneje zaradi prekrška brez žoge prejel rdeči karton in moral zapustiti igrišče. Nato je bila tekma izredno napeta in zanimiva, saj sta obe ekipi igrali napadalno. Pliberčanom je uspelo sicer vodstvo, vendar so si v dveh minutah domačini le še zagotovili zmago. Hartberg - Pliberk 2:1 (0:0) PLIBERK: Jesse 4, Javornik4, Hohenberger 4, F. Wriessnig 4, D. Wriessnig 4, Slamanig 3, Kre-walder 2 (59. Skorjanz 0), Urnik 4, Mosser 2, Zec 2 (61. Dobrnig 3), Gros 4 (82. Liessnig 0) Hartberg: 500 gled.; sodnik: Wohlmut (dober); strelci: Richlbauer (75.), Petritz (77:) oz. Hohenberger (70.); rdeči karton: Skorjanz (60.) REGIONALNA LIGA 1. Pasching 21 2. Kapfenberg 21 3. Spital 21 4. Hartberg 21 5. Pliberk 21 6. BW Linz 21 7. Gratkorn 21 8. Donau Linz 21 9. Zeltweg 21 10. Wels 21 11. FC Šentvid 21 12. Voitsberg 21 13. WAC 21 14. St. Florian 21 15. SAK 21 16. Lendorf 21 13 3 5 46:19 42 12 3 6 35:24 39 11 4 6 38:27 37 10 6 5 35:23 36 9 3 9 36:31 30 8 5 8 32:26 29 8 5 8 26:25 29 8 5 8 22:23 29 610 5 27:24 28 7 7 7 32:35 28 7 7 7 29:35 28 7 6 8 33:35 27 7 4 10 23:32 25 4 7 10 17:38 19 3 8 10 21:35 17 4 5 12 15:35 17 M Rezultati 21. kroga: Lendorf - Voitsberg 0:1 (0:1), E. Wels - WAC 2:1 (1:0), D. Unz - Blau-Weiß Linz 0:0, Harlberg - Pliberk 2:1 (0:0), Špital - SAK 2:1 (1:0), FC Šentvid - Gratkom 1:0 (1:0), St. Florian -Zeltweg 2:0 (0:0), Pasching - Kapfenberg 5:1 (2:0) M 22. krog: petek, 20. 4.: Voitsberg - Pasching (18.30), Gratkon - Špital (19.), Kapfenberg - St. Florian (19.), Blau-Weiß Linz - Eintracht Wels (19.); sobota, 21.4.: Pliberk - FC Šentvid (16.), WAC - Hartberg (16.30), Zeltweg - Donau Linz (17.); nedelja, 22.4.: SAK-Lendorf (17.) ■ Strelci SAK: 6 Miklau 4 Roy 3 Tot 2 Novakovič, Ogris, I. Woschitz, 1 Eberhard, A. Sadjak ■ Strelci Pliberk: 9 Smrtnik 8 D. Wriessnig 5 Baumgartner 4 Osekre 2 Gros, Krewalder, Urnik, Zec 1 Ablade, Hohenberger Policaji v Bilčovsu „Policiji“ se imenuje najnovejši komad bilčovške gledališke skupine. Premiera je to nedeljo, 22. aprila, ob 20. uri pri Miklavžu. Ponovitev pa bo teden kasneje, v soboto, 28. aprila. OSEBE & DOGODKI Kavarna Kosta z novimi lastniki po stari tradiciji Pretekli torek so uradno predati kavarno Kosto v nove roke. Z leve: Mihi Šumnik, Waltraud Kosta, Sandy Lut-schounig-Kosta, Ani Kunauer-Šumnik in Elmar Kunauer. Foto: Kumer Celovec. Kot je Naš tednik kot prvi medij poročal, se je družina Kosta po smrti šefa Bogdana odločila, da kavarno Kosta proda. Šefica Waltraud je zelo skrbno izbrala nasled nika, saj ji je pri srcu, da se kavarna vodi po stari tradiciji naprej. Kavarno Kosta je prevzelo podjunsko družinsko gastronomsko podjetje, ki ga vodijo Anica Šumnik-Kunauep Elmar Kunauer in Michael Šumnik. Znana trojica vodi že kavarno Pazzo v Pliberk, ter Filou v Juenni in na Klopinj-skem jezeru. Z družino Kosta so se novi posestniki spoznali na pliberškem jormaku, kjer sta tako Kosta ter Filou stalna razstavljalca. Zelo tesno povezan s Kosto pa je tudi Elmar Kunauer, ko je že kot mlad fant zahajal v Kosto, njegova mama pa je delala v nepros-redni bližini, v deželni centrali SPÖ. Pretekli torek je družina Kosta uradno predala kavarno novim lastnikom, ki jo bodo le malo spremenili, saj naj bi ostala tradicionalna, tako Anica Kunauer-Šumnik. Novo bo, da bodo v kavani tudi razstave, kot prvi bo razstavljal umetnik Flelmut Blažej. Odprtje Koste bo predvidoma takoj ob začetku maja. BIRME V TEM IEIU Škof Egon Kapellari bo na Koroškem birmal še trikrat Po odhodu krškega škofa Egona Kapellarija v škofijo Sekau na Štajersko je bilo treba za celo vrsto birm dodeliti nove delilce sv. birme. Škof Kapellari bo prevzel še tri birme, in sicer 1. maja v Trgu/Feldkirchen, 2. junija na Gospe sveti ter 1. julija v St. Gertraudu. V dvojezičnih farah bosta Kapellarija večinoma zastopala konsisto-rialni svetnik direktor dr. Jože Marketz ter ordina-riatski kancler Michael Krištof. Termini pa ostanejo nespremenjeni. Termini po dvojezičnih farah: 12. maja v Št. Lipšu pri Ženeškem jezeru (Michael Krištof), 27. maja v Podgorjah v Rožu (dr. Jože Marketz), 17. junija v Šmihelu nad Pliberkom (dr. Jože Marketz), 23. junija na Lipi pri Vrbi (dr. Jože Marketz). Ureditev za birme jeseni bo ordinariat krške škofije kasneje sporočil, verjetno pa bo vsaj do polovice tega leta znan tudi že novi krški škof. Michael Krištof Jan & Karl Kassl pojeta dunajske in slovenske narodne pesmi Dunaj/Škocijan. Jan in Karl Kassl sta doma v Škocijanu in sta oba absol-oventa Slovenske gimnazije. Že leta pa živita na Dunaju, kjer sta natakarja (oberja) v znani dunajski kavarni „Cafe Diglas“. Tam sta si v letih pridobila ime tudi kot pevca dunajskih in slovenskih pesmi, Dunajčani jih poznajo kot „Die singenden Ober“. Skupno z „Wienermusik-Ensemble“ bosta Jan & Karl na svoji vigredni turneji nastopila v sredo 9. maja v baročni dvorani starega rotovža, Wipplinger-str. 8. v okraju. „Die singenden Ober“. S tem imenom sta znana Kart in Janez Kassl.