4746 nega) košutnika (G. lutea subsp. vardjanii) je Ožbaltova konta na Komni, kjer je tudi stičišče obeh podvrst; prostoprašnična raste na dnu, zrasloprašnična pa višje na severnem pobočju. V vmesnem pasu ra- steta podvrsti pomešano. Glavno območje razširjenosti vardjanovega košutnika pri nas je v Julijskih Alpah, raste pa tudi v Ka- mniško-Savinjskih Alpah pod Grintovcem. Cijan, encijan, grenčica, lecijan, svedrc, zvišč, srčenjak … To je le nekaj izmed mnogih ljudskih imen te dobro znane zdravilne rastline, katere moč so po- znali že v antiki. Zaradi čezmernega nabiranja je postal košutnik ali rume- ni svišč (Gentiana lutea) v preteklosti na velikem območju svoje razširjeno- sti, tudi na ozemlju Slovenije, precej redek, zato so ga pred 100 leti avtorji Spomenice uvrstili med 13 rastlinskih vrst, za katere so zahtevali z zakonom predpisano absolutno varstvo, tj. pre- poved trganja, ruvanja in prodaje ter uvedbo stroge kazni za kršitelje. Košutnik je zelnata trajnica z debelo ko- reniko, iz katere spomladi najprej pože- nejo listi, nato pa še debelo, votlo steblo, ki zraste do 1,5 m visoko. Goli suličasti listi z močno izraženimi vzdolžnimi žila- mi so nameščeni nasprotno; spodnji so kratkopecljati, zgornji pa sedeči. Cvetovi so pecljati, združeni v socvetja na vrhu stebla in v zalistjih zgornjih stebelnih li- stov. Rumen kolesast venec sestavlja 5 do 6 venčnih krp, ki so mnogo daljše od (zelo kratke) venčne cevi. Plod je do 6 cm dolga mnogosemenska glavica. Rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea) Besedilo: Marija Kravanja Košutnik raste v gorovjih Južne in Srednje Evrope ter Male Azije. Ustrezajo mu rahlo bazična tla, najpogosteje ga najdemo na apnenčasti podlagi, kjer se pojavlja raz- treseno ali v sestojih. V času cvetenja, ju- lija in avgusta, že na daleč prepoznamo z rumenimi socvetji okrašena stebla, ki se dvigajo nad drugim rastjem gorskih trav- nikov in pašnikov, raste pa tudi na pora- slih meliščih in grmiščih v montanskem in subalpinskem pasu. Od štirih podvrst košutnika pri nas uspe- vata dve, ki ju med seboj najlažje ločimo po zraslih ali prostih prašnicah. Bratin- ski (zrasloprašnični) košutnik (G. lutea subsp. symphyandra) raste v submedite- ranskem in dinarskem fitogeografskem območju (na pobočjih Snežnika, Javorni- kov, Nanosa, Čičarije, Vremščice in Trno- vskega gozda ter na Kočevskem), sega pa tudi v Julijske Alpe. Tu se njegov areal sti- ka in prekriva z arealom podvrste s pro- stimi prašnicami, ki jo je leta 1986 opisal Tone Wraber in jo poimenoval po rastlin- skem fiziologu Miranu Vardjanu. Klasično nahajališče vardjanovega (prostoprašnič- Rastišča košutnika v Sloveniji. (zemljevid: Center za kartografijo favne in flore) Kateri tip koronskega osamitelja ste bili? Izbrskajte resnico Koronski čas tudi za takšne reči porabil: Damjan Vinko Foto: Damjan Vinko, Ana Tratnik, Maja Bahor, Nika Tivadar in Nina Šramel Zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore Da si malo na zabaven način osvežimo tudi koronske dneve, smo v Slovenskem odonatološkem društvu aprila 2020 pripra- vili neresen »kviz« in ga objavili na Facebook profilu Slovensko kačjepastirsko društvo. Temu, ki je za Trdoživ posodobljen, so dodani še zemljevidi razširjenosti v Sloveniji in nekaj dejstev, na katerih je šala slonela. Se ne najdete v teh devetih tipih? Brez skrbi, za Slovenijo je poznanih še 63 drugih vrst kačjih pastirjev. Če se niste mogli ločiti od rokavic, je morda sinji presličar (Platycnemis pennipes) prava izbira za vas. Hkrati ne izključujemo razlik med posameznimi osebki glede na splošno značilnost vrste, kot tudi ne možnega medvrstnega križanja. Razlike med podvrstama košutnika, ki uspevata pri nas: Izvor rodovnega imena Gentiana sega v 1. stoletje našega štetja in temelji na imenu zadnjega ilirskega kralja Genthiosa, ki je poznal zdravilno moč košutnikovih korenin in jih pri- poročal celo kot zdravilo proti kugi. Strokovno ime Gentiana lutea je ko- šutniku leta 1753 nadel Linné, pri nas pa ga je s tem imenom prvič navedel Scopoli leta 1772. Korenika košutnika poleg glukoze, fruktoze in saharoze vsebuje slad- korja grenkega okusa, genciobiozo in gencianozo. V njej so prisotni tudi pektini, gencianska kislina, maščobno olje s fitosterolom, rumeno barvilo gencizin, eterično olje ter grenčine genciopikrin, genciamarin, svercia- marin, sverozid in amarogencin. Sle- dnji velja za najbolj grenko naravno snov; njegov grenek okus še vedno zaznamo tudi po redčenju z vodo v razmerju 1 : 58 milijonov. Grenčine spodbujajo izločanje sline in želodč- nih sokov z draženjem okušalnih brbončic na jeziku, aktivirajo meha- nizem za izločanje klorovodikove ki- sline iz mukoznih celic želodca, ščitijo jetra ter pospešujejo iztekanje žolča. 0 10 20 km Gentiana lutea ssp. symphyandra ssp. vardjanii obe skupaj CKFF, 2020 Bratinski (zrasloprašnični) košutnik (Gentiana lutea subsp. symphyandra). (foto: Špela Pungaršek) Gentiana lutea subsp. vardjanii VARDJANOV KOŠUTNIK Gentiana lutea subsp. symphyandra BRATINSKI KOŠUTNIK prašnice že v popku proste (nezrasle) zrasle podporni listi socvetij rumeno zeleni, večinoma razločno daljši od socvetij sinje zeleni, večinoma enako dolgi ali le malo daljši kot socvetja venčni listi svetlo rumeni, brez temnih pik temno rumeni, večinoma temnopikčasti čašni listi v popku ni venčka zobcev konice čašnih listov tvorijo venček zobcev (4–6) čas cvetenja julij 2 do 3 tedne za prostoprašničnim košutnikom (julij, avgust) SUHLJATI ŠKRATEC » še vedno rano vstaja in se zgodaj preo- bleče iz svoje pižame » se ne odpravi daleč od svojega doma, a lovi sončne žarke » muči ga, da je druženje v velikih skupi- nah prepovedano » med pijačami prisega na špricar » vesel je, ko se drugi spomnijo nanj COENAGRION PULCHELLUM Leta od aprila do avgusta, a najpogosteje ga vidimo v maju in juniju. Suhljati škratec je na videz podoben več drugim modro-črnim predstavnikom družine škratcev (Coenagrionidae), od katerih so mnogi pri nas neprimerno pogostejši. V Sloveniji je bil v večjem številu najden v mrtvicah, glinokopih, gramoznicah in kanalih, predvsem ob Muri ter na Ljubljanskem barju, kar nakazuje na nagnjenost k evtrofnim vodam. 0 10 20 km CKFF, 2020 Slovenije. Bil je odlikovan z državnim re- dom za zasluge za narod, redom za voja- ške zasluge s srebrnimi meči in leta 1981 z redom dela z zlatim vencem. Jan Carnelutti je obvladal več jezikov. Go- voril je slovensko, italijansko, nemško, srbsko-hrvaško in je zato tudi prevajal. Obvladal je še lepopisje. Aktivno se je po- svečal športu in bil odličen v dosežkih pri teku in skoku v višino ter presenetljivo dober v metanju krogle. Športu je ves čas sledil. Bil je tudi glasbenik; igral je tro- bento in violino. Kot predan džezist se je nekaj let po drugi svetovni vojni z glasbo tudi preživljal. Janov prispevek k entomologiji, zlasti na področju favnistike metuljev, po katerem ga pozna večina domačih in tujih entomo- logov, je bil v takratnem obdobju nadvse pomemben. Še večja je bila njegova vlo- ga formalnega in neformalnega mentorja mnogim generacijam entomologov, tako v Sloveniji kot v ostalih republikah nekda- nje Jugoslavije. Bil je cenjen in spoštovan. Spominjamo se ga po njegovi pozitivni energiji in nalezljivem nasmehu. Vardjanov (prostoprašnični) košutnik (Gentiana lutea subsp. vardjanii). (foto: Alenka Mihorič) 4746 nega) košutnika (G. lutea subsp. vardjanii) je Ožbaltova konta na Komni, kjer je tudi stičišče obeh podvrst; prostoprašnična raste na dnu, zrasloprašnična pa višje na severnem pobočju. V vmesnem pasu ra- steta podvrsti pomešano. Glavno območje razširjenosti vardjanovega košutnika pri nas je v Julijskih Alpah, raste pa tudi v Ka- mniško-Savinjskih Alpah pod Grintovcem. Cijan, encijan, grenčica, lecijan, svedrc, zvišč, srčenjak … To je le nekaj izmed mnogih ljudskih imen te dobro znane zdravilne rastline, katere moč so po- znali že v antiki. Zaradi čezmernega nabiranja je postal košutnik ali rume- ni svišč (Gentiana lutea) v preteklosti na velikem območju svoje razširjeno- sti, tudi na ozemlju Slovenije, precej redek, zato so ga pred 100 leti avtorji Spomenice uvrstili med 13 rastlinskih vrst, za katere so zahtevali z zakonom predpisano absolutno varstvo, tj. pre- poved trganja, ruvanja in prodaje ter uvedbo stroge kazni za kršitelje. Košutnik je zelnata trajnica z debelo ko- reniko, iz katere spomladi najprej pože- nejo listi, nato pa še debelo, votlo steblo, ki zraste do 1,5 m visoko. Goli suličasti listi z močno izraženimi vzdolžnimi žila- mi so nameščeni nasprotno; spodnji so kratkopecljati, zgornji pa sedeči. Cvetovi so pecljati, združeni v socvetja na vrhu stebla in v zalistjih zgornjih stebelnih li- stov. Rumen kolesast venec sestavlja 5 do 6 venčnih krp, ki so mnogo daljše od (zelo kratke) venčne cevi. Plod je do 6 cm dolga mnogosemenska glavica. Rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea) Besedilo: Marija Kravanja Košutnik raste v gorovjih Južne in Srednje Evrope ter Male Azije. Ustrezajo mu rahlo bazična tla, najpogosteje ga najdemo na apnenčasti podlagi, kjer se pojavlja raz- treseno ali v sestojih. V času cvetenja, ju- lija in avgusta, že na daleč prepoznamo z rumenimi socvetji okrašena stebla, ki se dvigajo nad drugim rastjem gorskih trav- nikov in pašnikov, raste pa tudi na pora- slih meliščih in grmiščih v montanskem in subalpinskem pasu. Od štirih podvrst košutnika pri nas uspe- vata dve, ki ju med seboj najlažje ločimo po zraslih ali prostih prašnicah. Bratin- ski (zrasloprašnični) košutnik (G. lutea subsp. symphyandra) raste v submedite- ranskem in dinarskem fitogeografskem območju (na pobočjih Snežnika, Javorni- kov, Nanosa, Čičarije, Vremščice in Trno- vskega gozda ter na Kočevskem), sega pa tudi v Julijske Alpe. Tu se njegov areal sti- ka in prekriva z arealom podvrste s pro- stimi prašnicami, ki jo je leta 1986 opisal Tone Wraber in jo poimenoval po rastlin- skem fiziologu Miranu Vardjanu. Klasično nahajališče vardjanovega (prostoprašnič- Rastišča košutnika v Sloveniji. (zemljevid: Center za kartografijo favne in flore) Kateri tip koronskega osamitelja ste bili? Izbrskajte resnico Koronski čas tudi za takšne reči porabil: Damjan Vinko Foto: Damjan Vinko, Ana Tratnik, Maja Bahor, Nika Tivadar in Nina Šramel Zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore Da si malo na zabaven način osvežimo tudi koronske dneve, smo v Slovenskem odonatološkem društvu aprila 2020 pripra- vili neresen »kviz« in ga objavili na Facebook profilu Slovensko kačjepastirsko društvo. Temu, ki je za Trdoživ posodobljen, so dodani še zemljevidi razširjenosti v Sloveniji in nekaj dejstev, na katerih je šala slonela. Se ne najdete v teh devetih tipih? Brez skrbi, za Slovenijo je poznanih še 63 drugih vrst kačjih pastirjev. Če se niste mogli ločiti od rokavic, je morda sinji presličar (Platycnemis pennipes) prava izbira za vas. Hkrati ne izključujemo razlik med posameznimi osebki glede na splošno značilnost vrste, kot tudi ne možnega medvrstnega križanja. Razlike med podvrstama košutnika, ki uspevata pri nas: Izvor rodovnega imena Gentiana sega v 1. stoletje našega štetja in temelji na imenu zadnjega ilirskega kralja Genthiosa, ki je poznal zdravilno moč košutnikovih korenin in jih pri- poročal celo kot zdravilo proti kugi. Strokovno ime Gentiana lutea je ko- šutniku leta 1753 nadel Linné, pri nas pa ga je s tem imenom prvič navedel Scopoli leta 1772. Korenika košutnika poleg glukoze, fruktoze in saharoze vsebuje slad- korja grenkega okusa, genciobiozo in gencianozo. V njej so prisotni tudi pektini, gencianska kislina, maščobno olje s fitosterolom, rumeno barvilo gencizin, eterično olje ter grenčine genciopikrin, genciamarin, svercia- marin, sverozid in amarogencin. Sle- dnji velja za najbolj grenko naravno snov; njegov grenek okus še vedno zaznamo tudi po redčenju z vodo v razmerju 1 : 58 milijonov. Grenčine spodbujajo izločanje sline in želodč- nih sokov z draženjem okušalnih brbončic na jeziku, aktivirajo meha- nizem za izločanje klorovodikove ki- sline iz mukoznih celic želodca, ščitijo jetra ter pospešujejo iztekanje žolča. 0 10 20 km Gentiana lutea ssp. symphyandra ssp. vardjanii obe skupaj CKFF, 2020 Bratinski (zrasloprašnični) košutnik (Gentiana lutea subsp. symphyandra). (foto: Špela Pungaršek) Gentiana lutea subsp. vardjanii VARDJANOV KOŠUTNIK Gentiana lutea subsp. symphyandra BRATINSKI KOŠUTNIK prašnice že v popku proste (nezrasle) zrasle podporni listi socvetij rumeno zeleni, večinoma razločno daljši od socvetij sinje zeleni, večinoma enako dolgi ali le malo daljši kot socvetja venčni listi svetlo rumeni, brez temnih pik temno rumeni, večinoma temnopikčasti čašni listi v popku ni venčka zobcev konice čašnih listov tvorijo venček zobcev (4–6) čas cvetenja julij 2 do 3 tedne za prostoprašničnim košutnikom (julij, avgust) SUHLJATI ŠKRATEC » še vedno rano vstaja in se zgodaj preo- bleče iz svoje pižame » se ne odpravi daleč od svojega doma, a lovi sončne žarke » muči ga, da je druženje v velikih skupi- nah prepovedano » med pijačami prisega na špricar » vesel je, ko se drugi spomnijo nanj COENAGRION PULCHELLUM Leta od aprila do avgusta, a najpogosteje ga vidimo v maju in juniju. Suhljati škratec je na videz podoben več drugim modro-črnim predstavnikom družine škratcev (Coenagrionidae), od katerih so mnogi pri nas neprimerno pogostejši. V Sloveniji je bil v večjem številu najden v mrtvicah, glinokopih, gramoznicah in kanalih, predvsem ob Muri ter na Ljubljanskem barju, kar nakazuje na nagnjenost k evtrofnim vodam. 0 10 20 km CKFF, 2020 Slovenije. Bil je odlikovan z državnim re- dom za zasluge za narod, redom za voja- ške zasluge s srebrnimi meči in leta 1981 z redom dela z zlatim vencem. Jan Carnelutti je obvladal več jezikov. Go- voril je slovensko, italijansko, nemško, srbsko-hrvaško in je zato tudi prevajal. Obvladal je še lepopisje. Aktivno se je po- svečal športu in bil odličen v dosežkih pri teku in skoku v višino ter presenetljivo dober v metanju krogle. Športu je ves čas sledil. Bil je tudi glasbenik; igral je tro- bento in violino. Kot predan džezist se je nekaj let po drugi svetovni vojni z glasbo tudi preživljal. Janov prispevek k entomologiji, zlasti na področju favnistike metuljev, po katerem ga pozna večina domačih in tujih entomo- logov, je bil v takratnem obdobju nadvse pomemben. Še večja je bila njegova vlo- ga formalnega in neformalnega mentorja mnogim generacijam entomologov, tako v Sloveniji kot v ostalih republikah nekda- nje Jugoslavije. Bil je cenjen in spoštovan. Spominjamo se ga po njegovi pozitivni energiji in nalezljivem nasmehu. Vardjanov (prostoprašnični) košutnik (Gentiana lutea subsp. vardjanii). (foto: Alenka Mihorič)