Leto VII, štev. 71
Ljubljana, sobota 27, marca 1926
Poštnina pavsalirana.
Cena 2 Din
= I »ha j» ob 4. «jirtr»|. ta
Stane mesečno Din >5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon Štev. 71, ponoči tud; ètev. 34.
il		
ш		ш
	Ш Џ	
m	'l	
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravtilStvo: Ljubljana. Pretoiww ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Insérât nI oddelek« Ljubljana, Preier-nova ulica it. 4. — Telefon ftt 49a
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. i. — Celle, Aleksandrova cesta.
Račun pri poitnem ček. zavod« 1 Ljub* jana št. 11.84s - Praha čislo 7&.180. Wicn,Nr. 105,141.
LJubljana. 26. marca.
Težke čase preživlja naše gospodarstvo posebno v naši ožji domovini Qo-spodarska reakcija je kraje z deloma razvito industrijo bolj pogodila nego druge. Zalotila nas je vrhu tega v stanju upravne neurejenosti, ko nova zlasti samoupravna telesa po krivdi držav-nooravne opozicije — zlasti HSS in SLS — niso še ustvarjena.
Slovenci pa so tudi sicer prišli s svojo politiko v težak položaj. Ako rečemo «Slovenci», mislimo pri tem do beograjsko. ki Slovence žalibog zamenjava s klerikalci Klerikalce vo pravici vsak mrzi. a to se prenaša na naše nedolžno ljudstvo. Klerikalce se zaničuje, ker je za Srbe stranka, ki se iz cerkve vodi. ki jo priporoča pridiga in pastirsld list, neka smešna nizkotna stvar, ki se roga načelom demokracije in narodnega svobodnega prepričanja. Ljudstvo, ki se da od duhovnov okoli prsta oviti, se med Srbi smatra za nezrelo in duševno manj vredno.
Od 1. 1918. so Slovenci za svojo politiko uporabljali klerikalno «garnituro». Danes lahko tudi slepci, če ne vidijo, vsaj čutijo, da je klerikalizem z vsemi svojimi političnimi nazori in metodami v Jugoslaviji skrahiral.
SLS in njega duhovsko vodstvo dobro vidi. da njena politika vodi v nbo-žanje slovenskega ljudstva. A to jI je vseeno, oziroma celo dobrodošlo, ako utriuje nadvlado sedaj vladajoče kaste v SLS.
Srbi se čudijo, kako more narod biti tako slepo zaverovan v napačne vodje, da ne vidi. kako ob tej priliki sam propada. Mi, ki poznamo razmere, se ne čudimo. Ravnokar smo doživeli pojav verskega zločina, s katerim se skuša zaprečiti porast «Domovine». Velikonočna izpoved je v službi gnile SLS. Napake g. Remca in drugod se skuša reparirati z mučenjem ubogih kmetov in kmetic, ki se jih pri spovedi tira na odločitev: ali vzameš «Domoljuba» ali na ne moreš k velikonočnemu obhajilu! Ljudstvo pa že uvideva. da taki duhovniki niso ljudje, ampak zverine, in krepko ter značajno se stavlja v bran steklemu terorju. Škof ne vidi. kako krepko žaga vejo, na kateri sedi.
Ves ta obupni boj zoper SDS In vsa obrekovalna kampanja proti njej dokazuje. da napredujemo in da je SLS v stanju težke vznemirjenosti, da more segati po tako obupnih sredstvih.
Mnogi hrvatski in srbski politiki ne razumejo našega boja. Kdor pa vidi naše razmere, mora priznati, da je za bližnjo prihodnjo dobo historična naša naloga trpeče Slovenstvo odrešiti kre-rikalstva. To mora biti najprej dovršeno. potem šele smo tekmovanja in dela zmožni v tej državi. Potem šele se lahko na razne strani grupiramo. Danes Da stoji proti nam konfesijonalno organiziran strasten nasprotnik, ki ga moramo najprej i?ločiti.
Ta boj vodi SDS, ki je do vsem svojem delu in naporu klerikalstva osrednja napredna stranka v Sloveniji. Radikali v Sloveniji so sterilni in vprašamo. kdo more Slovence organizirati pod radikalno zastavo, dokler ta stranka ne sprejme našega anticentralizma in jugoslovenstva? Kako naj napredni odpor zoper klerikalstvo izvede «kmetijska» stranka, ki druge stanove odbija, ko pa je za naš veliki boj potrebna enotna požrtvovalna fronta vseh. L j. kmeta, meščana, delavca, enotna fronta duševnih in ročnih delavcev slovenskih! Cepkanje v «kmetijce» (pravzaprav danes radičevce, kar je še slabše) in v radikale je le voda na mlin SLS in slabljenje napredne fronte: kajti vse govoričenje g. Puclja, da pridobi s svojimi sredstvi kaj med klerikalci, je navaden humbug, da ne govorimo o naivnih poskusih raznih «radikalov». Samo temeljita vzgoja ljudstva, krepka složna napredna akcija more uspeti in delo SDS kaže v tem oziru edino pravilno pot.
Zato morajo danes vsi dobro misleči, res antiklerikalni Slovenci videti, da Je ojih mesto v skupni fronti z SDS, ki razvija z vso doslednostjo veliko akcijo na političnem, kulturnem in gocr>odar-skem polju. Kdor hoče res delati, najde delo prav lahko in tudi zadoščenje za vsako upravičeno ambicijo.
Trenutek, ko bo slovensko ljudstvo uvidelo, da mora SLS odsloviti, ako hoče živeti in napredovati, ni daleč. Skoda pa je vsakega časa. v kolikor kasneje se to zgodi. Zato ie dolžnost vsakega dobrega Slovenca, da podpre akcijo za odrešitev Slovenstva od mûre — kleri-kalizma.
Plastiras zapustil Beograd
Beograd, 26. marca. p. Nocoj Je nenedev ma odpotoval general Plsatirsa »z Beograda ▼ Pariz. Njegov odhod je povzročil veliko senzacijo ter se o njegovem potu Sirijo rax» ne verzije. Po eni verziji je odpotoval y Pariz, da se tam sestane z Veoizelow>m. Oba delata načrt za akcijo proti Pangalo. su. Po drugi verziji pa Je general Plastira« v Rumi izginil iz vlaka brez sledu. O nje. govem potu se ničesar več ne ve. ter se s zanimanjem pričakujejo o njem nadaljne »esti.
„Vsak hip so mogoča presenečenja"
Pašič sklicuje glavni odbor radikalne stranke, da se razračuna z Ljubo Jovanovičem. — Pripravlja širšo rekonstrukcijo vlade. Krona in Pašičevi načrti — Splošna nervoznost v Beogradu.
Beograd, 26. marca p. V političnem življenju še vedno ni dovolj konkretnih mo. mentov, po katerih bi se mogel jasno določiti razvoj novih dogodkov. Odkrita borba med Pašičem in Ljubo Jovanovičem se razvija s polno ostrino in zavzema vedno širše razmere. Iz radikalnih krogov se že lamsira vest, da bo Ljuba Jovanovič izključen iz stranke, ter da ga bo dosegla usoda Stojana Protiča in Nastasa Petroviča. Kot potrdilo te verzije prihaja tudi Informacije* da namerava Pašič sklicati sejo širšega glavnega odbora radikalne stranke za 10. april. Radikali trdijo, da bo na tem sestanku Ljuba Jovanovič izključen iz stran ke. Širijo se vesti o zbližanju grupe Ljufce Jovanoviča z Nastasom Petrovičem. Danes je prišel v Beograd Aca Stanojevič, ki je dolgo konferiral s Paši čem. Pristaši g. Pašiča zatrjujejo, da je P^šiču popolnoma uspeio pri vseh merodajnLh faktorjih čvr-stiti svoj položaj ter da namerava Izvesti najodločnejšo akcijo proti Ljubi Jovanovi-ču. Isti krogi naglašajo, da bo Paišič izkoristil prvo priliko, da se maščuje nad pristaši Ljube Jovanoviča, ki so danes v vla-dL Takoj po Izglasovanju proračuna da bo izvršena širša rekonstrukcija vlade, iz katere da bo moral tudi minister ver Trifu-novič, znani pristaš Ljube Jovanoviča. Govori se, da bo odšel iz vlade tudi Milan Slmonovič, dasi je znan pristaš Pašiča. Trdi se, da bo Milan Srskič, katerega ministrstvo se bo v najkrajšem času ukinilo z zakonom o centralni uprypri, dobil kak važ-
Senzacijonalm, demonstracija radikalov proti Ljubi Jovanoviču
V včerajšnji seji Narodne skupščine je predsednik rad. kluba Živkovič javno zagrozil vsem, ki hočejo vreči Pašiča. — Nadalj-ni potek zunanjepolitične debate.
Beograd, 28. marca. p. Danes je Narodna skupščina nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Za razpravo nI
nejši resor. Sodi se, da sta Stojadinovič in Maksimovič na svojih mestih čvrsta. Isu krogi trdijo, da bj odšel iz vlade tudi P. Radič. Danes je Svetozar Pribičevič pose predsednika skupščine Marka Trifko-viôa in zahteva!, da se interpelacija opozicije čim prej stav; na dnevni red. G. Trii-kovič je odgovoril, da je to nemogoče, do-kièr se ne izglasuje proračun. Na velikem zboru samostojnih demokratov, ki bo v nedeljo v Stari Pazovi, bo o teh aferah govori! Svetozar Pribičevič. Nocoj ie bil na dvoru minister Pavle Radič. Jutri popoldne se sestane interperlamemarni odbor, na katerem se imajo izvoliti delegati za mednarodno interparlamentarno konferenco za trgovska tn gospodarska vprašanja, ki bo v Londonu meseca maja. Nocoj ie kralj sprejel v avdijenci tudi ru-munske dijake, ki se že dva dni nibajajo v Beogradu in odpotujejo ponoči v Italijo.
Zatrjuje se, da je odgoditev Pašičeve pro slave sigurna stvar. Proslava se bo vršila šele po kraljevem kronanju.
Današnja demonstracija radikalov za Pa. šiča in proti Jovanovicu v Narodni skup» ščini je vzbudila občo senzacijo in se sma» tra kot znak. da je Pašičev položaj v stran» ki čvrst. Drugače se ceni njegovo stanje napram drugemu ustavnemu faktorju. Za. trjuje se, da krona smatra promeno vlade za neobhodno potrebno in da ne bo odo« brila od Pašiča nameravane širše rekonstruk cije. Se vedno se govori o Ninčiču in o možnosti velikih presenečenj.
bilo skoro nobenega zanimanja, galerije so bile napol prazne ln tudi diplomati nteo biti prisotni.' RadfkaSnl poel. Jovan čirkovlč Je govoril večinoma o preporodu Albanije ter o velKkfh naporih njenega predsednika Ah-met bega Zogu, da bi dvignil Albanijo na viSJo kulturno stopnjo. Zahteval je od vlade, naj odločno nastopi proti terorju nad Jugosloveneklm prebivalstvom v Grški ter zaščita naše rojake. Končno se Je Izjavil za čim tesnejše prijateljstvo z Bolgari.
Poel. dr. Ilija Sumenkovid Je očital dr. Ninčiču skrivnosten način, po katerem vodi našo zunanjo politiko tn s katerim Je povzročil razne neprijetnosti naèi državi. Tako je zadnji poset turškega zunanjega ministra RuMi bega povzročil neprijetne komentarje, ker se je Izvršil neposredno po sestanku med Rudži begom in Clčerl-nom, vsled čeear je Izgledalo, da vodi naša driava proti angleàko in proti evropsko politiko.
Zemljoradntk posl. Joca Jovanovič je očital zunanjemu ministru, da ne skrbi dovolj za vrnitev naših arhivov Iz Inozemstva, ki so za nas velikega zgodovinskega in kultur nega pomena. Zahteval Je od dr. Ninčiča, naj prekine svoj molk, ter Je pozval vlado, naj končno že odgovor! na vprašanje, al! smo sokrtv! svetovne vojne.
Poel. dr. Ante Trumbič je napadal dr. Ntnčtča zaradi njegove skrivnostne poJi-tike ter zahteval osnovanje parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Grajal je vlado, ker se veže z Italijo, in Je izrazil svoje začudenje, kaj išče naša vlada pri bojevitem Mussolinlju, ako Je miroljubna.
Po dr. Trumblču je povzel besedo rad:, kal dr. Laza Markovič, ki je naglašal važ. noet in veliko ulogo_ M Jo Ima Zveza naro. dov tn И jo bo še imela v bodočnosti. Zato Je popolnoma pravilno stališče naše vlade, da tako globoko veruje v bodočnost Zveze narodov. Govornik je potem razprav ljal o Mali antanti in ee čudil, odkod prihaja pri opoziciji tak strah, da so se odnošaji med članicami Male antante poslabšali. Razpravljal je tudi o potrebi dobrega razmerja z drugimi državami, k! nam bo omogočilo gospodarski procvit. Položaj v Evropi ima žal še tu tn tam nekaj oblakov, vendar je dr. Markovič velik optimist. Zahvaljuje se zunanjemu ministru za njegov lepi ekspozé. Nato je dr. Markovič polemiziral z izvajanji Svetozarja PrSbičeviča, češ da njegov pesimizem glede Zveze narodov nI utemeljen.
V osebni zadevi Je potem Svetozar Pribičevič ponovno ugotovil, da dr. Ninčič ni ničesar konkretnega povedal o svojem potovanju v Rim in Pariz. Uspeôno je pobijal trditve dr. Msrinkovlča in citiral nato odlomke iz govorov Macdonalda, Brianda In Louisa Marina, ki so vsi zelo pesimistični glede Zveze narodov. Zveza narodov Je pač velika proti m aferi, proti velikim pa je zelo majhna. V gr&ko . bolgarskem sporu, zlasti pa v konflfktu med Italijo ln Grčijo Je bila zelo šibka.
Odgovarjal Je dr. Laza Markovič, nakar Je bila ob pol 2. popoldne seja prekinjena.
Na popoldantftl seji, k! se Je začela ob 6., Je najprej govoril črnogorski federa-Uet Sekti la Drljevlč. kl je zatrjeval, da je naša zunanja politika Se vedno doživela tlaako. Razpravljal Je o vzrokih svetovne vojne. H se je vnela zaradi spopada med dvema silnima ertrujama, med nemškim im-perijaHzmom ta zapadnim kapitalizmom. Z odpadom Rusije smo postali berači pred vrati lapadnih kapitalistov. Z londonsko pogodbo smo izgubili mnogo tega, kar je dobila črna eora z berlinsko. Ugotovil ie.
da je našo razmerje do Albanije, Bolgarske ln Grčije slabo. Govornik Je nato kritiziral naSo politiko do Italije. Svoje izvajanje Je poel. Drljevlč zaključil z ugotovitvijo, da brez Rusije ne more Zveza narodov kronati svojega dela.
Nato Je govoril predsednik radikal skega kluba Ljuba živkovič. Njegova izvajanja so bila zelo temperamentna ln sploh je bil govornik zelo nervozen. Posl. Živkovič je začel evoj govor z dolgim naštevanjem svetovnih dogodkov dObrîh eto let nazaj, da bi dokazal, kdo Je kriv svetovne vojne. Nato Je prešel na dogodke leta 1914. in Je raizpravljal o sarajevskem atentatu. V očitni zvezi z danaSnjim napadom g. Jelenlča na LJ. Jovanoviča (o katerem poročamo na drugem mestu), je ostro zavračal očitke proti naši državi, zlasti pa taikratnl vladi, ki nI o ničemer vedela. Večina politikov >e bfla takrat na agitaciji po deželi. Morilci Franca Ferdinanda, mladi prenapetežl, niso bili v noben! niti direktni niti indirekt-ni zvezi z nami. Govornik Je branil locarn-sW pakt in rekel, da je najboljša garan-cija za to, da vodi naša kraljevina dobro zunanjo politiko, dejstvo, da sedi zunanji minister v vladi, ki Ji stoji na čelu mož, ki že dolgo vé, kako se mora voditi naša zunanja politîka (Pri teh besedah se radikali dvignejo ter burno pritrjujejo govorniku In prirejajo ovacije Pašlču. To Je seveda demonstracija proti Ljubi Jovanovlču, ki mirno sedi na svojem sedežu In se Ironično smehlja.) Ljuba živkovič z dvignjenim gla. som nadaljuje: «In vendar so se našli ljudje, ki ga skušajo vreči!» (Opozicija iro. nično: «Kdo?») Živkovič: «Kdor hoče vreči gosp. Pašiča, izpodkopava sebi tla In Sko. duje državi » (Burno pritrjevanje pr! radikalih.) Ta del govora posl. živkoviča je seveda naperjen naravnost proti Ljubi Jo. vanoviču. Okrog Jovanoviča so bili zbrani njegovi ožji prijatelji Vujičič, Velja Vuki-čevič in drugi, ki so se ironične cm-hllali. Ves prizor je napravil vtis, da je ■ r Jovanoviča že izgubljena.
V svojem nadaljnem govoru Je poslanic živkovič proslavljal Rusijo in izjavil, da se bo po njegovem popolnem prepričanju Rusija kmalu prerodila. Naglašal je etrpljl. vost pravoslavnih katolikov in rekel, da moremo upati, na srečen izid vseh spornih vprašanj.
Davldovičevec Ljuba Mihajlovič Je stvarno kritiziral proračun zunanjega ministrstva in posebno zamerjal dr. Ninčiču, da se tako malo briga za našo zunanjo propagando.
Bivši kancelar Fehrenbach umrl
Berlin, 26. marca s. Državni zb т Je prejel danes iz Freiburga v Breisgau poročilo, da je bivši državni kancelar Fehrenbach danes opoldne umrL
Konstantin Fehrenbach, je bil rojen 11. januarja 1852. v Wellendingnu na Baden. skem. L. 1882. je postal odvetnik v Prêt, burgu v Breisgau. Od I. 1885. do 1887. m od 1901. do 1913. je bil član druge badenske zbornice, kjer je pripadal centrumu in je bil dve leti njen predsednik. L. 1903. je bil izvoljen tudi v državno zbornico, ki ji je pripadal do prevrata ln je bil v juniju 1918. izvoljen za njenega • predsednika. Febniarja 1919. je postal predsednik Narodne skup. ščine v Weimarju. Leto kasneje je Fchren« bach postal državni kancelar. Na tem me. stu je ostal do maia 1921.
Ninčičev odgovor na kritiko opozicije
Vztraja pri tajni diplomaciji, odklanja parlamentarni zunanjepolitični odbor, ne potrebuje nobenih direktiv. — Proračun zunanjega ministrstva sprejet.
Briandom ni mogel konferin&ti v Ženevi. Glede naših odnošajev z Vatikanom Je minister rekel, da ni imel časa iN v Vatikan,
Beograd, 26. marca p. Na zaključku današnje seje Narodne skupščine je minister Ninčič odgovarjal na kritiko opozicije. Izjavil je predvsem, da njegova politika nI pariizanska. Na ugovor, da vod: misteri-joeno zunanjo politiko Je rekel, da se mednarodni dogovori registrirajo pri Zvezi narodov in da so javni, ko so končani, ono pa, kar Je še v pripravljalnem štadiju, se naravno drži tajno, da bi bil uspeh boljši. Navajal je boljševike, ki so govorili proti tajni diplomaciji, sedaj pa vse delajo po starih metodah. Kar se tiče ug-jvora, da nima direktive za zunanjo politiko, je dr. Ninčič rekel, da so direktive naše zunanje politike stalne ln da se ne menjavajo. Zelo neprimerno bi bilo sestaviti parlamentarni oabar za zunanje stvari, pri čemer so druge težkoče. Kolikor je mogoče, da se ne oškodujejo državni interesi, se i;ak tisku dajejo obvestila potom odelenja za štam-po v ministrstvu za zunanjo politiko! Z zadovoljstvom je minisier konstatiTal, da je največji del poslancev priznal za p trebno, da imamo dobre odnošaje z Italijo. Primerjajoč veliko važnost prijateljstva z Italijo napra-m vprašanju naših manjšin v Italiji Je dr. Ninčič smatral, da so mnogo večji naši Interesi, katere Imamo z Italijo. Dr. Ninčič se čudi ugovorom opozicije, ki trdi, da se je Mala antanta oslabila. Nasprotno, Mala antanta se jc ojačila. Posebno se je ojači-la s pogodbami, katere so države Male antante sklenile radi zaščite svojih mej. V Ženevi Je Mala antanta vedno nastopala kot celota. Nato je dr. Ninčič dolgo govoril o pomenu Zveze narodov, katero je pro-slavJJaL Po vplivu Zveze narodov Je bilo veliko sporov rešenih mirnim potom. Zakaj Je šel samo v Pariz, ne pa tudi v London, je zelo enostavno. Chamberlain Je bil v Ženevi, kjer Je z njim govoril, dočim v
da pa ta popolnoma tehnični razlog ne pomeni a, da se kvarijo naši odnošaji s Sv. S.olico. Nasprotno, z Vatikanom želi on najboljše odnošaje. Kar se tiče balkanskega pakta se bo o njem resneje govorilo šele, ko se difinitivno rešilo vsa sporna vprašanja med balkanskimi državami. Dr. Niočič je zameril opoziciji, ki Ji sicer priznava pa-trijotične motive, da ie čeeto bila partizanska. On mora kot minister za zunanje stvari točno meriti svoje besede ln zato mora njegov ekspoze biti tako koecizeu. Zunanja politika naše države ie na najboljšem potu in minister smatra, da sme pričakovati zaupanja Narodne skupščine.
Poslanec Oligorije Božov I č (SDS) je odgovarjal Ninčiču, da ni zadostno upošteval našrh interesov. Danes se ie vsakdo meša v naše zadeve la celo Rumuni v srvojem parlamentu raepravljajo o manjšinah v Jugoslaviji. Samo Češka in Poljska sta bratski napram nam. Balkanski pakt Je treba skleniti čim prej, toda brez tuje Intervencije. Dr. Ninčič je mnogokrat nagel, Šesto pa zelo počasen. Počasen Je, kadar je treba urediti naše odnošaje s sovjetsko Rušilo, zelo nagel pa Je, kadar hiti v Rim, ko ga kliče Mussolini. Ne smemo pozabiti, da se Italija bolj boji Вгеппетја. kakor Češka Nemcev. Ko Je govoril še radikal Jovan Alfiparmakovič, Je večina izglasovala proračun zunanjega ministrstva ter le bila seja Narodne skupščine točno ob 10. zvečer zaključena. Prihodnja sela bo jutri dopoldne z dnevnim redrvm: Razprava o proračunu finančnega ministrstva, o finančnem zakonu, o proračunu dohodkov in o izrednih kreditih. Prvi govornik bo fin. minister dr. Stojadinovič.
Pomembno potovanje dr. Ramka v Berlin
Zanimiv nemški komentar, ki osvetljuje načrte dunajskih in
berlinskih vladnih krogov.
sedanje Ramkovo potovanje v Berfln, vse to se zdi nesmotreno, kar pa v resnic) nI
Dunaj, 26. marca s. Zvezni kancelar dr. Ramek Je danes odpotoval v Beriin, kjer ostane štiri dni.
Berlin, 26. marca n. V zvezi z dr. Ramko-
vim potovanjem v Nemčijo priobčujejo »Leipziger N eu ste Nachrichten« zanimivo poročilo svojega stalnega dunajskega dopisnika o Mussoiinijevl podonavski politiki. Informator je dobil velezanimive podatke baje Iz najmerodajnejšega vira. Med drugim pra vi, da se bo »vzhodnolocarnska politika«, ki Jo Je zamislil mogočni Mussolini, razbila ob energiji češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki Je odločno proti razdelitvi Av strije in ki je svoječasno preprečil Mussoli-nljev načrt glede pridružitve Avstrije v italijansko carinsko sfero. Bencšev obisk na Dunaju, Ramkovi razgovori v Ženevi z Oran dijem ta Ninčičem, pogajanja avstrijskega sekcfjskega načelnika Schullaja v Rimu in
Avstrijska vlada ne jemlje resno Musso. linijevega vznemirjenja. SIcer Pa s« Je v bistvu z razpadom stare habsburške monarhije že izvršila priključitev Avstrije Nemčiji Saint germainska ohmejna črta nikakor ne loči avstrijskega prebivalstva od nemškega. V Berlinu in na Dunaju ne mislijo na nikak puč, ki bi mogel dati vojaško močnim sovražnikom Nemčije možnost, da razbijejo Avstrijo. Čas je najboljši nemški zaveznik. Avstrija je sklenila s Češkoslovaško arbitražno pogodbo v kratkem pa se bodo sklenile take pogodbe najbrže z Jugoslavijo in Italijo. Nemška zavest Avstrijcev ostane kljub temu nedotaknjena. Avstrije ne bo mogel nihče izrabiti za politiko, ki bi hotela ločiti Avstrijo od njene naravne skupnosti z nemško državo.
Trenutno zatišje v fašistovski politiki
Odstop senatorja Contarinija. — Na njegovo mesto imenovan dunajski poslanik Bordonaro. — Mussolini potuje v Tripolis. Imeniten prevoz Matteottijevih morilcev.
Rim, 26. marca o. Dosedanji italijanski poslanik Bordonaro, ki Je prispe! včeraj semkaj, bo prevzel glavno ravnateljstvo v ministrstvu zunanjih zadev. Senatorju Con-tariniju bo poverjeno drugo visoko mesto. Za italijanskega poslanika na Dunaju pa bo najbrže imenovan fašistovski novinaT Frao-cesco Coppoia.
Mussolini bo odpotoval v Tripolis dne 8. aprila. Ukrcal se bo na vojno ladjo v enem izmed prisianišč, ki so najbližja Rmu. Na potovanju v Tripolis ga ne bo spremljal miben član vlade.
Danes se le povrnil iz Chietija Farinac-cl Tekom jutrišnjega dneva bodo odpotovali iz Rima v razna središča Italije člani vlade in voditelji fašistovske stranke, kjer bodo imeli v nedeljo ob priliki 7 obletnice ustanovitve bolnih fašilev sponrnske govore. Mussolini bo ostal v Rimu ter bo govoril v vili Olorl.
Kakor poroča »II Risorgimento«, iz^av-javlja maiksimalistična stranka, da je bivši poslanec Migrina, o katerem se sedaj zopet govori v Parizu, že 9 let izključen iz stranke. Strankino vodstvo svari vse pristaše, naj ne občujejo s tem človekom. Kakor se do^nava iz maksimalističn h krog: v, ga smatrajo za strankinega vohuna.
Chieti. 26. marca o. Matteoitijevi morilci Dumlni, Volpi in Poveromo so včeraj d-potovali v Rim ter bodo morali odsedeti še 2 meseca n nekaj dni zapora. Oproščena Viola in Malacria sta bik na zahtevo milanske sodne oblasti odvedena v Milan, kjer bo moral Vinla odsedeti 3 leta zapora radi sleparskega konkurza. Tudi za Malacria je bila izdana tiralica radi konkurza. Vsi morilci so se v spremstvu karabiner-Jev odpeljali iz Chietija na kolodvor z avtom b:li, od tu pa so nadaljevali pot v II. razredu po železnici v Rim.
Nameravan atentat na pruskega notr ministra
Češke oblasti aretirale Izžrebanega atentatorja Praga, 26. marca d. Pred par dnevi Je prišel iz Nemčije na glavno postajo v Bo_ humirra neznan mlad mož, ki Je s svojim čudnim vedenjem zbudi! pozornost policije, ki ga Je zato prijela. Pr zasliševanju se Je ugotovilo, da Je ате:1гапес nemški državljan, ki Je prekoračil češkoslovaško mejo brez potnega lista. Mladi mož Je nadalje priznal, da Je član skrajnega desničarskega krila nemško nacijonalne stranke. Izžrebali so ga, da ustreli nemškega notranjega minKtra Severn*a z revolverjem. Ker se je ustrašil naloge, ki so mu lo dodelili, In tudi posledic le pobegnil preko meje. Preiskava se nadaljuje.
Praga, 26. marca s. V zvezi z arcacjo v Bohuminu radi noskušenega atentata na
pruskega notranjega ministra izve »Bohe» mia« iz Brna, da je aretiran pri zaslišanju izjavil, da je izmed sedmih tovarišev zadel žreb nJega za izvedbo tega načrta. Nemške oblasti so v pogajanjih radi izročitve aretiranca.
»Prager Tagblatt« poroča nadalje, da je aretirani član vTatislavske organizacije »Consul«, ki je hotela umoriti pruskega notranjega ministra.
Kraljevski princ kot tihotapec
Pariz, 26. marca. p. Kakor poroča »Petit Parisien«, so prijeli stražniki pri San An« toniu ob španski meji Louisa Orléans»Bour» bonskega, sorodnika španskega kralja Al» fonza XIII, ki je hotel preoblečen v žensko vtihotapiti na Špansko razne prepovedane stvari, največ kokain. Ta (9«n španske <fl» nastije je precej Vssltirsn človek in Je rt« di svojih ponovnih pustolovščin zgubi« m. slov španskega infanta.
Nadaljevanje ofenzive proti Ljubi Jovanovicu
Napadi pričenjajo tudi na narodnopolitičnem polju. — Senzacionalno otvorjeno pismo Gjorgje Jeleniča. — Nove obdolžitve Rade Pašiča proti Jovanovičevemu zetu.
p. Beograd. 26. marca.
Ofenziva proti Ljubi JovanovLču se »daj pričenja tudi na nacijonalno-poli-tičnem področju. Otvarja jo Gjorgje Je-leniič. znani izvrševalec Pašičevih podrobnih ofenzivnih projektov. V današnji «Politiki» objavlja dolgo javno pismo, naslovljeno glavnemu odboru in poslanskemu klubu radikalne stranke. V tem pismu citira znane pasuse iz Jovanovi-' cevega predgovora knjigi «Krv Slaven-stva», ki so pred letom vzbudili kampanjo proti Ljubi Jovanovicu.
Na osnovi teh citatov, nad katerimi se je posebno naslajala angleška srbo-fobska miss Durhamova (in z njo poleg drugih tudi Stjepan Radič) napada Gjorgie Jelenič Ljubo Jovanoviča z naslednjo izjavo:
«Ker sem popolnoma opremljen z vsemi argumenti, potrebnimi za pojas-nitev vidovdanskega atentata v Sarajevu. ki je bil pripravljen v Berlinu in izveden preko dunajske in peštanske kamarile s sodelovanjem tedanje beograjske «Orne roke», ter lahko podam javnosti dokaze cele nameravane zarote proti svobodi vseh balkanskih držav.
—	obtožujem javno in v zavesti vseh sodnih odgovornosti Ljubo Jovanoviča, da je v Imenovanem članku navedel fantastično laž ter proglašam vse njegove navedbe za navadno izdajstvo države in naroda.»
Gjorgje Jelenič nato poziva vse še živeče ministre tedanje vlade (gg Pašiča, Joco Jovanovilča. gen. Dušana Stefanoviča. Marka Gjuričiča in dr. Ve-Iizaria Jankov Ka). da javno izrečejo svoje mnenje o njegovih trditvah. Končno se Jelenič zaklinia, da kot radikal z vsemi drugimi ne bo domistil. da bi Ljuba Jovanovic preko NRS ubijal prestiž naše današnje nacijonalne države.
-?S3-
Mučen novinarski incident v skupščini
Beograd, £6. maria. p. Kakor vsi drugi listi, ta/ko je tudi današnja «Palttfka» raz. T<ravljala o f=poru med Pašičem in Jovano-viéem tn o dogodim, Iti se je pripetil predvčerajšnjim na seji glavnega odbora radi kalne stranko. Gotova mesta v tem poročilu pa niso Mla praiv predsedniku radikal, skega kluba Ljubi Zrvkoviču, ki je zato povabli k sebi urednika »Politike,, novinarja Petkov i ča, Ln zahteval od nJega pojasnila. To je storil v nenavadno arogantnem in nevljudnem tonu. dočim je hil gosp. PetkovM ves Cas dostojen ln vljuden. Predsednik radikaiskega kluba je novinarja končno rovtarsko oètel, nato pa ga Je dal po slugi ln detektivu odstraniti i>z sobe.
Vsled tega dogodka so iimeli beograjski poročevalci tn politični sotrudniki listom konferenco, s kaitere so poslali detputacljo k predsedniku Narodne skupščine Trlfkovlču in ga prositi, naj poskrbi za zaščito novinarjev pred takim nekvalificiranim pasto panjem parlamentarcev. Gosp. Trlfkovlč Je obljubil, da bo zadevo preiakal. Novinarji so zaJitevaM od 2ivkovi6a, da se do 6. zvečer osebno opraviči. Ker se pa to ni zgo. dilo, so izdali novinarji objavo, v kateri obsojajo nastop predsednika radikaiskega kluba ii) naznanjajo, da prekinjajo vsako zvezo z nJim.
Politične beležke
Prostaški izpadi
«Naša Straža» nadaljuje v svoji agoniji z brezstidnimi histeričnimi psovkami, ki smo jih bili sicer vajeni samo v razbesnelem vo» lilnem boju. Hrbtenico ji drže z zlorablja» njem poslanske imunitete klerikalni poslan» ci, avtorji pestrih člankov na katoliški pod» lagi. V zadnji številki so prinesli kar celo kopico nesramnih osebnih napadov proti raznim demokratom zlasti uradnikom. V notici s podpisom «.. ak» napada klerikalni poslanec, ki ga po njegovih kulturnih pro» fesorskih izbruhih ni težko uganiti, gospo» da Petovarja. Poslanec «.. ot», ki mu v zad» njem «Kmetskem listu» obljublja g. Prepe« luh obračun s pasjim bičem, obdeluje v posebnem članku, v katerem je toliko psovk kot besedi, poslanca dr. Žerjava. Poslaneu
—	Žebot — prinaša na drugem mestu rov» tarski članek vreden svojega mojstra, pro» ti velikemu županu dr. Pirkmajerju radi in» cidenta pri vinskem sejmu v St. llju. Veli» kemu županu dr. Pirkmajerju kadi «Naša Straža» radi njegovega objektivnega in ko» rcktnega vršenja dolžnosti med drugim sle» deče: «Gospod Pirkmajer je res mojster, ko je treba svojim lastnim zmožnostim — recte nezmožnostim — peti slavo v Žerja» vovcm časopisju. V praksi pa je in ostan» nezmožen policajdemokrat, ki razume re» prezentacijo v korist svoje osebe, ako pa gre za povzdigo državnih koristi in ugleda, pa je ničla, ki nikdar in nikoli ni za veli» kega župana obmejne mariborske oblasti.» Dober tek vsem, ki so navezani na dušno pašo različnih poslancev «.. ot»ov» in pa «.. aksov»!
«Reč» o aieri Rade Fašiča
Beograjsko glasilo SDS »Reč« ugotavlja, da ni nobeno čudo, ako se spor med dr. Dragišo Stojadimovičem ter Radom Pašl-dem pretvarja v veliko afero radikalne stranke, ker so prizadeti najbistvenejši ln. teresi naroda m države. Lis: povdarja, da Je podatke 0 tej aferi objavila v Javnosti opozicija, vsled česar se Ji ne more pripisati nai najmanjšega strankarskega ali pa tendenčnega značaja Radikalne stranke niso obložili njeni politični nasprotniki, temveč lastni pristaši in prvaki. Zato Je tudi popolnoma razumljiva zmešnjava, ki Je nastala v njenih vrstah. Kakor vedno, so v tej stranki ljudje, ki skušajo sivar potlačiti in zadušiti. Zato tarnsfrajo tezo, da je Spor med Radom Pa&čem in dr. Stc4adino-
Zatorej: ako glavni odbor in poslanski klub radikalne stranke ne bosta resno pretresla laži in izdajstva od strani Ljube Jovanoviča in izrekla kazni napram «takemu tipu» na najvišjih mestih stranke in države, tedaj naj se vsi faktorji stranke niti malo ne čudijo, ako bodo v najkrajšem času najnižji pripadniki stranke, med katere se šteje tudi Jelen'd, ukrenili vse. kar je prirodno in od Boga dano v oblast najširšim narodnim masam vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev . . .
Poleg Jeleničevega pisma objavlia «Politika» tudi odgovor Radomirja Pašiča direktorju tvornice cementa v Omi-šu. Milanu Marušiču. Ker ie Marušič včeraj podal na R. Pašičevo sklicevanje javno iziavo. da vobče ne pozna Dragiše Stoiadinoviča. ga danes vprašuje R. Paš;č. ali ni bilo od njega zahtevanih 500.000 Din za odobritev prodaje cementa in ali Marušič ne vé. da ie to vsota bila namenjena nekemu uradniku v ministrstvu za trgovino in industrijo in tudi deiansko izplačana? Rado Pašič nastopa v svoiih vprašaniih z očitno insinuaciio napram Drasiši Sto-jadinoviču in zahteva od direktorja Ma-rušfča «dobro premišljen odgovor», ker utegne biti poklican pred sodišče za pričo. G. Stojadinovič zopet pod"'a izjavo. v kateri pravi, da na klevetf'Ska vprašanja g R. Pašiča ne bo odeovar-jal. da se vsakdo vara. kdor misli, da bo skraišal razpravo o zadevi Rade Pašiča. Dokler se ne bo narodu vrnilo, kar se mu ie nezakonito vzelo in dokler se ne vzpostavi splošno spoštovanje zakonov ter onemogoči vmešavanje Rade Pašfča v državne posle, ne bo mira v državi . . .
Vsekako je značilno, da se »Slovenec« svojim bralcem ne upa povedati resn ee ter
da pušča svoje čitatelje neinformirane o dogodkih, ki so zanje najbolj interesantni. Latinski pregovor pravi: »Oui tacet, con-; sentire videtotr« — Kdor molči, odobrava. : Morda pa »Slovenec« odobrava ирот duhovščine proti politiki SLS, ki jo tako ne-. spretno vodi ljubljanski nadpastir?
Centralisé in decentralisti
»Slovenec« je pred dnevi zapisal, da se sam. dem. voditelji šele danes široko — ustijo z decen;ral.stičniimi samoupravnimi parolami, to pa zato, ker niso v vladi, v duši pa so centralistični fanatiki. Dne 14. t. m. je govoril na shodu SDS v Dubrovniku posl. dr, Prv.slav Grisogono, ki je ob . tej priliki izjavil: »Naši nasprotniki p v-zrečajo zmedo med političnim centralizmom ali unStarizimom (en kralj, en parlament, ena državna vlada) ter idejo administrativnega centralizma. To sta dve popolnoma različni stvari. SDS
stoji brez kompromisa na ideji unitariz-ma, a proti administrativnemu centralizmu
se mi neprestano borimo.« SDS je od vsega početka zahtevala upravni de-centralizem ln uvedbo samoupravnih skupščin in uprav. Samostojni demokrati niso šele sedaj iznašli decentralistične in samoupravne parole, pač pa že tedai, ko so sodelovali pri snovanju vidovdanske ustave. Decentral zacija uprave, samoupravne skupščine in odbori bi bili tudi že davno oživotvorjenii, da nso separatisti sistematsko sabotirali našega političnega razvoja. Da se je razvil škodljivi upravni centralizem in da nimamo še do danes samoupravnih skupščin, temu so krivi v ve!'ki meri klerikalci, kateri so, ko so bili v vladi, največji upravni cen.ralrsti, kir dokazuje zlasti poslovanje njih v h ministrov, ki so celo imenovanje šolskih slug ter licendra-nje bikov centralizirali v BeogTadu. Zato pravimo mi s »SLvenčevimi« besedami: Kdor vsega demagoštva — klerikalcev — še ni izpregledal. temu ni pomagati!
Chamberlain o težavah Zveze narodov
Angleški zunanji minister svari pred pesimizmom in priporoča zauoanje v ženevsko institucijo.
ključil Chamberlain, z zavestjo, da se tamkaj shaja kakih 50 držav, ki so v Zvezi narodov popolnoma enake in enakopravne. Zveza narodov je društvo držav, od katerih ima vsaka svoje suverene pravice. Vse vlade, ki, kakor Anglija, naslanjajo svoio politiko na Zvezo narodov, morajo uvideti, da se ne sme ovirati gotov dogovor, dokler se Zveza ni sestala v Ženevi in začela razpravljati o stvari.
vičem njuna osebna zadeva ali pa stranke. To pa ne more biti. Ako bi se sedanji pr-vaiki radikalne stranke obtoževali medsebojne prevare in zlorabe, potem bi to mogla biti nj hova osebna stvar. Obtožujejo pa drug drugega za zloribe državnega denarja, zaradi sumljivih dejanj, ki se tičejo siplošn h narodnih Interesov ter ugleda države. Zato je ta zadeva stvar najširše javnosti, parlamenta, naroda in države, ker se tiče splošnih interesov Sedanja afera v radikalni stranki se mora zaradi in ere. sov splošne javnst razčistiti pred najvišjimi političnimi forumi.
Ostre obtožbe zagrebških radikalov proti radičevski korupciji
»Politika« je prinesla te dni naslednjo zelo interesantno beležko: »Nezadovoljstvo radikalov napram radičevcem v vladi in Izven vlade ne pojenja. Nasprotno! Z delovanjem radičevcev so vrlo nezadovoljni tudi zagrebški radikali, ki pošiljajo pritožbe o početju posameznih zagrebških advokatov, ki so pristaši HSS. Ti advokati enostavno preko svojih bank profitlrajo milijone pri od kupovanju zemlje. Posebno dober zaslužek so imeli pri veleposestvu grofa Festetiča, kier ie bila zemlia kupljena po 2000 Din (hektar), prodana pa po 4 do 6000 Din. Zdaj se pojavlja afera z odkupom veleposestva v Dolnji Lendavi, kier ie po zatrdilu zagrebških radikalov vmešan tudi brat cesarice Zite. Zagrebški radikali zahtevajo, da se prepreči tako pooe je rad devcev, ki favorizirajo njihove prijatelje.
St. Radič proti Lj. Davidoviču
«Dom» napada Lj. Davidoviča, ker je 21. t. m. na shodu v Pirotu izjavil, da sedanji sporazum RR ni narodni sporazum, češ, da dobro ve, da se proti nekemu članu sedanje vladne koalicije marljivo zbira veleizdajni» ško gradivo. «Dom» pravi, da govori Ljuba Davidovič med svojimi prijatelji, da zbiTa to gradivo sam Pašič in sicer proti predsed» niku HSS, da je dal Pašič v ta namen v ča» su svojega zadnjega bivanja v Monte Car» lu štiri milijone dinarjev na razpolago in da je že v Monte Carlu čakal, kdaj bo St. Radič aretiran in kratkim potom poslan na drugi svet. «Dom» pravi, da je to infami» ja, ki se ne sme pozabiti, ker skoro ni pri» mere tako podli spletki, kakršno so zasno» vali prvaki Davidovičeve stranke, ki ne uvi» devajo, da dosegajo na ta način ravno na» sprotno, kar žele, ker utrjujejo narodni sporazum, v katerem sta obe pogodbeni stranki napram narodu, kralju, državi in medsebojno iskreni in zvesti zaveznici, ki sodelujeta z vsakim dnem iskrenejše in ki ju ničesar ne more ločiti, najmanj pa take spletke.
Sumljiv molk klerikalnih listov
Prav nič čudnega ni. če pricaplja »Slovenec« n. pr. s poročilom o neuspehih ženevske konference 24 ur prepozno. Ženeva je pač daleč in »Slovenec« hoče rstati zvest primitivnim tradicijam v šk fovi tiskarn:. Čudno pa je, da klerikalk časopisje trdovramo molči o zadnjem sestanku zastopnikov starejše slovenske duhovščine, kl se je vršil pred dnevi v Ljubljani in o kaiterem so poročali ne samo ljubljanski listi, ampak tudi zagrebški in beograjsk. In vendar je bil ta sestanek še posebnega pomena za klerikalno stranko, sai se je v Ljubljani zbralo vejje š.evilo duhovnikov, ki so s politiko klerikalne stTanke tako nezadovoljni, da nočejo imeti nobene zveze več z njo, četudi Jo brani in hvali sam škof kot nadpastir.
Ta molk klerikalnih lisitov Je zelo sumljiv. Zdi se nam, da zato molče o odporu večjega števila duhovščine prot klerikaln politiki, ker se boje, da b; ne zvedeli o njem tisti njihovi črtatelj-i, ki teror zirani od politikirjoče duhovščine ne bero drugih listov kakor »klerikalne«.
London. 26. marca d. Angleški zunanji minister Chamberlain je bi! za svoje zasluge, k-' si jih je stekel za svojega ministrovanja, zlasti radi Locarna, izvoljen za častnega člana londonskega. Svečani izročitvi diplome so prisostvovali skoraj vsi ministri in diplomatski zbor, med njimi tudi nemški veleposlanik. Chamberlain se ie zahvalil za počaščenje in je imel potem kratek govor, v katerem je hvalil veliko delo, ki so ga državniki izvršili v Locarnu, zlasti pa angleške državnike, o katerih je izrekel, v kolikor prihajajo v poštev diplomatie, da so naj boljši uradniki na svetu. Chamberlain je PO hvalil posebno nemškega diplomata dr. Luthra in dr. Stresemanna, ki sta s svojo da lekovidnostjo pripomogla k velikemu uspehu v Locarnu.
Zun. minister je spregovoril tudi o Ženevi. kier ie Zveza narodov imela svojo Pre-skušnio z raznimi težavami, ki so se ondi pojavile. Vendar pa se ni dalo doseči popolno soglasje, in tako je .minister v prvem navalu razočaranja vzkliknil, da pomenja ženevsko marčno zasedanje tragedijo. Vendar govornik ne obupuje, ampak ima trdno vero v bodočnost Zveze narodov. Od Zveze se ne sme v neni mladosti zahtevati onega, kar si pričakujemo od nie v zrelih letih. Kakor vsaka nova stvar, ima tudi Zveza naro dov svoe težave, ki jih moramo skupaj skušati odpraviti. V Ženevo moramo iti, je za-
Ostra kritika delovanja Zveze narodov in tajne diplomacije
London, 26. marca. d. Bivši angleški mi» nisterski predsednik Asquiih, ki se imenuje sedaj lord Oxford, je na včerajšnji seji zgornje zbornice otvoril debato o zaseda» nju Zveze narodov v Ženevi. Dejal je, da so morali zastopniki 40 ali 50 držav, ko se je Zveza sestala, čakati kakih 14 dni na hodnikih ali v predsobah, za zaprtimi vrati pa so se izbrane države s posebnimi privile» giji, med njimi nekaj velikih in nekaj prav malih, pogajale in mešetarile, da bi se med seboj sporazumele. Lord Oxford je primei» jal Ženevo, kar se tiče tajne diplomacije, z dunajskim kongresom. Nadalje je rekel, da na ženevski konferenci ni bilo drugih javnih izjav razen pisarenja novinarjev o dogodkih in spletkah za zaprtimi vrati.
Peta obletnica plebiscita v Šleziji
Te dni so praznovali v Šleziji petletnico plebiscita. Plebiscit, ki se je vršil dne 20. marca 1921.. ie^imel odločiti, kam nai snada gornja Slezija. ali к Poljski ali k Nemčiji Glasovanje je dalo 716.406. to je 61 odst.. glasov za Nemčijo in 471.460. to ie 39 odst. glasov za Poljsko. Izid glasovanja pa ni imel izreči že končnoveliavno usodo dežele, kakor je bilo to pri plebiscitu na Koroškem, marveč ie imel pokazati le razpoloženje prebivalstva, tako da je mogel na podlagi tega vrhovni svet antante izreči razdelitev dežele med Polisko in Nemčijo. Ta razdelitev se ie izvršila tako. da je Nemčija dobila sicer po številu prebivalstva in po površini večji del. toda Poljska je dobila večino industrijskega in rudarskega predela, tedaj gospodarsko boljši del. Obilo Poljakov ie ostalo pod nemškim in precej Nemcev med poljskim gospostvom.
Na Poljskem in na Nemškem so praznovali petletnico plebiscita, ki je odločil usodo dežele Praznovanje te obletnice je jako značilno za odnošaje. ki vladajo na poljsko-nemški meji. za razpoloženje med Nemci in Poljaki.
Poljaki so priredili velikansko mani-festantno zborovanje v Katowicah. kjer so razen predstavnikov iz vseh krajev poljske Šleziie nastopili tudi zastopniki ostalih večjih krajev države. Varšave. Poznanja. Krakova itd. ter ogromna množica prebivalstva, nad 100.000 ljudi. Vsi govorniki so izražali zadoščenje nad osvoboditvijo dežele ter slovesno ' . naciionalno voljo, da ostane :-',,,дКа Slezija za vedno del svobodne Poliske in da bo nieno svobodo branila vsa republika do zadniega.
Te manifestacije so imele prav poseben pomen sedaj, ko se je razmerje med Polisko in Nemčijo vzpričo spora v Zvezi narodov še poslabšalo, če se da seveda o poslabšanju sploh govoriti, zakai med obema državama traja r.aoe-tost brez izboljšanja, odkar se ie pričela gospodarska voina med njima. Manifestacije oa imajo svoi pomen tudi v drugem pogledu. V onem delu Sleziie. ki ie ostal v pruski oblasti, so prav tako praznovali petletnico z velikimi manifestacijami. Na njih pa niso le proslavljali delni uspeh svoje propagande pred petimi leti. marveč so povsod govorniki naglašali voljo nemškega naroda. da ne pozabi onih roiakov in one dežele, ki ie prišla pod Poljsko; v resolucijah se zahtevali, da se prej ali slej vsa Šlezija iztrga Poljski in se zopet prikliuči Nemčiji.
Jasno ie. da toliko časa ne bo mogoče verjeti, da .ie zmaga! novi. miroljubni
Danes	Danes
Gusm^r Tolnaes n
Ksrina .BfiH
v piekiasn m mod -wm iilmu .DEKLE DUNAJA-
3. po! 5. 6. pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
duh med Nemci, dokler so mogoče take manifestacije, ki pričajo, kaj so pravi, nepotvorjeni načrti nacijonalne Nemčije. Teh in sličnih pojavov sosedje Nemcev ne smemo prezreti.
Preobrat na Kitajskem
Iz Kitajske prihajajo vesti, ki pričajo, da je v enolični domači vojni vendarle nastopil preokret, ki obeta novo situacijo.
Troje armad, troje vodij se je združilo zoper Peking in njegovo vojsko, ki se imenuje nacijonalna kitajska armada in katere glavni vodja ie Fengjuhsiang. To so Čangtsolin iz Mandžurije. Ličing-lin iz Šantunga in Vupejfu, ki je v centralni Kini zbral svoje čete. Ti trije generali so sklenili med seboj zvezo, v namenu. da s koncentričnim napadom stro odpor pekinške vojske in jo uničijo. zavzemo državno prestolico. napravijo konec notranji vojni in obnovijo v državi močno centralno oblast. Ta načrt presega tedai delokrog običajnih kitajskih notranjih zmed in dobiva po najnovejših dogodkih tudi mednarodni pomen.
Trem zaveznim generalom se namreč načrt prav dobro uresničuje. Na vseh frontah zmagujejo in po porazu, ki je zadel pri Tientsinu čete generala Feng-juhsianga. se je umik pekinških vojnih sil spremenil v pravi beg. Vse kaže. da je nacijonalna armada doigrala in da bodo Cang, Vu in Li v nekaj dneh od vseh strani vkorakali v Peking. Poroča se. da je Fengjuhsiang obupal in da je pobegnil na aeroplanu proti Urgi na ruski meji v Mongoliji.
Bojujoči se armadi predstavljata hkrati dvoje nasprotnih političnih strank, dvoje političnih naziranj. Triie generali so zastopniki konservativnih idej. pristaši starega reda. dočim je pekinška armada pod Fengovim vodstvom zastopnica radikalnejše notranje politike, levo oriientirana in naravnost simpati-zer z boljševiško Rusijo, dasi bi bilo napačno io identificirati s komunizmom samim. Nacijonalisti okrog Fenga so sicer tudi po svojem soci.ialnem čustvovanju zelo levičarsko razpoloženi, toda Feng ie n pr. izdal svojčas na svoje vojake proklamacijo protikomunistič-ne vsebine: hoteli so tedaj pri boljše-vikih najti pomoč le v svrho nacijonalne osamosvojitve Kitajske. S mrazom nacijonalne armade je poražen tedaj obenem tudi sovjetski vpliv v Kini, z^kaj Čangtsolin in njegovi zavezniki so pristaši prijateljstva z Japonsko in nasprotniki sovjetske Rusije.
Prav tako važna ie zadnja vest iz Kantona. Tamkaj so pristaši Vupejfuja izvršili puč zoper komunistično vlado in io vrgli: stvar zaveznikov bi zmagala tedaj na vsei črti in posebno značilen ie poraz te edine izrazite boliše-viške postoianke v Kini. Sicer se vesti o kantonskem puču beležijo z rezervo in tudi ni še gotovo, če ne bodo kitaiski komunisti vendarle še poskušali z odporom. ali zdi se po vsem. da ie njihova usoda vendarle zapečatena.
Tako pomenijo najnovejši dogodki v Kitajski velik neuspeh za sovjetsko Rusijo, za nesrečno notranje stanje v Ki-
ni pa vendarle neki prelom. Toda — tu hkrati ienja možnost prognoze. zakai nič nam ne more garantirati, da predstavljajo trije generali-zavezniki homogeno enoto, ki bo Kitaisko vodila v neki določeni smeri. Naj opozorimo samo, da sta si bila še pred dvemi leti Vupejfu in Čangtsolin najhujša nasprotnika, ki sta si stala nasproti z močnima armada-m. Kje so garancije, da se staro nasprotje ne bo pojavilo znovama.
Kaj je pravzaprav fašizem?
Težke obsodbe profesorja Gaetana Salveminija.
Italijanski vseučilišlki profesor Gaetano Salvemini je deležen približno iste usode, ki je svojčas zadela španskega učenjaka Miguola Unamuna Koi temelj t poznavalec zgodovine je prol. Salvemini kmalu uvidel, da njegowa pot ne gre vzporedno s fa-šistovskim pokretom. Primoran je bil zato domovini obrniti hrbet ta te dn ie predaval v Londonu o temi »Kaj je pravzaprav Ia_ šizem?« Predavanje se je vršilo v prostorih Narodna J liberalnega kluba
Govornik, izkušen zgodovinar, se je v uvodu obrnil prosi legendi, da le Mussolini obvaroval Italijo pred komunistično nevarnostjo. Kdor govori tako, veruje v naivne pravljice in bajike. V letih 1919. In 1920. ne le da ni Mussolini podvzel nobenega koraka, da b; omilil revolucij narno krizo v deželi, marveč je strasti še celo podpihoval. Posluževal se je vseh mogočih sredstev, da bi položaj poostril in zmedo povečal. Propagiral Je republikansko državno obliko, odpravo senaia, ekspropri-acijo, izroč.tev industrijskih podjetij delavcem ter razdelitev zemlje med kmete, ki so se borili v vojnL Zoper socrjaliste ni nastopal, ker so bili cupaisnl prekucuhi, temveč radi tega, ker Jih le imel ze komedijante. Ko so I. 1919 delavci zasedli neko tvornico v Bergamu, jun je živahno pritrjeval. Leto dni pozneje Je Izbruhnila velika stavka kovinarjev. Delavci so začel; zasedati podjetja Imeli so razmeroma lahko delo. In kal Je storil Mussolini v tem času? Ponudi! Je svode usluge socijallsiičnl straniki, socijalisti pa so njegovo ponudbo odklonili To so storili radi tega, ker so uvideli, da delavci niso zmožni voditi podjetij, ki so jih hoteli prevzeti za vsako ceno. Ko so delavske množice spoznale svojo nemoč. Je revoluoji odklenkaloi. Zaï'el se Je protinapad denarnih krogov, rvorni. čairjev, industrijcev in veleposestnikov. Kje so našli ti svoj protiutež, svojo »belo gardo«? Pri Mussoliniju. Tedaj pa Je začel Mussolini svojo strategijo zopet obrača.i. Giolitti ta Bonoml sta hotela Izrabiti fašistovski protinapad, da bi oslabila soc Ja!I-ste ln klerikalce. Svetovala sta vojaškim oblastim, naj teroče fašistom orožje. P li-oija le dobila navodila da ne sme nastopati zoper fašistovski pokret. Tako se je zgodilo, da je prišel fašizem 1. 1921 do moči. Začele so se faištstovske kazenske ekspedicije proti delavcem. Preganjale te vrste Je trajalo dve leti.
Da se Je Italija popravfia pod faStetov. sktai režimom v gospodarskem oeru, se ima Mussolini zahvaliti Angliji ln Ameriki. Vendar Je tudi v tem oziru napTavl Mussolini velikanske napake. Največja med njimi Je bila, da Je zavrni! ponudbo angleškega ministra Вопат Lawa ki Je bil pod gotovimi pogoji pripravljen izkazati Italiji velikanske usluge. Italija se Je okoris;i!a tudi na račun Francije, ki Je v vojni -.ako oslabela, da Je sedaj navezana na zaposie-nje tujih delavcev, dočim ima Italija mnogo delavskega materijala
Glede poltike Je kritika Mussolinijevega režima s strani prof. Salveminija naravnos: uničujoča Diktatura fašistovske stranke, pravi Sailvemlnl, Je ustvarila naravnost ne-znoene razmere Danes Je v Italiji vse polno parashiBma ln cinana. Kon.rola Je popolnoma laginila Finančna politika dežele pa Je zgrešena In zavožena Ker pa vlada na vseh koncih in krajih nepopisen pritisk, ne more priti nezadovoljstvo sploh v nikakršni obliki do izraza. Mogoče je torej, da se bo v Italiji pojavila velikanska mrž-nja Srd lahko potem dobi izraz v atentatih. Fašizem Je sploh nastal takrat, ko se je revolucija pomir ia. Nešteti sumljivi elementi so dobili zatočišče v njegovih vrstah. S tem in pa še radi tega; ker Je potlačil pokrete, ki so potrebovali duška, je ustvaril resno nevarnost za novo revolucijo, katero bodo izkoristili nasprotniki o prvi priložnosti Ljudje se bodo enkrat morali nasl:iti pesti, ki Jih vlada in tišči k tlom. Takrat bodo še hud konflikti.
Italija Je danes ponižana dežela Ponižala jo je faštstovska vlada Kakšna svoboda pa more biti v državi, kjer Je na kr-m.lu Mussolini in kjer vlada v občinah in v drug.h zastopstvih 90U0 malih Musso-linijev? Nihče se pred fašizmom ne more skriti v koc, nihče se ne more posvetiti lastnim ciljem in mirnemu delu. Ljudje morajo al. prenehati verovati v čJovečanske pravice ali pa se dati ugonoto.ti. Tujci, ki obiskujejo Italijo, ne verjamejo, da so razmere brezpravne. Oni gledajo samo na vlake, ki vozijo točno, m vid jo v teh vlakih simbol reda Nihče pa ne vpraša, kaj je s točnostjo pravičnosti, s človeškim dostojanstvom. V civiliziran h deželah eksi-stirajo poleg točnosti vlakov še druge stvari: osebna prostost, sr oštovanje človeka, jarnsvo svobode. Vsega tega v Italiji ni najti Italijanski narod je v zadnjih let h po krivdi fašistovskega režima silno propadel Fašisti so uničili njegov moral čen značaj, nadomestila pa niso prinesli. To je baš, kar dela debrim Italijanom v in zem. stvu skrbi in kar J,h navdaja z dv.mi nad bodočnostjo, katere se fašisti ne zavedajo.
Brazilija in Zveza narodov
flio de Janeiro, 26. marca. d. Zunanje ministrstvo izjavlja, da bo vlada vztrajala na svojem vetu, ki ga je podala v Ženevi proti sprejemu Nemčije v Zvezo narodov, dokler ne dobi ena ali druga ameriška dr« žava stalnega sedeža v Svetu Zveze.
Naloge narcdno-obramb-
nega Čeh v Mariboru
(Občni zbor mariborske podružnice CM družbe.
Maribor. 25. marca.
Maribor ie kot edini izmed štirih Zupančičevih mejnikov, ki ie ostal v naši državi, izvoljen za torišče narodno-obrambnega dela. To nalogo je že v predvojnem času vršila v razveseljivem obsegu Ciril-Metodova družba, toda v zadnjem času par let je smisel za ideje Cirii-Metodove družbe v širših slojih zelo padel. Brez dvoma je deloma iskati temu vzroka v tem, da se .ie razvila z ozirom na nove potrebe slovenskega narodnega obrambnega programa, ki so nastale s priklopitvijo primorskih Jugo-slovenov Italiji, obširna propaganda za .'ugoslovensko Matico. Zato se pogosto sedaj ponavlja misel koncentracije vseh narodno-obrambnih društev kakor .! ugoslovenske Matice, CM družbe in Gosposvetskesa Zvona Ustanovila naj bi se enotna narodna obrambna organizacija. katere program naj bi vseboval vse naloge imenovanih društev. O tem koraku se je govorilo že na lanskem občnem zboru mariborske Jugosloven-ske Matice; ta misel se je ponovno iz-nesia tudi na sinočniem občnem zboru mariborske moške podružnice CM družbe. Vsi ti odmevi o združitvi vsega na-rodno-obrambnega dela kličejo, da se to vprašanje enkrat zadovoljivo reši.
Občni zbor mariborske podružnice CM družbe je otvoril g. Haberman in se uvodoma spominjal agilnega predsednika pokojnega ravnatelja Voglarja. Njegova smrt je bila za podružnično delovanje hud udarec. Odbor je posvetil največjo pažnjo obmejnim šolam na avstrijski meji. Končno je govornik izjavil. da bo treba ali izvesti koncentracijo vseh podobnih organizacij ali pa misliti na intenzivno propagando za CM družbo.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Pečar, izkazuje od 330 članov članarine skoro 3000Din: obmejnim šolam se ie poslalo za božičnico 8000 Din. Zanimivo je, da tvori večino članstva urad-ništvo, in sicer poštni, železniški, kaz-nilniški uradniki in učiteljstvo. Na predlog g. Iv. Volčiča je bil podeljen odboru absolutorij.
Novoizvoljeni predsednik prof. doktor Strmšek je razvil v daljšem govoru delovni program. V interesu naše na-rodno-obrambne propagande je. da se vse organizacije združijo ali pa se iav-n ost informira in poduči, da je potrebno delo in pomoč za naše brate onstran mej in za prebivalstvo v naših obmejnih krajih, ki jih je razjedel duh Siidmarke in Schulvereina Nemške obmeine šole nudijo svoii mladini bogate božičnice in podobno, dočim tega slovenske ne premorejo. V tem je specijelna naloga mariborskega okoliša. Napram stagnaciji prejšnjih let se bo izvedla intenzivna propaganda v širši javnosti za cirilme-todijske ideje.
V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: dr. Marinič (podpredsednik), učitelj Haberman (tajnik). Ig. Pečar (blagajnik), Oset Miloš, želez, uradnika Cijan in Hren Jože kot namestnik: v širši odbor A. Zavodnik, dr. Šestan, Orel,
Mojac, Hrovat, kot revizorja Iv. Volčič in Fr. Dobrave.
G. Fr. Majer je izročil podružnici kot blagajnik bivšega predvojnega društva fcBranibor», ki ne obstoja več. dvoje hranilnih kniižic v skupnem znesku skoro 200 Din.
Upamo, tla bo življenje v mariborski podružnici letos živahnejše in uspešnejše.
Ljuba Jovanovie
Rade Pašič
Bolniška blagajna samostojnih trgovcev v Mariboru
Maribor, 26. marca
Mariborski trgovci se na vseli poljih živahno gibljejo. Svoje stanovske organizacije so si kljub težavnim razmeram vzorno uredili tako, da danes prednjačijo mnogim drugim mestom. Agilni predsednik trgovskega gremija g. Viko Weixl pa stremi za tem, da poleg stanovskih organizacij ustvari za trgovstvo tudi socijalne ustanove. Dejstvo, da jc danes vsak nameščenec zavarovan zoper bolezen in za starost, dočim samostojen trgovec, kj n.sj težka so-cijalna bremena, v slučaju onemoglosti ali pa bolezni nima nobene p dpore. ga je napotilo, da je sprožil akcijo za . ustanovitev bolniške blagajne za somostojne trgovce. Akcija se je pr čela že na lanskem občnem zboru trgovskega gremija. Deloma vsled nepravičnega timevanja s strani trgovstva, deloma pa vsled raiznih težkoč pri sestavi pravil, se js zadeva zavlekla. Minulo sredo se ie vršilo v dvorani restavracije »Kosovo« zborovanje članov te bolniške blagajne, na katerem sta poročala predsednik gremija g. Weixl in tajn;k gospod Zidanšek o dosedanjem delovanju. Od 500 trgovcev v Mariboru je pristopilo sedaj k bolniški blagajn/ jedva 96 članov. Dosedanje poslovanje blagajne pa dokazuje, da je taka ustanova potrebna in da raste med trgovstvom umevanje zanjo. Posebno živahno pa se zanimajo za akcijo obrtniki, ki se nameravajo priključiti trgovcem. Po daljšem razmotrivanju so bia odobrena novo sestavljena pravila. Član bolniške blagajne postane lahki vsak samostojen trgovec in obrtnik ter njih svojci. Poleg zdravnika in zdravil plača blagajna bolnico II. razreda in pogrebne stroške. Za zdravljenje izven državne bolnice v Mariboru plača blagajno oskrbnino po tarifi tukajšnje bolnice za II. razred in prispevek za operacijo 2.000 Din.
Predsednikom novega odbora, ki ga mora poorditi še.občni zbor trg. gremija, ker bo bolniška blagajna samostojen odsek gremvja, je bil soglasno izvoljen g. Vilko Wer'xl, v odbor pa zastopniki trgovcev in obrtnikov. Želeti je, da pokaže mariborsko trgovstvo za to potrebno in koristno akci.
s—: QS$! O^aiDI W!U,Y FRTSCH
i«	'-as- tî
vsi v enem filmu v filmu smeha in zabave? ?
pride v kino «Dvor».
jo več razumevanja kot doslej. Že trgovska solidarnost, ki sicer diči baš mariborsko trgovstvo, narekuje, da bodi sleherni trgovec v Marboru tudi član bolniške blagajne samostojnih trgovcev.
Obsodba hinavske politike SLS v Trbovljah
Na vzpodbudo lastnih pristašev posl. Kremžarja inu je akcijski odbor v Trbovljah izrekel nezaupnico.
Trbovlje, 26 marca.
Že včeraj je napovedal svoj prihod klerikalni poslanec Kremžar. Trboveljski klerikalci so za niegov shod razvili podrobno agitacijo od moža do moža. Pred farno cerkvijo so celo izobesili velik plakat, na katerem ie bilo zapisano, da bo g. Kremžar referiral o parlamentarnem delovanju SLS. Na zadnji seji akcijskega odbora, v katerem so zastopniki vseh političnih in strokovnih organizacij in ki ima namen pomagati reduciranemu delavstvu, je klerikalni zastopnik slovesno naznanil, da bo poslanec Kremžar sodeloval pri pogajanjih med rudarskim glavarstvom in Du-kičevim podjetjem v prid rudarjem, ki jim ie bilo odpovedano pri TPD 15. tega meseca.
G. Kremžar je včeraj resnično prišel v Trbovlje in skušal ustvariti pred nedeljskimi občinskimi volitvami razpoloženje za klerikalno skrinjico. Toda imel je nenavadno smolo. Njegovega shoda v Društvenem domu se je udeležilo komaj okoli 120 ljudi, od katerih je bila dobra polovica pristašev drugih strank, ki so prihiteli na shod iz radovednosti. Trbovlje so velik industrijski kraj in poslanec Kremžar ie bil izvoljen s pomočjo delavskih glasov. Ni čuda. da je popolna apatičnost poslušalcev in mrtvilo na shodu tako porazno vplivalo nanj, da je smatral za najboljše, da se takoj odpelje v Ljubljano. In res je že z večernim vlakom zapustil Trbovlje, rekoč osuplim zastopnikom SLS. da nima časa prisostvovati pogajanjem v prid reducirancem.
Za nagli odhod poslanca Kremžarja se je takoj zvedelo in naravno je. da je bil predmet premnogih komentarjev tudi na seji akcijskega odbora, ki se je vršila sinoči. G. Putrih je skušal zagovarjati poslančevo odsotnost pri pogajanjih, ki so se vršila danes dopoldne s pomanjkanjem časa. A vse te izgovore je podrl drugi zastopnik SLS g. Križnik, ki je vstal in v silna estrih besedah obsodil ravnanje g. Kremžarja, češ da je pustil delavstvo na cedilu, namesto da bi sodeloval pri pogajanjih. Predlagal je, naj izreče celokupni akcijski odbor posl. Kremžarju svoio nezaupnico, ker da je prišel v Trbovlje edino agiti-rat za občinske volitve. To se je tudi zgodilo, nakar je bil po umirieniu razburjenih duhov izdelan program in načrt za današnja pogajanja.
Nepričakovan obisk
Ljubljana, 26. marca.
Kakor znano, sJovi isned vseh ljubljanskih predmestij Selo kot najbogatejše na tatinski kroniki. Dan za dnem se dogajajo tamikaj naravnost čudovite stvari in tatovi postajajo tam v svojem po<slu včasih prav. cati komiki..
Ko je bila na praznik poipoidne poseetni-ca Ana Kavčičeva, stanujoča na Selu št. 25, na obisku pri sosednji stranki, gotovo ni mislila, da jo čaka v domačem stanovanju tako presenečenje, čim je namreč odprla vrata, ji je prišel nasproti iz spalne sobe elegant.no oblečen mlad moški, ki ga je Kavčičeva ogledovala vsa osupla, posebno še vsled tega. ker je stanovanje, pred-no ga je zapustila, vendar zaklenila. Tujec se je pred' Kavčičevo elegantno priklonil. povprašal, ali stanuje tam izvošček Ko. vačič, nato pa. videč strašno osuplost Kav. čičeve, ki skoro ni mogla do sape, stopil kar k nji in se jel opravičevati. Končno je napravil zopet poklon in izginil. Malo je manjkalo, da ni preje poljubil Kavčičevi še roko.
Pred hišo se mu je pridružil še drugi moški, ki ie nanj očividno čakal in oba sta jo nato urezala, kar se je dalo hitro proti Zeleni jami. Šele nato se je Kavčičeva dobro zavedla in brzo pogledala, ali je v sobi vse v redu. Kmalu je seveda opazila,
L?UBfc7A!HKB
Danes zadnjikrat
ob 4.» pol 6., pol S. in 9.
LILI DAMiTA
najlepša, najmiajša, najslavnejša zvezda v drugem vel kem „Sacha-film Dunaj
F!J£KER št. 13
i?8£V»SSfl« " »ot,ok P^škega predmestja'
"	^ » в sa ▼ J«*' Reži:a: Mihael Kertesz znana kot naiboliša
99
Pieunainamio : ,/adaii	.•u..ipe-
jew" z novimi igralci Marija Corda, M hae! Varkony, Beinhnrd GôUl.e, Rina de Liguoro.
Reži;a: Mihael Kertesz znana kot najboljša na svetu. Naj epši film, kar se jih predvaja te dni v L ubijani. Pri piedstavali sodeluje polno-številni orkester.
da temu žalibog ni tako. Kajti z mize je izginila njena ročna torbica s 1000 Din. Na njeno vpitje so naito prihiteli sosedje, ki so topova zasledovali, vendar sta jim oba srečno odnesla pete in izginila v temi za tovarno za klej ia se tam izgubila nekam čez Ljubljansko polje.
Oba lopova sta bila po opisu ljudi, ki so ju videli bežati, elegantno opravljena, in sicer eden v sivo obleko ia ravnotak siv površnik, drugi pa v zeleno obleko in zeleno suknjo". Oba pripadata k takozvani «Stanovanjski podgani», dobro organizirani družbi tatov, ki se' specijalizira na tatvine v stanovaujih. Policija je sedaj z vso energijo na de^lu, da odkrije gnezdo te družbe in upa, dâ najde tam tudi pravcato skladišče iz raznih stanovanj skupaj na-gromadenih predmetov.
iiragiša StcjaOinovic
Roparski umor na livadah
Umorjeni berač je Jovo Vukelič iz Like. Konfrontacija Siirona No volta in Fr. Tomičiča v Mariboru. Novak prizna zločin.
Zagrebška policija je poslušala nasvet mar.borske policije in pripeljala zato zločinca Franca Tomičiča v Maribor, kjer ga je konfrontirala s Simonom Novakom iz Rogaške Slatine, ki se nahaja v mariborskih zaporih radi tatvine. Konfron.ac ja obeh zločincev je imela popoln uspeh. Po daljšem odporu je končno Simon Novak priznal svojo krivdo in natančno pojasnil, koko ie postal begati in neznani berač njihova žrtev.
Čim je prispel zagrebški detektivski nadzornik Bere v sredo v "Maribor, je odšel takoj v kaznilnico, nakar so poklicali Novaka. Ta ni imel niti pojma, za kaj gre. Spočetka je bil "silno predrzen in trdovraten in je odločno zanikal vsako krivdo, češ da sploh ne ve, zakaj gre. Toda njegov odpor je bil kmalu strt. Ko je namreč sledila njegova konfrontacija s Tomičičem, je končno uvidel, da ni izhcda in je priznal vse. Povedal je, da sta skupno s Tomičičem ubila neznanega berača in ga popolnoma oplenila.
Novak se je spoznal s Tom'čičem v Karlovcu, kjer sta skupno služila pri konje-dercu Kralju. Novak se je izdal tamkaj za Rudolfa Posineka. Samo pod tem imenora ga je poznal njegov tovariš Tomičič. Kasneje se je Novak preselil v Zagreb, krra-lu za njim pa je prišel tudi Tomičič. Sredi oktobra preteklega leta sta se STečala na Kaptolu in po kratkem razgovoru sklenila, da ub'jeta in oropata berači, ki ie stalno zahajal • v Uzurovičevo gostilno in za katerega sta zvedela, da ima zelo veliko denarja. Tomičič je izdelal načrt, s katerim je Novak popolnoma soglašal.
Kmalu nato sta se spravila energično na delo. Dne 20. oktobra S'a šla proti sejmišču, kjer je prenočeval običajno neznan' prosiaik Dogovorila sta se. da gre Tomičič k njemu in ga pozove, naj gre ž njim na ud'bnejse ležišče v bližino tamkajšnje
Kulturni pr
Gledališki repertoarji
Liublianska drama
Začetek ob 20 uri.
Sobota, 27.: Zaprto.
Nedelja, 2S.: ob 15.: «Deseti brat». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Zvečer zaprto.
pondoijek, 29.: «Pvgmalion». F. Tnrek. 30.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 url
Sobota, 27.: «Boheme». C.
Vrdelja, 28.: ob 15.: «Večni mornar». Ljud«
ska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 29.: Zaprto. Torek. 30.: «La Wally». Premijera B.
Mariborsko gledališče
Sobota. 27. ob 20. »Grofica Marica« C.
Nedelja. 28. ob 20. »Evangeljnik« A. (Kuponi).
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 27.: «Nebesa na zemlji». Ob 20. Nedelja. 28.: Gostovanje v Skofji Loki.
Mrijonetno gledališče
Nedelja, 28.: M. Jarc: «Kraljevič Tugomil». ob 3. зд. in ob r zvečer.
Nedelia v ljubljanskih gledališčih. V ne-
del 'o. dne 28. t m. sta v ljubi ianskiji gledališčih dve popoldanski predstavi, obe ljidski pri znižani cenah. Ob 15. uri se poie v operi Wagnerjeva romantična opera «Večni mornar» z Žaludovo, Holodkovim, Orlovom in Rurrtplom v glavnih vlogah. Ob istem času vprizori drama »Desetega brata«. Za obe nredstavi velia.io znižane cene.
Premiiera Catalinijeve opere »La Wallv« bo v torek, dne 30. t. m
Reprjza »Nebes na zemlji« nri Šentiakob-čanih. Šentiakobčani ponove danes v soboto ob 20. Horstovo burko v treh deianiih »Nebesa na zemlji«. Igra ie dosegla pri reprizi lep uspeh. Predprodaia vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. — V nedeljo 28. t. m. gostujejo Šentjakobčani v Skofji Loki.
Mariborska »Grofica Marica« ob znižanih cenah. V soboto, 27. marca se ponavlja na mariborskem odru opereta »Grofica Marica«. Cene so znižane. Predstava ie z? abo-nente reda C. (Kuponi).
Zaključna predstava liubHanskega mari-lonetnega gledališča. V nedelio 28. marca zakliuči ljubljansko marijonetno gledališče svojo letošnio sezono. Preden pa se Gašper poslovi od svojih znancev in priiateliev po katerih mu bo dolgčas, bo še enkrat zaplesal svoj labodji ples. Za to poslovilne ored-
stavo je Gašper naprosil svojega ravna* telia. za izvirno igro. v kateri šaliivec sicer ni več tako hudomušen kot prej, morda ker mu ie srce težko ob slovesu, vendar pa ie celo tu dovoli šegav posebno kadar nabri-še samega sultana in hudobnega kralja Ra-damanta. V tej novi, izvirni lutkovni igri v osmih slikah se vrste pestri prizori in pestri junaki. Vsi se rščejo: kraljevič Tugomil išče sprva čarodeino boginio svoiih sani,, nato samega sebe; Radamani išče sprva kralje» viča. nato njegovo kralestvo. turška princesa išče mir in naide kralieviča. Gašper pa, ta pa išče ves svet. Postal ie svetovni detektiv in vojskovodja, toda pride vedno prepozno in tudi bitko izgubi, vendar pa postane sledniič dosmrtni — dvorni norec in doseže svoj cilj. Te pol saniske, pol sa. tirične prizore spremlja nalašč za to odbrana godba. Ne manika vmes tudi čarovnii in petja. Tej igri ie ime »Krallevič Tugomir«; spisal jo je Miran Jarc. Začetek prve pred» stave ob 3. pop., druge oh 6. zvečer v Mali dvorani Nar. doma. Predprodaia vstopnic v nedelio dop. od 10.—12. v7Mali dvorani Nar. doma in pol ure pred pričetkom pred-stave-
Koncert Gldiie Buccarlm v Mariboru. V
petek, 3. apri a priredi znana zastopnica klasičnega bakstante.stila Buccarini kon« cert v mariborskem gledališču.
Razstava slik grafika Milenka Giuriča. Grafik M. D. Gjurič v Zagrebu priredi povodom svoie desetletnice udeistvovania v grafični stroki iavno razstavo svoiih del od i. 1916. do danes. Na razstavi bosta posebno
polnoštevilno zastopana dva cikla. Delo in Stari Zagreb Prireditev se otvori v soboto pred cvetno nedelio v Ullrichovem salonu.
Koncert v ljubljanski drami preložen.
Današnji, sobotni koncert v ljubljanskem dramskem gledališču, kjer je imela gostovati operna pevka ga. Ada Poljakova, je radi obolelosti umetnice preložen.
Meštrovičev »Strossmaver prelit v
bron. Meštrovičev kip Strossmaverja. kate-ga ie dovrši' mojster pred dobrim letom, so sedai prelili v bron v zagrebški livarni Zvoni,nir:a Oblaka Naš naivečii kipar ie v tem delu povzdignil Strossmaveria naravnost do simbolizirane osebnosti, dal mu ie vse, kar razodeva tak vodilni duh tudi na zunaj. Strossmaverieva fizioenomiia ie vrlo značilna: leva roka mu počiva na kolenu, desnica pa tvori krasen kontrast k ostalim delom života Odlitek v bronu se ie sijajno posrečil. Kip tehta nad 3000 kg. Odlili so ga v devetnaistih kosih. — Ista livarna je pre-lila v bron tudi spomenik kralia Petra, katerega ie izvršil prof. Rudolf Valdec za mestno občino v Velikem Bečkereku.
Gostovanje ge. Ade Poljakove v za. grebški operi. Uprava zagrebškega opernega gledališča je angažirala operno pevko go. Ado Poljakovo za par gostovanj. Dama nastopi v Zagrebu dne 7., 9. in 11. aprila Prvič bo gostovala v Puceinijevi »Madame Butterfly«, drugič v »Bohčmi«, tretjič pa v Puccinijevi «Manon». Iz Ljubljane odide ga. Poljakova na Bled, z Bleda v Zagreb in iz Zagreba v Beograd
tvornice za pile. Nesrečni berač je Tomi-čiču v resnici nasedel in odšel z njim. Novak je imel nalogo, da oba počaka na nekem skrivališču, se jima predstavi kot detektiv in zahteva od berača legitimacijo. Ko sta Tomič;č in berač polagoma pr.šla na osamljeni prostor, je nenadoma stopil v smislu dogovora pred oba Simon Novak, ki je v estrem tonu zahteval od berača, naj mu pokaže svojo legitimacijo. Bil je namreč popolnoma prepričan, da ima berač svoje ltstine v listnici, čim je berač potegnil iz žepa listnico, je Tomičič Novaku namignil, nakar je ta siromaka podrl na tla, ga zgrabil z eno reko za grlo in mu pokleknil na prsi, da se ni mogel premakniti. Ker pa je berač pričel toJči z nogami, je Tomičič takoj priskočil svojemu tovarišu na pomoč in zgrabil berača za noge. Nato je Novak iztrgal beraču bergljo in pričel z njo s tako silo mahati po glavi nesrečneža, da je ta kmalu izdihnil. Eden izmed ototh zločincev je že mrtvega berača kasneje še zaklal, nakar sta ga oropala in pobegnila.
Od tedaj se Tomičič in Novak trista več videla. Njihovo prvo, čeprav ne prostovoljno srečanje, je bilo šele sedaj pri konfrontaciji v mariborski kaznilnici. Oba sta v polnem obsegu priznala krvavi zločin, vendar pa zvračata krivdo drug na drugega. Kar se tiče oropanega denarja, pravi Novak, da sta našla pri beraču samo 400 Din, dočim le Tomičič izlav.il, da je našel naslednje iutro na kraju шпогд še 1200 Din. Verjetnejše pa bo, da je imel berač pri sebi mnogo več denarja, kajti gostilničar Uzurovlč, čegar sitalni gost je bil berač, z vso odločnostjo zatrjtile, da je imel berač v svoji listnici več tisočakov, stotaikov ta drobiža v skupni vrednosti okoli 50.000 Din. Kam sta zločinca skrila denar, še ni pojasnjeno.
Po dovrškvi preiskave je preostalo samo še to, da se ugotovi identiteta skrivnostnega berača. Tomičič je izjavil, da mu je znano saimo toliko, da Je bil berač znan pod imenom Jovo. Na podlagi tega se je končno dognalo, da je neznani berač 31-letni Jovo Vukelič iz Drežnice v Liki, ki je odšel pred meseci brez desne noge prosjači; v Zagreb. Morilca Simona Novaka bodo v kratkem izročili zagrebški policiji, ki ga bo oddala nato skupno s Tomičičem v zapore zagrebškega sodišča. Tamkaj se bo odigralo končno dejanje tega groznega zločina, o katerem se }e »delo, da ne bo nikdar pojasnjen.
Pred sodniki
Krizostom je lep gospod. Kadar hodi po
beli Ljubljani in se ponosno ozira po mla» dih krasoticah, začuti marsiktera tesno pri srcu, kajti njegov pogled strelja pristne amorjeve pušice skovane v umetniški de« lavnici njegove duše. Tako je bilo tudi z gospo Filomeno. Skrbnega moža je imela, a vendar ni mogla odoleti zapeljivim pogle. dom gospoda Krizostoma, ki io je toliko časa motil, da jo je premotil. Preplašena sta spoznala svoj greh in sklenila pobegni* ti pred maščevanjem Filomeninega moža; čeprav je ta njuno grešno razmerje samo slutil. «Skupno v smrt»! so bile njune prve besede, ko sta se streznila. Napravila sta načrt in sklenila sta končati na morju; šu* meči valovi, naj jima svirajo labodnico, ko se potopita v črno globočinol Odpeljala sta se in živela v zakonski slogi na otokih Hvaru in Visu, a misel na smrt se jima je vedno bolj odtujevala, zbala sta se hladnih valov in odločila sta se ostati pri življenju. Povsod, kjer sta domovala, se je Krizostom vpisal v zglasilnico za njenega moža. Ko sta spoznala, da se z mislijo na smrt ne bosta sprijaznila, sta odšla v la ce, kier ju je sprejel časten špalir — policije. Ves čas sta živela ž moževim denarjem, saj mu je gospa Filoména vzela 7000 Din. Mislila si je pač: «Čeprav možiček ni pravi, denar je pa le pravil» Da bi zabrisala vse sledi za seboj, je gospod Krizostom že preje piipos ■ vedoval prijateljem, da oojde v Maribor in njegova ljubljenka je, tudi pusti'a možu li« stek, da se odpelje na zeleno Štajersko iskat v smrti pozabljenja. Dobri soprog ie ske» sani ženici odpustil, a gospod Krizostom je hladil 3 dni svoje prevroče srce v zaporih deželnega sodišča. ^
ш Priča Brenk: «Gospod predsednik! Nič se ne potegujem za svojega brata Guština, ampak tisti večer je bil t.'.ko nijan, da je zamenjal natakarja s svojo hudo taščo in kar pokleknil pred njim samega spoštova« nja, ki mu ga je vcepila mati njegove že» ne do svoje osebe. Sevrda pred stražn;kom ni bil tako uljuden, ne vem pa s kom ga je zamenjal. Najpreje ga je ozmerjal, a potem je samo še čudno krulil in komaj stal na
nogah.» Guštin je bil oproščen.
•
Milan Čanak, hotelir v Zagrebu ee je pre grešil po § 104, l:er je razžalil ministra dr. Žerjava in dr. Lukiniča s tem, da je napi« sal v nekem pismu besede: «Nadam se, da neče dugo biti korupcijski režim Žerjav, Lukinič». Ker za te besede ni imel dokazi« la, bo plačal 200 Din ali pa sedel 4 dni v celjskih zaporih.
Danes	Danes
Gannar Tolnaes in
• Sarina Bell
v prekrasnem modernem filmu .DEKLE DUNAJA* 3. pol 5. 6. pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal.
Domače vesti
*	Odlikovanje češkoslovaških državljanov
Kralj Aleksander ie na predlog ministra ver odlikoval naslednje češkoslovaške državljane in korporactje. arhitekta in mestnega od bornika Franca Fencla v Pragi, ki je sodelo val pri gradnji grobnice za padle jugoslo-venske vojake, nadalje InženjerJa Josipa Ko ščaka v Pragi, ki je izdelal načrte za grob nico; Inž. Aleksandra Markoviča, ki je izdelal načrte za cerkev na Olšanskem pokopališču; Nlmbtirško pevsko društvo »Hlahol« ki je sodelovalo Pri naših naoijonalnih svečanostih na Češkoslovaškem — vsi so preje fi red Sv. Save četrtega razreda. Z redom Belega oria petega razreda pa je odlikovan dr. Lev Vokač, svetnik prometnega ministrstva v Pragi, za zasluge, ki si jih je pridobil z ureditvijo naših vojaških pokopališč na teritoriju češkoslovaške republike.
*	Novi načelnik generalne direkcije rudnikov. Višji Inšpektor ministrstva šum In rudnikov inienjer Nikola Belančič ie imenovan za načelnika oddelka za državna rudarska podjetja. Novi načelnik je že nastopil svoje službeno mesto.
*	Železniška vest. Belgijski orient eks-pies v smislu sklepa belgijske ne bo več vozil preko Ljubljane in Zagreba, marveč preko Budimpešte in Dunaja.
*	G. Franjo Kopač, profesor risanja na viš. realni gimnaziji v Kranju je položil te dni pred državno komisijo v Beogradu diplomski izpit Q. prof. Kopač ie že opetova no razstavil svoje slike v Ljubljani in Gorici ter ie zlasti ugleden portretist.
*	Izpremembe v poštni službi. Premeščena sta poštna uradnika Miroslav Subie Iz Maribora v Mokronog in Ivan Majhen od poštnega urada Maribor 2, k poštnemu ura du Maribor 1. Trajno je upokojena poštna uradnica Marija Potokar v LJubljani
+ Dunajski visokošolci v Dalmaciji. Včeraj je odpotovala v Dubrovnik večja skupina slušateljev botanike na dunajski univerzi pod vodstvom profesorja dr. Schiffnerja. V Dubrovniku ostanejo teden dni v svrho prouča vanja primorske vegetacije in morske ilore.
*	Važna spomenica prof. dr. Murka. Naš
rojak dr Matija Murko, profesor slavistike na praški univerzi je podal ministru prosvete Stjepanu Radiču obširno spomenico, v ka teri predlaga, naj se na naših srednjih šolah ueede tudi pouk slovanskih jezikov, zlasti pa ruskega jezika. V spomenici se Prav dobro povdarja potreba, da se posepšuje za nimanje za slovanske jezike, ki je v povojnem času znatno popustilo.
*	Skupščina »Obalstnega Središča STM za Slovenijo« v Celju se vrši v nedeljo 28. marca 1926. v dvorani »ljudskega vseučilišča« v Celju. Dnevni red: 1.) Otvoritev ob 8. zjutraj. 2.) Poročila funkcijonarjev pripravljalnega odbora. «Oblast. Sred. STM za Slov.« 3.) Volitev novega odbora. 4.) Predlogi (br. Škerget). 5.) Anketa br. prof. dr. Mašeka in resolucije br. Stajiča. 6.) Predavanja (mestna središča Ljubljana, Celje, Ma ribor po 1 predavatelj, dr. Mikič). 7. Even-tualia. — Odhod delegatov in gostov iz Ljub ijane ob 527. V Celju razstava brezalkohol nih sokov! — Pripravljalni odbor.
*	Smrtna kosa. Preminul je včeraj star komaj 44 let, g. Franc S i m o n i č, veleposestnik v Ivanjkovcih. Pokojnik ie bil daleč na okrog znana osebnost, kl se je živahno udejstvoval tako na narodnem kakor tudi gospodarskem polju. Dolga leta je bil odbor nik Okrajne posojilnice v Ormožu. Pogreb bo v nedelo, ob 13. uri IzpTed hiše žalosti na pokopališče v Svetinjah. — V splošni bol niči v Ljubljani je umrl dne 25. t. m. višji stražnik, g. Mihajlo V e r t a š i č, istrski rojak. Pogreb bo danes ob 17. ure iz splošne bolnice. — V 79 letu svoie starosti je umrl včeraj dopoldne v Ljubljani višji poštni kon trclor v pokoju, g. Jernej Grošelj, oče docenta dr. Pavla in prof. Rudolfa Grošlja. Pogreb bo v n:deljo. ob 15.30 z Rimske ceste št. 13 — V Kokri je umrl v starosti 75 let g. Srečko Zalokar, skrben in dober oče, ki je vžival daleč na okrog velik ugled. Pogreb bo v nedeljo ob 8. zjutraj — Na Rakeku je preminul po dolgem boiehanju g. Andrej Svet, posestnik in večletni občinski odbornik, vri naprednjak in Sokol. Pogreb bo v nedeljo, ob 2. popoldne Blag iim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Društvo učiteljev meščanskih šol za Slo venijo je imelo v sredo, dne 24. t. m. v ri-salnici deške mešč. šole v Celju svoj redni občni zbor, ki so se ga udeležili številni delegati skoro vseh meščanskih šol v maribor ski in ljubljanski oblasti. Predsednik ravnatelj Humek ln tajnica ravn. Stupca sta poročala o delovanju društva v minulem letu. Odbor je posvetil vse sile zgradbi mešč. šole ter je po svojem predsedniku odlično sodeloval pri posvetovanjih Saveza № pri intervencijah pri odločujočih činiteljih v Beogradu. Ce uspehi niso bili vedno taki, kot bi. želeli v interesu te za srednje sloje prevaž-ne šole, je kot vzrok pač ta, da na mnogih mestih še vedno ni pravega umevanja zanje in končno dejstvo, da postopamo pri nas v šolskih vprašanjih vobče kot bi bili podrejenega značaja. Občni zbor se ie bavil nato z novim učnim načrtom za mešč. šole, ki ga je izdelala nalašč zato izvoljena anketa. Načrt se bo predložil min. prosvete, da ga uvažuje Pri sestavi enotnega učnega načrta, ki bi se uveljavil s prihodnjim šol. letom. Nemščina ostane tudi v tem projektu obvezen predmet na naših mešč. šolah. Pri volitvah je bil soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen stari odbor z neumornim de lavcem za zgradbo in povzdigo mešč. šole ravn. Humekom kot predsednikom. Med raz nimi točkami, ki so se še obravnavale, se
Dane*	Danes
Oonnar Tolnaes in Sarina Bell
v nrekrasnem mod-mem lilmu P .DEKLE DUHAJA*
3. pol 5. 6. pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
je govorilo zlasti o slabih uspehih, ki se opažajo. Razmotrfvali so se razni vzroki med drugimi številne šolske prireditve in gle dališke predstave, ki so postale ponekod prava manija. Nihče jim ne odreka gotove vzgojne važnosti, vendar pa priprave ne smejo ogrožati pouka.
+ Protest slovenskih gospodarskih krogov. Z nedavno izdano naredbo prometnega ministra se predvideva, da se v bodoče z ozirom na popolno zedinjenje nekdanje Južne železnice z ostalimi železniškimi progami v naši državi morajo v polnem obsegu izvrševati določila uredbe o organizaciji prometnega ministrstva, ki se tičejo centrali zacije železniških nabav. Ker so se s to odredbo slovenski gospodarski krogi čutili prizadete, so poslali te dni ministrstvu spomenico, s katero zahtevajo, da se omenjeni odlok razveljavi
*	Pritožba kronskih upokojencev. Obupen položaj, v katrem se nahajajo takozvarti kronski upokojenci v naši državi, nam ni baš v posebno čast. O tem vprašanju se ie v javnosti že obširno razpravljalo in ob vsaki priliki se oglase kronski penzljonisti kot glas vpijočega v puščavi. Toda vse interven cije in prošnje na merodajnih mestih razen sladkih obljub niso rodile nobenih uspehov. Stoječ na stališču, da je država po mednarodnih pogodbah vezana, da reši to vprašanje v korist upokojencev, so se ti odločili za skrajne korake. Kakor smo zvedeli, so te dni odposlali na Zvezo narodov obširno spo menico, v kateri slikajo svoj položaj v Jugoslaviji in prosijo pomoči. Zadeva naši državi ni baš v čast, dasi danes ni mogoče reči, kak uspeh bo Imela intervencija pri Zvezi narodov. Merodajnim krogom pa naj bi bil to resen mémento, da ie to vprašanie končno treba rešiti tako, kot zahteva čast in ugled države.
*	Vštevanje službene dobe novolmenova-nih ali reaktiviranih uslužbencev Kakor po jasnjuje ministrstvo pravde, se vsem državnim uslužbencem kateri so bili nanovo spre jeti v državno službo ali pa reaktivtrani po določilih zakona o uradnikih in ostalih držav nih uslužbencih civilnega reda. šteje v smislu člena 106 tega zakona čas službe vedno od dne odloka, s katerim so bili imenovani oziroma reaktiviranl. Od tega dne se šteje službena doba tudi tedaj, če se ie tak uslužbenec iz utemeljenega razloga iavil na službo Šele po preteku petnajstdnevnega roka, predpisanega v Členu 102.
*	Odmev učiteljske deklaracije. Znano de klaracijo, ki je vzbudila toliko nesloge v UJU, so skuhali v Mariboru. Zanimivo pa je, da je deklaracija ravno v Martooru, kjer je v učiteljskem društvu nad sto učiteljev vkljub trikratnemu zborovanju odločno propadla. Med njenimi glavnimi zagovorniki je bil edini učitelj Hren iz Studencev, ki je bil tudi na takozvanem »anonimnem« sestanku deklarašev v Mariboru. Kakor pa je g. Hren odigral svojo politično vlogo, kjer je definl-tivno propadel kot kandidat za narodno skupščino, tako ie odigral tudi med učitelj-stvom v Mariboru, kier je dolga leta igral prvo vijolino. Med debato za deklaracijo ie napredno učiteljstvo sociiallstu g. Grčarju priznalo vsaj stvarno utemeljevanje njegove ga stališča glede deklaracije, g. Hrenu pa še tega ne, ampak so mu očitali, da ie na razmerah, ki jih je kritikoval, ravno tako tudi sam sokriv G. Hren se je sedai v svoji onemogli jezi spustil na nevarno polje osebnega napadanja članov učiteljskega društva. Pomagalo mu tudi to ne bo. G. Hren je odigral.
*	Udruženje vojnih Invalidov. V dvorani
Mestnega doma v Ljubljani se Je predvčerajšnjim vršil občni zbor izvršilnega odbora vojnih invalidov za Slovenijo Razen delegatov podružnic udruženja so se zborovanja udeležili tudi načelnik dr. Fran Goršič kot zastopnik velikega župan, leijgioia Zveze slovenskih bojevnikov s predsednikom majorjem Colaričem in častni član udru ženia dr Jež iz Beograda. Po nasvetu c/rtd sednika Stefeta. ki se je v svoiem .'govoru spominjal preminulih članov in dobrotnikov je zbor poslal udanostno brzoir/ko kralju Aleksandru kot najvišjemu zaščitniku vcinih žrtev. Dr. Goršič je obljubil, da bo pri oddelku za socfalno politiko presojal vedno objektivno položaj vojnih invalidov fer iim v danem mu položaju nudil vso pomoč. Major Colarič ie kot zastopnik Zveze slovenskih bojevnikov povdarjal zasluge borcev za domovino ter povdarjal, da se baš te.n vojnim žrtvam godi velika krivica. Pri ^'M za zakon socijaine pravičnosti !>'> Zvezi vedno kot močna opora na strani voinlh žrtev. Na razne interpelacije je dr. Goršič podajal pojasnila, tako glede preso;e invalidskih pokojnin, glede podeljevanja oblačilnih predmetov, ki ie po novem zakonu omejeno samo na stalne oskrbovance v zavodih, in g'ede poslovanja pri razdelitvi podpor ;n cosnjil iz Narodnega fonda. Zastopnik vetikeia župana ie končno še obljubil, da bo pritožbe nekega delegata uradno preiskal.
*	Izbirna tekma za Lyon. V nedeljo dopoldne se ie vršila pod vodstvom saveznega načelnika brata dr. Murnika v telovadnici Ljubljanskega Sokola izbirna tekma za vrsto, ki jo pošlje JSS na letošnje mednarodne tekme v Lyon. Izbirne tekme so se udeležili bratje: Derganc Stane, Osvald Miha, Porenta Ivan, Primožič Josip, Roknič GloTg le. Sršen Srečko, Stukelj Lev, Sumi Peter, Vidmar Stane, Žffič Stane. Vsi bratje so z izvedbo predpisanih vaj dokazali, da so sposobni za sprejem v tekmovalno VTSto.
*	Novice Iz Rogaške Slatine. Ravnatelj zdravilišča dr. Ster se ie odpelial na študijsko potovanje v Dalmacijo. Želeti M bilo, da se tudi naše zdravilišče vsako leto nekoliko modernizira po vzgledu podobnih zdravilišč v Avstriji, Češkoslovaški In Nemčiji, da bo goste privlačeval komfort modernega duha. Pri tem bi omenili, da Slatinska zdraviliška kavarna skrajno staroveško Izgleda, kar ni omalovaževati pri sedanjih mokrih se zonah, ko so gosti navezani cele dneve na kavarno. Imenovan je novi zdraviliški tajnik, akademik Stupica iz Šmarja pri Jelšah.
Jutri i Jutri S Jutri I
HARRY HILL
Izvrstni igralec svetovnega slovesa, splošno priljubljeni kot neustrašni Sherlock Holmes v svojem zadnjem pu-stoiovnem filmu
Tovariši smrti
ki je dosegel ogromu uspeh kakor v Berlinu, tako na Dunaju in Gradcu.
Predprodaja vstopnic jutri od 10 do pol 1.
ELITNI KINO MATICA
Je bil že skrajni čas, da ne bo gostov sprejemal sredi sezone ravnateljev adlatus v bri bovški toaleti in s krivci za klobukom. Sploh bo treba reprezentanci posvetiti več pozornosti. Stanovanjsko bedo čuti tudi Rogaška Slatina, oelo izven sezone. Novi občinski tajnik, nadučitelj g. Kurbus ni mogel dobiti od zdravilišča stanovanja. Zgradba nove zdraviliške hiše pa je že par let na isti mrtvi točki, čeprav je par milijonov prihrankov v blagajni.
*	Za Jugoslovensko Matico. V veseli družbi »Pri Ražnu« je nabrala ga. Ruža Tujčeva za Jugoslovensko Matico Din 100. Posojilni ca v Črnomlju je nakazala Matici 100 Din. Iz neke sodne poravnave ie nakazala pisarna odvetnikov gg. dr. Klepca in dr. Knaf liča Matici Din 150. — Iskrena hvala!
*	Pojasnilo. K izjavi št. 404 od 14. татса 1926. priobčeni dne 23. marca 1926. se po-jasnjuje, da je podpisana Ivanka Dolenc, žena Tomaža Dolenca v Železnikih. 413
+ Predavanje o razvoju slovenskega slikarstva. V novem poslopju beograjske univerze je snoči g. Fran Mesesnel, asistent za umetnost na ljubljanski univerzi, številni publiki predaval o razvoju slovenskega slikar stva. Predavanje je priredilo udruženje Prijateljev umetnosti »Cvljeta Zuzorič«.
*	Dostojevsklj, Idljot, roman v štirih delih !e izšel! Naroča se pri Zvezni knjigarni. Ljubljana	409
*	Smrt starega postlljona. Starelšim prebivalcem slovenjgraške kotline dobro znani postiljon Miha Rener je te dni v Slovenj-gradcu umrl v visoki starosti 78 let. Ko še ni bilo železnice Celie-Dravograd, ie nad 40 let vozil pošto Iz Slovenigradca v Dravograd.
*	Močan potres v Mostaru. fz MostaTa poročajo, da so v sredo popoldne čutili tam kaj močan potres. Večje število dimnikov se je vsled potresa porušilo. V mnogih poslopjih je razpokalo zldovje.
*	Narodni poslanec, ki ne more v parlament. Narodni poslanec iz moravskega okrožja Nastas Ilič je po sporazumu podal ostavko na svoj mandat Na njegovo mesto bi imel priti Radlvoj Bogojevlč'. Ta pa sedi v zaporu v družbi štirih svojih sinov, ker se vodi proti njemu preiskava zaradi haj-duštva.
in t
pariških in dunajskih modelov zadnje novosti za spomlad nudi prav ugodno tvrdka
Fran Lukič, Pred škofijo.
♦	Slepec zopet Izpregledal Znani beograjski kirurg, dr. Drago Kostič je operira! te dni v Zemunu Milana Petkoviča iz Tenja, ki je bil že 10 let slep ln so vsi zdravniki smatrali, da se mu vid nikdar ne povrne. Senzacijonalna operacija se je popolnoma po srečila in se bo mladeniču zopet vrnil vid.
♦	Ogromen morski volk ujet V zalivu L/)mljane na dalmatinskem otoku Uljanu so ribiči ujeli te dni ogromnega morskega volka, dolgega skoraj šest metrov. V želodcu morske pošasti so našli raznovrstne velike ribe, med drugim dva tuna, težka skupno 32 kg. Ribiči so morskega volka peljali v Zadar ter ra Prodali tamkajšnjemu muzeju.
♦	Skok v Dravo. Kakor nam poročajo Iz Marenberga, se ie pripetil tam dne 22. t. m. tragičen slučaj, ki ?e izzval v vsej javnosti globoko sočutie. Inž. Wrentschur se ie pelia! s svojo soprogo čez most na Dravi. Sredi mostu le nenadoma skočii z voza se pognal čez ograjo ln Izginil v valovih Trupla doslej še niso našli. Bil je staT šele 26 let ter ie zapustil mlado ženo. Domneva se. da je izvršil dejanje v hipni duševni zmedenosti.
♦	Žalosten konec vesele svatbe. V selu Velika Trešnjevlca v Vojvodini se Je prošl! pondeljek vršjla svatba. Domačini In gosti so bili zidane volje; pili so ln jedil ter streljali kakor na fronti Eden izmed gostov ie da! svoj revolver nevesti, da bi tudi ona streljala. Nevajena orožja pa ie zadela svata Martina Skvariča tako nesrečno, da se ie ta zgrudil mrtev na tla. eVsela svatba je žalostno končala.
♦	Zagonetna ogrlica. Nekemu zagrebškemu zlatarju je nedavno prinesla neka kmetica iz Vinkovcev zlat collier z dragocenimi bril.janti, Zahtevala je zanj 150 dinarjev. Zlatar ie ugotovil, da ie collier vreden približno 100.000 dinarjev in je stvar prijavil policiji. Pri zaslišanju ie izjavila žena. da jI ie ogrlico daroval njen mož, železniški ču
flutovožnie v Italijo
Obveščam cenj. občinstvo, da orevzemam ruto-vožnje tudi za Italijo.	1822
PAVEL STELE, autotaksi
Poljanska ces'a št. 3.	Telefon St 942
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
140
ki so še
ostale, nroiajaio
se danes 20 °/o ceneje Skladišče R. 1734 a	Ranzlnger.
Perzijske preproge,
118-a
Bazno vrstno
pomladansko obleko
nudi najceneje
JOS. ROJI, Ljubljana. Aleksandrova 13.
vaj I. Cutura v bližini Vinkovcev. Pozvan na policijo, je mož povedal, da je našel ogrlico na cesti. V šatulji je bila poleg ogrlice vizitka z Imenom nekega Črnogorca v Zemunu. Poizvedovanja so dognala, da Je bila ogrlica Črnogorcu ukradena v Vinkovcih. Kako ie tat oolller izgubil, še ni pojasnjeno. Železniški čuvaj in njegova žena se nahajata v policijskem zaporu.
Iz Ljublji
ane
u— Profesorsko društvo priredi danes, v soboto ob 5. pop., v risalnici tukajšnje realke predavanje: Zveza narodov in šola. Pre daval bo g. prof. dr Pavel Brežnik. Na predavanje se vljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za šolo.
u— Redni letošnji občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vrši v nedeljo dne 28. t. m. dopoldne ob devetih v društvenih prostorih v Narodnem domu I. desno. Vsi društveni člani in članice najvljudneje vabljeni!
u— Kolo jug. sester v StepanJI vasi je ime lo dne 21 t. m. občni zbor. Društvo je imelo 26.077.53 Din dohodkov in 25.942.03 Din izdatkov. Preostanek s članarino znaša 338 Din. V prvoletnem delovanju ie nakazalo društvo 500 Din podpore revnim. 500 Din Sokolu in ie obdarovalo za božič 38 otrok. Izvoljen je bi! sledeči odbor: predsednica Marija Likar, podpredsed. Marica Žgur, bla gajničarka Medi Frank, odbornioe: M. Pogačnik, M. Benedik. A. Flasslg, M. Gradl-šek, F. Leben. I. Zupančič. M. Kregar, M. Cerne, M. Cerne, Ft. Skubic. A. Pavlica, M. Bizilj. I. Kregar in J. Krištofelc.
u— K. Z, O. Preporoda priredi prihodnji teden dvodnevni kroigoveškl tečaj s predavanji o vezavi in praktičnim delom. Tečaj se bo vršil v sredo in četrtek, obakrat od 9. do 12. in od Pol 15.-18. Prijave za tečaj se sprejemajo sa.no do pondeljka 29. t. m. v društveni sobi. Udeleženci naj prinesejo s seboj tudi vsakovrstne nevezane knjige, Id Jih bodo lahko vezali na tečaju. Ves potreben materijal ln orodje dobe v društvu.
u— Avtobus vozi za Velikonoč Iz Ljubljane na Vransko od dne 31. marca do 7. aprl Ia, Izvzemši nedelje popoldne.
u— Prodaja starega orožja. Dne 7. aprila ob 9. dopoldne se bodo prodajale v porotni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani razne stare puške in samokresi In sicer samo Iz-draffiteljem, ki so v posesti orožnega lista.
u— Zgubljeno. Dne 10. t. m. sem Izgubil večjo vsoto denarja in sicer na potu od dolenjske mitnice do Opekarske ceste št. 7. Zvedel sem, da je neki gospod videl, kako je nekdo pobral listnico. Fhosim ga zato, da naznani najditelja na naslov: Grebene, Krakovski nasip št. 4., za kar dobi dobro nagrado.
u— Urarli so v Ljubljani. Zadnjih pet dm so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Mariia Cernila, žena žel. služitelja, 54 let; Janko Ktrmp, v-pok poručnlk, 50 let; Valemin Se-lan, sin služkinje, 7 mesecev. Ivan Salomon, sin posetnika, 2 leti; Ludvik Levstik, Žagar 22 tet; Avgust Repotočnik, sedlar, 38 let; Jurij Pfeifer, inšpektor fin. kontrole v p. 73 let; Jakob Munda, dež. sodn. svet v p. 76 let; ing. Mohor Pirnat, dvor. svet. v p., 63 let; Franc Svete, dninar, 55 let; Marija Stern, žena zidar, delavca, 4S let; Evgenlja Klemenčič, hči sprevodnika, 2 meseca; Ign. Jug, jermenar. 49 let; Marija Zaletel, mest, uboga, 86 let; Maks Herksl. zav. uradnik, 28 let; Teodor Starčnik, zasebnik. 25 let; Milan Kralj, sin služkinje, 8 mesecev; Helena Krivic, bivša služkinja, 49 let; Terezija Žabjek, zasebnica 76 let; Frančiška Žnidar-štč, posest, žena, 42 let; Franja Kastelic, krojačeva žena. 49 let; Cirila Podlogar. hči posest., 4 mesece; Maks Winter, bivši mesar. pom.. 50 let; Franc Millier, hiralec, 30 let; Franc Zore; pošt. uradnik, 58 let; Jera Nekovar. postrežnica 73 let; Anton Lenarčič, dvorni svet. v pok., 69 let.
u_ Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina 1 sum tatvine. 1 prestopek kalje-nja nočnega miru. 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 bega od doma in 4 prestopki cestno-policijskega reda. Aretovanih je bilo 7 oseb ln sicer radi soudeležbe pri tatvini.
taiorf Milni piiH №ht)
F. Čuden
Prešernova 1
u— Dva dečka pobegla. 12 letni sinček trgovca Edvarda Fantinija stanujočega v vili na Večni poti št. 1, je v četrtek zjutraj vstal že pred 7. uto zjutraj, opravičujoč se napram starišem, da ne more spati ter da gre v cerkev k spovedi in obhajilu. Kakor pa ie pozneje dognal dečkov oče. sin tega ni storil marveč je odšel k svojemu tovarišu 12 letnemu Mihaelu Belaku na Dunajsko cesto št 17., ki ga je čakal že pred vrati, nakar sta oba neznano kam odšla. Mali Fantini se je po izpovedi njegove matere dan preje prito ževal napram njej, da je oče prestrog in da misli radi tega napraviti samomor. Stvar pa bržkone ne bo tako huda in je mnogo bolj verjetna vest, da sta se oba dečka odpravila na Pot proti Štajerski kjer ima Belak pri RajhenbuTgu sorodnike
u— Ukradene verige. Izpod kozolca posestnika Ivana Sušteršiča na Ižanski cesti št. 9. je odnesel neznan tat dve dolgi verigi, vredni 500 Din, dalje konjsko odejo in 6 vreč iz iute.
u— Pohištvo za pijačo. Demonu alkoholu ie le težko odoleti in marsikdo bije v svoji notranjosti naravnost gigantski boj, da se upre njegovi sili Le mladi komai 26 letni Leon L. doli z Gline pa se privlačnosti alkohola nikoli ni upiral, marveč mu je povsod vedno pokorno služil Bil mu ie udan celo tako hlapčevski da Je tekom posled-
0 prehrani male dece in negi dojenčka
(Filmsko predavanje Zveze kult. družitev) V nedeljo dne 25. t m. ob 10. dopuldne se bo vršilo v kinu Matica nadaljevanje predavanja o naši deci. Predavatelj g. dr. Ambrožič, šef dečjega doma v Ljubljani, bo podal navodila ш koristne nasvete o pravilni prehrani male dece. Koncem predavanja pa bo nazoren film pokazaJ pravilno nego dojenčka. Ker je tema predavanja vsekakor zanimiva in koristna zlasti našim staršem, ki opetovano greše na tem polju, upamo, da se bo občinstvo zavedalo koristi takih predavani ter nedeljsko predavanje posetilo polnoštevilno. Predavanje se prične točno ob 10. dopoldne, vstopn ce po Din 2 za sedež se dobe v predpr.daji pri blagajni kina Matice.
Vabmo vse ženstvo, zlasti pa starše, da pridejo v čim častnejšem številu, osobito, ker je znano, da nas nadvse požrtvovalni g. predavatelj kaj kmalu zapust m odide na pozvano mesto profesorja beograjske univerze.
njih dni, ko mu ie zmanjkalo gotovine, pokradel doma svoji stari materi več kosov pohištva, kakor: 2 stelaži, namizno solnico, lonce, jedilno orodje itd. ter vse znosil neki gostilničarki za pijačo. Stvar ie prišla na dan in sedaj bo vlekla »ta kratko« gostilni-čarka, ki bo morala seveda ukradene stvari vrniti.
Iz Maribora
a— Kdo bo v palači Pokojnlskega zavoda, Gradnja palače Pokojninskega zavoda kljub slabemu vremenu polagoma napreduje in Jo sedaj že v notranjosti opremljajo. Palača bo imela v dveh nadstropjih 31 udobnih stanovanj, večinoma s 3 in 4 sobami, za katere se je oglasilo že nad 180 reflektantov. V palači pa ne bo ne kavarne in ne kina. kot se ie spočetka govorilo. V pritličju bode trgovski ln pisarniški lokali, ob levi strani skladišiia in avto gara. že, na desni ob Tržaški cests pa tudi restavracija.
a>— Nezgode ln nesreče vinskih bratcev
241etnl železniški delavec Vladimir Sever je na praznik popival v gostlni Feidinger na Teznu pri Mariboru v družb j svojih prijateljev. Vince Jim Je sčasoma tako razgrelo glave, da so se medsebojno sprli ln konično pošteno stepli. Sever Je dobil v teipežu dva zabodlJaJa v hrbet in desno roko. Prepeljala so ga v bolnico. — Nesrečo Je iimel tudi magister Alojzij B. V kavarni »BristoJ« Je na stranišču padel in se poškodoval na glavi Prepeljati so ga morali v bolnico.
a— Židovski tempelj v muzeja. Te dni so
prepeljali več pomembnih starih spomin, skih kamnov iz židovskega templja pri Dravi, k! bo preurejen v stanovanja, v mariborski muzej.
a— Ljudska knjižnica v Narodnem domu posluje pred praajnito saimo to nedeljo do. poldne in v četrtek zvečer, dočim bo na velikonočno nedeljo ta soboto zaprta. Prispele so pravkar številne aktualne novitete. Novi člani se sprejemajo vsako uradno uro.
a— Privatna gradbena akcija v M?rlbo-in. Kakor smo zvedeli, se bav jo zlasti mariborski nemški stavbeniki (Nasslmboni, Glaser, Kiffmasin) z načrtom za ustvaritev privatne gradbene akcije. Na lastnih zemljiščih nameravajo zgraditi več enostano-vamjskfh hiš. ki so z vrtom vred proraču-nane na 150.000 Din. Interesent bi moral polovico takoi plačati, ostalo pohvico pa bi kril podjetna? s posojilom, k! b ga mo. ra! kupec hše amortizirati v 10 letih. Spričo vladajočega pomanjkanja stanovanj. ]e v Mariboru po®dTavit vsako tako akcijo in Je le želeti, da se čim prej izvede.
a— R&arsko društvo v Maribmi je ime. lo v sredo zvečer v Gambtunovi dvorani svoj letni občni zbor. Poročila funkcijonarjev izkazujejo lep napredek napram lanskemu letu, tako beleži blagajna skoro 8 tisoč dinarjev prebitka več. Izvoljen je bil ponovno stari odbor s predsednikom g. profesorjem Pfibilom.
a— Opozarjamo na predavanje o češkoslovaški borbi za svobodo in neodvisnost, ki bo danes v Soboto 27. t m. ob 20. v veliki dvorani »Kazina«. Predavanje pojasnjuje nad 80 originalnih skioptičnih slik. Navzoč bo tud novi češkoslovaški kunzal ljubljanski g. dr. Resi. Narodno občinstvo vabimo na to predaavnje.
a— Kje bo nov rotovž? Kakor smo že poročali, je mar.borski občinski svet v načelu sklenil, da bo občina zgradila novo mestno h»šo. Sedanji rotovž je bil zgrajen leta 1515, ko je mesto štelo 1000 prtbvaJ-cev. Danes ta mestna hiša nikakor ne more zadostiti potrebam mesta Maribor in perifernih vasi kakor Studenci, Krče vina, Po-brežje ш Tezno, ki tvorijo skupaj eno gospodarsko enoto z nad 40.000 prebvalci! Najvažnejši oddelki občinske uprave, kakor knjigovodstvo, tržno nadzorstvo, vojaški urad s.anovanjsko sodišče, mestni šolski svet gradbeni urad in druga mestna gospodarska podjetja ne najdejo več prostora v sedanji mestn; hiši, katere tnal prostori itak ne odgovarjajo higijenskim in stavbnim predpisom pisarn. Zgradba bi s a-la oko1. 7—8 milijonov Din. Glede prostora, kje naj bi stal rotovž kot monumental-na palača, obstojajo razne verzije, ki jih je menjal podžupan dr Lipold na zadnji obč. seji Kot najresnejši priraja v poštev predlog o prostoru med oblastno palačo, realko in trgo-m Svobode, nadalje prostor b mostu nasproti velike kavarne, prostor na novem Glavnem trgu nadalje palača mestne hranilnice in sukcesivna adaptacija sedanjega rotovža in vseh stranskih hiš. Da se ugotovi mnenje meščanstva o prostoru bodočega magistrata, bo izvedla občina j plebiscit Gradba nove mestne hiše bo brez dvoma odpotnoček proti stanovanjski bed, najb ljše sredstvo proti brezposelnosti in velik korak v poživitvi gospodarske-i ga življenja v Mariboru
Naši onstran granic
«Tolminci so tatovi in Slovenci so /epcf». Prijazen gospod je profesor dr. A. Bacchin v Tolminu. V šoli zabavlja in kri» či, kaj da pravzaprav hoče ta peščica Slo» vencev? Slovenci so brez veljave in moči. Jugoslavija, ki je del stare Avstrije, bo po mnenju odličnega italijanskega profesorja kmalu razpadla. «Goriška Straža» pripove» duje, da se je vse časti vredni profesor Bacchin pred dnevi raztogotil v šoli in za» vpil: «Vsi Tolminci so tatovi in lažnjivci in vi Slovenci ste vsi tepci».. Ne rečemo drugega nego: Bog daj norcem pamet!
p— Furlanski branik proti drugorodcem. V Čedadu je zborovala okrožna fašistovska organizacija. Navzoč je bil tudi videmski prefekt Ricci, ki je imel, kakor poroča «Giornale del Veneto», učinkovit govor. Prefekt je rekel: «Vi Furlani se morate str» niti tukaj na meji v silen branik, v kate« rem se bodo morali stopiti drugorodci». Doslej je bil gospod prefekt v svojih izja« vah bolj rezerviran.
p— Italijanska dijaška društva v Trstu pridejo pod vodstvo fašistovske stranke. Predsedniki društev so povabljeni na se» stanek, kjer jim povedo, da se morajo čla» n dijaških društev pofašistiti. Tako uka» zuje rimska vlada.
p— Slovenske razglednice. Sedaj je do» voljeno, da se tiskajo in razpečavajo čisto slovenske razglednice, ako ni na njih kra»
jevnega imena. To so velikonočne, božične in slične razglednice z voščili. Ako pa je na ifizglednici tiskano ime kakega našega kra» ja, mora biti na prvem mestu italijanska označba in šele na drugem slovensko kra» jevno ime.
p— Proti preklinjanju. V Gorici deluje sekcija «Zveze proti preklinjevanju». Po» zivljajo se oblasti, da bi pričele strogo nas stopati proti preklinjevanju, ki se je grozno razpaslo po deželi. Žalostno je, da Sloven» ci tako radi rabijo grde italijanske kletve, pa ne samo v Julijski Krajini! Čas bi bil, da jih opustijo! Ostudno je tisto preklinja» nje in Slovenca globoko ponižuje.
p— Pristaniški promet v Trstu stalno pa= da. Meseca februarja t. 1. je bilo skupnega prometa 4,247.258 kv„ lani 4,819.235. V me» sccih januarju in februarju t. 1. je bilo skup nega prometa 8,184.288, lani v januarju in februarju 9,452.669.
□anes	Danes
Gunnar Tolnaes in Karna Bell
v prekrasnem modernem filmu „DE£LE DUNAJA" 3. pol 5. 6. pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal.
Sport
Iz Celja
s— Nepošten uslužbenec. Poštni služitelj Ivan Osamič. zaposlen na celjski pošti, je odpiral n Amerike doposlana pisma in pobiral iz niih dolarje. Sicer se ni nihče radi tega pritožil, a ga je njegova čezmerna za-pravljlvost osumila tako, da so ga začeli opazovati In res so poštenjakoviča ujeli pri poslu. Radi teh nečednih dejanj je bil Osamič sedaj obsojen na tri mesece ječe. Prav in potrebno je, da se take ljudi pošteno kaznuje.
Iz Trbov*li
t— Razvrstitev volišč v Trbovljah. 1. vo» lišče: Občinska pisarna: Trbovlje, Planina, Planinska vas, Gabersko, Knezdol, Sv. Mar ko, hišne številke 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 12, 22, 49, 54, 14, 47; Ojstro hišne šte. vilke 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11. 12, 16, 20, 21, 23 29, 34, 35 in volilci iz vasi Loke z za* četno črko «A». Predsednik: g. Robert Plav jSak, šolski upravitelj, Trbovlje, prisednik: g Berger Ivan, posestnik, Loke. — II vck lišče: Deška šola Trbovlje: volilci iz vasi Loke z začetno črko «B» do inkl «G«. — Predsednik Jordan Avgust, ključavničarski mojster, Trbovlje, prisednik g. Drnovšek Franc, posestnik, Trbovlje. — III. voRšče: Dekliška šola Trbovlje: Loke z začetno čr» ko «H» do inkluzivno «L». — Predsednik g Goropevšek Jože, posestnik, Trbovlje; prisednik g. Kolenc Dominik, posestnik. Ga bersko. — IV. volišče: Delavski dom, Tr» b ovije: Loke z začetno črko «M» do vštev» S; črke «R». — Predsednik g. Klenovšek Ja» kob, obratovodja, prisednik: g. Florenini Franc, posestnik, Trbovlje. — V. volišče: Deška šola na Vodi: Loke z začetno črko «S» do črke «Ž». Predsednik: g. Dreo Fran, posestnik, Trbovlje; prisednik: g. Kos Mir. ko, uradnik, Trbovlje. — VI. volišče: Ca» kalnica zapadnega obrata: Retje z začetno črko «N» do vštevši črko «2». Predsednik g. Bučar Alojzij, šol. upravitelj, Trbovlje; prisednik g. Slokan Filip, poduradnik, Tr» bovlje. — VII volišče: Dekliška šola na Vodi: Retje od črke «A» do vštevši črke «M». Predsednik g. Mahkovec Jože, trgo. тес, Retje; prisednik g. Pleskovič Ivan, uradnik, Trbovlje. — VIII. volišče: Delav» ski dom Hrastnik: Hrastnik, Ojstro, Stu» dence, Prapretno, Plesko, Sv. Katarina, Sv. Lenart in Sv. Marko od črke «A» do črke «L». Predsednik: g. Roš Ferdo, veleposest» nik, Hrastnik; prisednik: g. Potrata Franc, posestnik, Sv. Marko. — IX. volišče: Deška šola Hrastnik: Sv. Lenart Ojstro. Studen» ce. Prapretno. Plesko, Sv. Katarina in Sv. Marko: od črke «M» do črke «Ž». Predsed» nik: g. Restar I., preddelavec, Hrastnik; prisednik: g. Arnšek Janko, krojač. Hrast» nik.	,
t_ Volilna borba v polnem razmahu. Fn nobenih volitvah v trboveljski občini ni bi« lc opaziti toliko nezanimanja za volitve kakor prav sedaj za občinske volitve. Kar je pa najbolj zanimivo, je to, da ne more nikdo vsaj približno oceniti glasove, ki jih bodo dobile posamezne liste. Temu je pač krivo to, da se že dolgo vrsto let niso vr» J!le občinske volitve. Živahnejše gibanje je bilo opaziti komaj včeraj, ko so zborovali na vseh koncih in krajih pristaši poedmih kandidatnih list. Letaki se že dele in je treba priznati, da niso osebni. Vendar je že napravila izjemo Združena delavska h» sta, ki je napadla vse stranke po vrsti in se ni ustavila niti pred g. Voduškom, se» danjim gerentom in bivšim županom, ki uživa v Trbovljah simpatije celokupnega prebivalstva. Impertinenten napad je na» pravil skrajno mučen vtis in so si socijali» st: s tem znatno škodovali
t— Veliko zanimanje za izid volitev. V krogih trboveljske inteligence vlada veliko zanimanje za izid jutrišnjih volitev Danes bodo namestili na vseh voliščih volilne skri» njice, jutri zjutraj pa bodo na vsa volišča prinesli v zapečatenih zabojih kroglice. Vo» litve se bodo končale ob 17. popoldne, na. kar se bo pričelo štetje glasov, tako da bo znan izid okoli 18. zvečer.
t— Na Ljudski visoki šoli v Trbovljah odpade jutri 28. t. m. običajno predavanje radi občinskih volitev.
t— Posrečena akcija rudarskega glavar» siva. Včeraj dojjoldne se je vršila v rud» niški restavraciji na Vodi konferenca, ki jo jes klicalo rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Tej konferenci so prisostvovali: dv. svet» nik inž. Strgar, ravnatelj TPD inž. Pauer. zastopnik Dukičevega podjetja, trije dele» gati II. rudarske skupine ter g. Tokan iz Ljubljane kot zastopnik Delavske zborni» ce. Konferenca je imela kar najlepši uspeh. Dukičevo podjetje bo sprejelo 1. aprila skoraj vse 15 t. m. reducirano delavstvo pri TPD, 230 po številu, in bodo ti uživali prav iste ugodnosti kot pri TPD. Podrob» nosti se bodo še izdelale. Pripominjamo, da je odklonilo Dukičevo podjetje sprejem v delo samo onih delavcev, ki še niso iz» polnili 18 let.
t_ Obrtno društvo Trbovlje:Hrastnik» Dol se je izreklo 25. t. m„ da ho korpora» tivno glasovalo za kandidatno listo g. Kore» na, ki je predsednik društva.
Iz demokratske stranke
Pretekli teden se je vršil prav dobro obi» skani občni zbor k. o. SDS na Jesenicah. Zborovanje je otvoril g. dr. Fran Kogoj in podal takoj besedo delegatu iz Ljubljane g. dr. Raj>etu, ki je obširno poročal o gospo darskem in političnem položaju v naši dr» žavi. Po poročilih odbornikov, iz kojih je razvidno podrobno delo organizacije, so sledile volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor sledeči naši člani: predsednik dr Fran Kogoj, I. podpredsednik Matija Suš» nik, II. podpredsednik g. Maks Obersnel. III. podpredsednik ing. Leskovšek, IV. pod predsednik Ignac Hrovat. V odbor pa gg. Sitar Peter, Franc Rabič, Ignac Konc. Ru» dolf Oswald, Janko Ravnik, Jože Ravnik, Ivan Potrato, Tomašič Ivan, Ivo Poberaj, Fran Baloh, Javorski Jože, Kreštajn Franc, Alojzij Jug in Alojzij Košnik. Za namest» nike gg.: Janko Gorup, Jernej Urbar, Av» gust Ravhekar in Matevž Puc. Kot pregled» niki računov pa gg. Ivan Potrato in Ivan Stegu. Po volitvah je bila soglasno sklenje» na zaupnica g. ministru na razpoloženju dr Gregor Žerjavu, obenem je bila pa posla» na tudi čestitka g. Špicarju v Radovljici ob prilik proslave dvajsetletnice njegovega udejstvovanja na deskah.
Dalje se je vršil občni zbor k. o. SDS v Novi vasi, kjer je poročal številnim ude» ležencem g. dr. Stane Rape. Poleg članov je bilo navzočih tudi nekaj slovenskih ra» dičevcev. dalje en klerikalec in vodja ta« mošnjih socijalistov Po izčrpnem poročilu delegata se je priglasil k besedi eden izmed radičevcev in otvoril stvarno debato o delu sedanje vlade in o udejstvovanju poeamez» nih strank vobče. Po pojasnilu dr. Rapeta je izjavil, da se z njegovim govorom sko» ro povsem strinja in je celo pristavil, da je po svoj m mišljenju sedaj demokratom najbližji. Občni zbor je prav dobro uspe! ir, dokazal, da se tudi na Blokah demokrat» ska misel čimdalje boli širi.
V	Trbovljah s •» vršil sestanek članov k. o. SDS kot predpriprava za občinske vo» litve. Poročal je g. Fran Majcen.
Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani
Danes, dne 27. t. m. predavajo:
V	DražgoSah gosp. prof Dolžan «O po Stanku sveta».
V nedeljo, dne 28. t. m.:
V	Novem mestu oh 13. gosp. dr. JakSa «O spolnih boleznih«.
V	Gornjem Logatcu ob 15. g. Josip Stre-kelj «O sadjarstvu»
V	škofji Loki ob 11. dopoldne goep. Ur. bančič «O socljalnem zavarovanju».
V	Gorenji vasi — Poljane zdravnik higi jenskega zavoda o temi «Kako ostanem zdrav».
V	št. Petru pri Novem mestu dr. Kune «O kužnih boleznih pri domači živini ».
412
Izjava
Podpisana ртекНсијет, da ni nobena pla» čevalka za koga drugega. Ljubljana, 26. marca. 1926.
FRANČIŠKA L AU FER.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani, 26 ma ira 1926
Višin:, barometra 308 8 m
Kraj
opazovani»
I
Са^	Загст.	Тетвег.	Del. «la ga » o/o	Smei vetra in brzina v m	Oblai nosi 0—10	Vrsta padavine	
						oa ooazovan'u	• mm 6o 7 ure
7.	762-6	3-4	87	SW 1	10		0
8	762-7	3-9	85	mirno	10		
14	7619	80	70	S 1	10		
21.	761-3	7-6	77	NE 0.5	10		
8.	7633	4-0		SSW 3	10		0
8	763-4	4-0	95	W 0.5	10		dež 6.0
8.	763 4	1-0	96	mimo	10	megla	dež 0.6
8.	761-5	10-0	8?	WSW 1.5	8		dež 3.0
7.	7610	11 0	87	mirno	5		dež 8.0
7.	762-5	00	—	mirno	10	meela	0
Ljubljana . (dvorec)
Zagreb . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . Dubrovnik . Praga . . .
V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 0.3 mm.
Solnce vzhaja ob 5"54 »ah -ia ob 18-19. luna vzl'iia ob 15*21. >-*hala ob 457 Dunajska vremenska napoved za soboto: Malo spremenjeno; zjutraj slana, podnevi toDlejše.
IV» kolo prv. nogometnih tekem
V nedeljo dne 28. t m. se odigra IV. ko» lo prv. nogometnih tekem Ljubljane, ob tej priliki nastopijo tri.ie pari protivnikov.
Tekme, ki se vrše deloma na igrišču SK. Ilirije in deloma na igrišču ASK. Primorje, se odigrajo v sledečem redu: igrišče SK. Ilirije ob 10.30 uri SK Ilirija rez. : SK Ja. drar rez., popoldne ob 14.15 ASK. Primor» je : 2SK Hermes, ob 16. uri SK Ilirija : SK Jadran.
Igrišče ASK Primorje dopoldne ob 10.30 uri ASK Primorje rez. : ZSK Hermes rez., popoldne ob 15. uri SK Slovan : SK Svobo* da. Najinteresantnejši bosta popoldanski igri med Ilirijo, Jadranom, Hermesom in Primorjem. Pričakuje se, da se bo vedla publika tako, kakor zahteva športni čut, da ne bo treba po nepotrebnem prekinjati tekem, vsled česar trpe financijelno klubi, a tudi publika je prikrajšana.
Večerni tek po Ljubljani
ASK Primorje priredi jutri v soboto ob 18.45 večerni tek za posameznike po Ljub» Ijani. Start pred Ljubljansko kreditno ban» ko, od koder vodi proga po Dunajski in Ma» sarykovi. Resljevi cesti in mimo Vodniko» vega trga do magistrata, kjer se proga od» cepi za drugo kategorijo ter gre po Stritar, jevi in Prešernovi ulici ter Aleksandrovi ce» sti na cilj pred Narodnim domom. — Prva kategorija nadaljuje tek po Mestnem, Sta» rem in Št. Jakobskero trgu preko mostu, po Cojzovi, Emonski in Rimski cesti preko Gradišča, po Šelenburgovi ulici pred Na» rodni dom.
Občinstvo naprošamo, da se na križi» ščih pokori rediteljem, da stoji na hodnikih in ne hodi preko ceste. — Edino na ta način je mogoče, da se prireditev vrši v redu. — Najlepše se bo videl boj med posamezniki v Prešernovi in Šelenburgovi ulici ali na Aleksandrovi cesti. — Posebno na teh me» stih naj vzdrži občinstvo pojxiln red.
Ilirija
: Mura v Mariboru
Jutri dopoldne nastopita v Mariboru v finalni mladinski tekmi družini ljubljanske Ilirije in Mure iz Murske Sobote. Igra bo za MariboT posebno v propagandnem oziru izredno važna. Obe družini se nahajati v dobri formi kar nam jamči, da bo tekma nudila dober sport. Boj bo z ozirom na to, da bo izid tekme odločil, komu pripade po» kal za L 1925, zanimiv in napet. Ilirija, ki je s sigurnostjo odločila obe tekmi v Ljub» Ijani z visokim seorom v svojo korist, bo vsekakor skušala, da svoj dober sloves, ki si ga je z zadnjimi tekmami priborila, ohra» ni. vendar bo naletela v Muri na odporne« ga nasprotnika, ki ji bo resno ogrožal konč no zmago. Tekma se vrši na igrišču Rapi» da ob 11. uri dopoldne.
Gospodarstvo
Poslabšanje vinske kupčije na deželi
Službene objave LNP.
Nastavek finalne tekme za zimski pokal se odigra v soboto dne 27. marca, in sicer na igrišču SK. Ilirije ob 17.30 uri, brez pu» blike. Dostop na igrišče imajo samo funkci« jonarji obeh klubov, podsaveza in Uprave sport, prostorov.
Opozarjata se ASK. Primorje in ZSK. Hermes, da nastopita točno, seveda brez izključenih igralcev Drachslerja in Glaviča.
Podsavezni služb, odborniki gg. Kuret, Zaje in Arhar.
Dne 28. III. 1926. določene prv. tekme se odigrajo sledeče: na igrišču ASK. Primor. je ob 10.30 2SK Hermes : ASK Primorje rez., ob 15. SK. Slovan : SK. Svoboda; na igrišču SK. Ilirije ob 10.30 SK. Jadran rez. : SK. Ilirija rez., ob 14.15 ŽSK. Hermes : ASK. Primorje in ob 16. SK. Jadran : SK. Ilirija.
Služb, odborn. LNP. dne 28. III. 1926.: igr. ASK. Primorje dopoldan g. Arhar nadz nad red. in blag. službo, popoldne g Vi» čič nadz. nad red. in blag. službo, igr. SK. Ilirije dopoldne g. Čeme nadz nad red. in blag. službo, popoldne g. Gregorič nadzor nad red. in g. Kovač nadz. nad blag službo.
ASK. Primorje. Atleti ASK. Primorja Slapničar, Pintarič, Perko, Vidic, Gregorič, Luschan, Malnarič, Močan, Sketelj, Trost, Žorga, Arhar, Corradini, Umek, Ravnikar. Cin.erman morajo prinesti seboj dres, črne hlačke in copatke in morajo biti pred Na» rodnim domom točno ob 6. uri popoldne.
Jury j a za nočni tek ASK Primorje v Ljubljani, dne 27. t. m. Vrhovni sod: ing. Debelak, Sancin S„ Rybaf, Sancin D„ Vin. diš. Sodniki na cilju in časomerilci: ing. Debelak, Rybaf, Sancin S„ Brumat, Letnar, Starter: Sancin D. Sodniki na progi (kon» trole): Baltič, Ferfolja, Korošec, Camernik, Weibl, Košič, Gregorič, Sancin Modest, Vindiš, Saksida, Ludvik F., Trost Tavčar Boris, Koch, Kalin L, Sancin G., Ček, Stre» nar. Zdravnik: dr. Perpar. Gospodje sod. niki se naprošajo, da pridejo pred Narod» ai dom točno ob 18. uri.
Kriza v mariborskem MO. V maribor» skem MO Ljubljanskega nogometnega pod» saveza je prišlo radi nastop» Rapidovcev, ki sta člana MO, do majhne krize. V zad» njem času se je namreč v MO uredilo ma» lodane nemško poslovanje. Na zadnji seji odbora pa je zastopi..^ ISSK. Maribor konč no odločno zahteval, naj se razpravlja v slo venskem jeziku, kakor predpisuje to tudi poslovnik. Radi te zahteve pa sta predsed» nik MO. g. Radolič in blagajnik Hôfer od» stopila. Za včeraj je bila sklicana izredna seja, na kateri naj bi se ta spor poravnal. S svoje strani prijjominjamo k temu poro» čilu, da smo od nekdaj bili proti temu, da b. se v naše sjx>rtne organizacije zanesla politika. Odločno pa moramo odklanjati take «afirmacije» nemških športnikov, ki naj vedo, da je službeni jezik naših sport» nih organizacij edinole naš državni jezik. Vsako drugo pojmovanje moramo smatrati kot izzivanje ter bomo proti temu nasto» pili z vso odločnostjo.
Prvak Karlovca. Prošlo nedeljo se je med Gradjanskm in Olimpijo vršila odlo» čilna tekma za prvenstvo Karlovca. Zrnu» gai je Gradjanski s 3 : 0 (0 : 0) teT s tem postal prvak.
Prekinjenje odnošajev med italljaru skim in avstrijskim nogometom. Italijanski nogometni savez je na svoji glavni skup« ščini sklenil, da kot odgovoT na predlog, ki ga je z ozirom na Mussolinijev govor o Južni Tirolski stavil avstrijski nogometni savez, naj se kongres FIFA ne bi vršil v Rimu. prekine vse odnošaje do avstrijske» ga nogometnega saveza in da bo iz poelop» j a saveza odstranil vse zastavice, ki spo» minjajo na tekme italijanske reprezentan» ce z avstrijsko.
Komaj se je vinska kupčija v zadnjih par letih nekoliko opomogla, se letos zopet slab» ša. Če bo trtje to leto dobro obrodilo, ka» kr vse kaže, utegnemo prijadrati vnovič v nekao vinsko krizo. To bi bil seveda zopet velik udarec za nfšega vinogradnika, ki se že sedaj zaradi vedno naraščajočih obdelo» valnih in drugih gospodarskih stroškov tež» ko bori za svoj obstanek.
Vzroki, da ponovno lezemo vinski krizi nasproti, so pač različni. Največ je seveda krivo splošno gospodarsko stanje v celi dr» žavi, primerno eksistenco kmetskemu prebi» valstvu, delavstvu in uradništvu, zaradi če» sar se konsum vseh pridelkov na deželi in v mestih po sili zmanjšuje.
Pa tudi nerazumevanje pravih današnjih kmetijsko»trgovinskih razmer v naši in tu» jih državah s strani kmetskega prebivalstva je mnogo krivo, da gremo počasi vinski kri» zi nasproti.
Vsi naši strokovni ooomini jeseni, naj vinogradniki ne trgajo prezgodaj, naj skrb« no obirajo zdravo od nezdravega, plesnive» ga grozdja, naj po možnosti pravilno kleta» rijo, naj s cenami za navadna vina ne preti» ravajo preveč itd., pri večini producentov nič ne izdajo. In posledica tega? Vina za» radi previsokih cen v primeri z njihovo do» broto zaostanejo čez zimo do pozne pomla» di in celo do poletja nepretočena v slabih kleteh, kjer pozimi trpijo zaradi mraza, po» leti pa zaradi vročine, ki površno negovana vina še lahko popolnoma skvari (zavrelica).
Zato pa ponujajo mali vinogradniki že sedaj ista vina, katera bi bili lahko jeseni takoj jx> trgatvi po ugodnih cenah prodali, za 1 do 1 JO in čelu no 2 Din ceneje kakor jeseni To je velikanska izguba na blagu in denarju, ker med tem časom se ga je mnogo v sušilo, še več pa doma popilo, a denar, potreben za davke in druge gospo» darske potrebščine, se je izposodil proti vi» sokim obrestim.
Iz te zagate more našega malega vino» gradnika rešiti le eventualna slabša letina, da bodo namreč kupci primorani pokupiti do jeseni vse, kar se sploh kje dobi, kakor se je zgodilo preteklo leto. Kdor pa ima dobro, pravilno spravljeno in skrbno nego» vano vino. temu se j>a ni bati. da ga ne spravi v primernem času po ugodni ceni v promet Toda aprila in maja bo gotovo vla» dal še precejšen zastoj.
Vina je namreč še prav mnogo na Hrvat» skem, v Slavoniji in zlasti v Banatu, kjer ponujajo svoja vina po izredno nizkih ce» nah. Najbolje se je letos odrezala Dalma» cija. Kupčija z dalmatinskimi vini že od jeseni sem dobro cvete in dela vsem drugim vinogradnim krajem v Sloveniji, pa tudi drugod zbog svoje dobrote in nizkih cen prav občutno konkurenco. Sreča je še ta, da manjka dalmatinskim io drugim vinom oni fini, aromatlčni okus, ki odlikuje slo» venska sortna vina, osobito ona, izvirajoča iz boljših štajerskih leg.
Glede na sedanje vmsko»trgovinsko stanje svetovati komu, ali naj svoje vino drži in čuka boljših konjunktur, ali naj ga. če pri» lika nanese, j>od nameravano ceno sedai od» da, je pač riskirana stvar. Stojim pa vedno na stališču: čim prej gre vino iz kleti, tem bolje za gospodarja.	Fr. Gombač.
Tržna coročila
Novosadska blagovna borza (25. t m.). Pšenica: baška, 3 vagona 277.50 do 282.50; baška, 77 kg, 2 %, 2.5 vagona 280; banatska, pariteta Zenta, 5 vagonov 280. TurSčica: baška, 6 vagonov 106; baška, glavna proga, 8 vagonov 109—110; baška, april maj. 20 vagonov 122.50; erem-Eika, april, 3 vagoni 115; ereaneka, pariteta Ruma, maj, 10 vagonov 120. Moka: baška, «Ose», 1 vagon 455. Tendenca певргете. njena.
Svlnjskl sejem v Mariboru (26. t. m.). Današnji sejein je bil že precej Mvahen. Cene so Čvrste. Dogon 179 svtaj. Povprečne cene so bile: praecl, stari 5—6 tednov 75 do 90, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 350—360, 5—7 meeeeev 400—450, 8—10 me. secev 550—560. 1 leto stari 1500—1700 Din Kg žive teže 10.50—12.50, kg mrtve teže 15—17 Dim. Prodanih je bilo 135 komadov. Po praznikih Je pričakovat! znatno zboljšanje kupčije.
ZagrebSki cvetni sejem (26. t. m.). Da-nés ee je vrštl veMW letni, takoevamf cvetni sejem Dogon goved je proti pričakovanju le za malenkost večji kakor na običajnih tedenskih «ejmih. Obftno je bilo le згет-sklh svinj to konj. Knme malo. Od tujih trgovcev je bilo nekoliko Italijanov, ki so kupovali junice hi konje. Za Nemčijo je bil kupljen 1 vagon svinj. Čeme boljšim vrstam goveje živine so poskočile za 25 do 50 par pri kg. ta to zaradi večjega povpraševanja za Inozemstvo tn od strani domačih meearjev Mladi prasci so se pocenili za 1 Din pri kg Cene konjem so čvrsteiše Za kg žive teže so se trgovali: voli I. 10 do 11 (izjemno 11—12). П. 9—9.50, III. 8 do 8.50, krave domače I. 8—10.50, II 6—7.50. III. 3.75—5. junol I. 11—12, II 9—10.50, junice 9—10 II. 6 50—8. teleta 8—10 (zaklana 12—14). svinje, domače mesne 12—13. sremeke 13—14.50 (zaklane domače 13—15, zaklane sremske 14—16.75), prasci do 1 leta 10—12 50. nad 1 lertom 11—13 Din. Konji 5000—15.000 Dtn po kakovosti za par. Jezdni konji 4000—7000 Din komad. Krma: seno I 100—125. П. 75. stisnjeno 100, detelja 115—150. otava 125—150, slama 75 do 100 IMd za 100 kg
Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.) Z ameriških borz so zopet pri. spela silabSa poročila, kar pa je bilo brez vpltva na dunateko tržišče, ki Je Mo po. polnoma mrtvo ln pirez kupčije Notirulo vpljučno blagovnopromeitni davek brez carine za 100 kg v Šilingih na debelo: pše-n i c a: domača 40—40.50, madžarska poti-ska 43—45.50; turSčica: 19.50—20.50; oves: domači 27.75—28.75.
Dunajski živinski sejem (25 t. m.)). O o-veda: Dogon 829 gflav; od tega te Jugoslavije 24. Ob precej živahnem prometu so ee srednje h) slabše vrste podražile napram pondeljku za 5 groéev pri kg. Notl-rajo za kg žive teže: voti 1—1.58, biki 1.10 do 1.50, krave 1—1.30. slaba il vina 0.65 do 0.95 Šilinga po kakovosti. — Svinje: Dogon 830. Promet živahen. Cene neepreme. men jene. Notlrajo za kg žive teže: svinje debele 2—2.30, mesne 1.85—2.15 Sfilnga.
konferenco, na kateri se je obravnavalo vpražanje ponovne uvedbe prisilne poravnave Izven konkurza. Sprejel se je soglasno sklep, de bodo upniška druStva Vojvodine ln Hrvatske uvedla skupno akcijo za uvedbo prisilne poravnave, s čimer bi se število sedaj množečlh se konkurzov omejilo.
= Pet konkurzov na en dan v Capljinl. Te dni se Je zgodilo v Capljinl, manjšem mestu Hercegovine, da je 5 starih tvrdk prišlo na en dan v konkurz. Lap'nfH nekaterih teh tvrdk so bili aretirani zaradi sle-parstva. Pričakujejo se Se nadaljni kon. kurzi.
= CeSkoelovaSke priprave za trgovinsko pogodbo r Jugoslavijo. Iz Prage poročajo: Pri pogajanjih za sklenitev trgovinske po-godbe med Češkoslovaško ta Jugoslavijo bo eno najvažnejših vpraSanj tvorilo vprašanje uvoza ln Izvoza lesa Ker pride predvsem v poštev le« iz Slovaške in Podkarpatske Rusije, je začela Trgovska in obrtniška zbornica v Košicah zbirat: in obdelovati zadevni materija! češkoslovaški zastopniki se bodo prizadevali, da dosežejo odpravo jugoslovenske lesne carinske zaščite za Izvoz češkoslovaškega lesa v Jugoslavijo.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6 aprila ponudbe za dobavo 14 komadov «Miniinax» - aparatov. Predmetni pogoji so na vpogled pri eko. nomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije- 27 t. m. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1.; 6. aprila pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave koksa in katrana, 12. aprila t 1. pa glede dobave indigo-pa-pirja, telegrafskih trakov ta barve; 15. aprila pri Intendanturi Vrbavske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 14.780 кд petroleja; 23. aprila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje pretovar-jenja blaga iz normalnih v ozkotirne va-gone ln obratno na postaji Bosanski Brod, 29. aprila pa glede dobave materijala iz gu mija ter materijala za impregntranje pra. gov: 29. aprila pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 4500 m blaga (pla-ve barve). Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ta industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Obtok novčanlc v češkoslovaški je r>o Izkazu 23 t m. nazadoval za 198.2 milijona na 6468 milijonov Kč.
= Olajšanje švicarskih bančnih kondicij. Iz Berna poročajo, da so Švicarske vele-banke sklenile znižanje obrestnih mer v debetnem ta kreditnem prometu s 1. aprilom dalje. Tako bodo n. pr. postavke za predujme na švicarske vrednote znašale sedaj 5, za druge kredite pa 5.5 odstotka.
= Za zopetno uvedbo prisilne poravnave. Iz Subotlce poročajo: Zveze trgovcev ta Industrijce»v y Subotici je imela 23. t. m.
Borze
26. marca.
LJubljana (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ln v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73 do 76, Vojna škoda 283—287, zastavni in ko-типаЛпе Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—202 (202). Ljubljanska kred i tr. a 190—0, Merkantilna 100—104. Praštediona 862—868, Siavenska 49—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 100—104, Trbovlje 350—358, Vevče 100—0, Stavbna 70—80, ŠeSir 115 do 120 (115) — Blago: les: deske — smi-e ka, jelka, 28 mm, 4 m, od 16 cm naprej, media 23 cm, tombante, fco vagon meja, 2 vagona 520—520 (520); deske, smrekove, 13 mim, monte, 4 m, od 16 cm naprej, fco vagon meja. 1 vagon, 600—610 (610); hrastovi, neobrobljeni plohi, 90, 110, 130 mm. od 2.50 m naprej, fco meja, 0—1100; gabro-vi hlodi od 2 m naprej, od 20 cm naprej, lepo gladko blago, fco nakladalna postaja, 0—400; hrastovi frlzi od 5—9 cm širine od 25 do 60 cm dolžine, fco vagon meja, 0—1250; bukovi plohi, 2.50 m napr., 50. 60, 70, 80, 90, 100 mm, fco nakladalna postaja, 420—0; premog, poljski pridelki in gradbeni materijal: same ponudbe, v glavnem nespremenjene.
ZAGREB Bančne ta industrijske vrednote običajne. Zanimanje za Vojno škodo precejšnje. Zato ji je ob večjem prometu poskočil tečaj za 6—8 Din. Prompt.no blago se je trgovalo po 288—290. — Na deviznem tržišču je bilo danes precejšnje povpraševanje ta tendenca čvrsta. Blaga precej. Tudi Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Edino Pariz je slabši, ker je tudi na mednarodnih tržiščih oslabel Skupni devizni promet 4.8 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 800.73 do 804.73. Berlin 1352—1356, Italija izplačilo 227.89—229 09. London Izplačilo 276.14 do 277 34, London ček 276.138—277.338. New York ček 56.69—56 99 Pariz 199.5—201.5, Praga 168 16—169.16, ček 0—168.6, Švica 1093 25—1097.25; efekti: bančni: Eskomptna 118—118.5, Hiipo 65—€6. Jugo 109 do 109.5, Ljubljanska kreditna 190—0. Praštediona 865—870. Srpska 145—146. Narodna 3900—0; industrijski: Ekeploatacija 2 4 do 25, Is1s 60—61, Gutmann 260—280, Slavonija 42—42.5, Trbovlje 355—0. Vevč? 100—0; državni: investicijsko 75.5—76. agrarne 44—44.5, Vojna škoda, promptna 286—288.5. april 290—292.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 22R0 —2284, Dunaj 802—802.25, Berlin 1353.5 do 1354, Bruselj 228—229, Budimpešta 0.07975 do 0.07985 Italija 228.3—228.5, London 276.5—276.6. Ne-w York 56.82—56.83, Pariz 198—199. Praga 168 5—168.55, Švica 1094 75 do 1095.
CURIH. Beograd 9.14, Berlin 123.60, New York 519.125. London 25.24 in pet osmink, Pariz 1811, Milan 20.8875. Praga 15 385, Budimpešta 0.007275, Bukarešta 2—15, So. flja 3.75. Dunaj 73.30
TRST. Devize: Beograd 43.70—43.90, Dunaj 349—353, Praga 73.50—73.90. Pariz 86.50—87.25, London 120.87—120.97. New York 24.78—24 88. Curih 478—479 50, Budim pešta 0.0347—0.0350, Bukarešta 10—10.75. Valute: dinarji 43.50—43.80, dolarji 24.70—24.85, 20 zlatih frankov 93—96, zlata lira 479.55.
DUNAJ Devize: Beograd 12.4575 do 12.4975, Berlin 168.45— 168.95, Budimpešta 99.10—99.40, Bukarešta 290—2.92, London 34.4125—34.nl 25. Milan 28.4850—28.5350, New	707 35—709.85, Pariz 24.69—24.79
Praga 20 r>" —21.0325, Sofija 5.09—513, Varšava 88.^:,—88.85. Cnrih 136.27—136 77. Valute: dinarji 12.4350—12.4950, dolarji 706.60—710.60.
Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.575, v Berlinu 7.385, v Londonu (po-pdldne) 276, v New Yorku (25. t m. po borzi) 1.76 ta četrt.
Luiza, danska kraljica-mati
ki je te dni umrla na pljučnici v starosti 75 let.
Škandali pri boksarski tekmi v Parizu
V torek zvečer je bil napovedan v pariškem cirkusu «Pariz» boksarski match med Paolinom in Angležem Har-ryjem Drakeom. Prireditev se je zaključila z nepopisnim škandalom. Cirkus je bil natlačeno poln radovednega občinstva, ki je pričakovalo veliko zabave. Ko pa je stopil Drake na borišče, se je takoj videlo, da ie popolnoma vinjen.
Vtis je bil vrlo mučen, zato je občinstvo priredilo Paolinu. ki se .ie pojavil drugi, burne ovacije. Njegov angleški nasprotnik je nekaj časa kimal z glavo, nato pa se je spustil v borbo. Toda takoj se je videlo, da iz te boksarske produkcije ne bo posebne senzacije, vsaj ne v športnem pogledu. Čim se je Paolino lotil Drakeja. je Anglež skril svoj obraz v dlani kakor sramežljiva deklica pred fantom. Občinstvo je takoj razumelo, da se pripravlja škandal. In res je izbruhnil, čim se je Anglež umaknil v kot in ga ie sodnik moral z roko privesti nazaj na sredo odra.
Tu ie skušal Paolino svojega nasprotnika vnovič poraziti z resnimi udarci. Anglež pa je padel vznak kakor snop in so ga morali vzdigniti na noge. Paolino, ki je med tem spoznal, koliko ura bije, se je sramoval nadaljevati tekmo s pijanim nasprotnikom in je zapustil oder. Za njem je krevsal Drake. ki so ga morali podpirati služabniki, da se ni v pijanosti nanovo zvrnil po tleh.
Množica je seveda naravnost tulila. Enim se je zdelo vse skupaj grobo domišljena šala, drugi so bili zopet ogorčeni ter so kričali, da sta jih boksarja okradla. Končno so ljudje naskočili blagajno in samo navzočnosti močnega oddelka policije se je zahvaliti, da ni prišlo do hudih pobojev.
Drugi otrok v zakonu najboljši
Angleški strokovnjak zu izpopolnjevanji; plemen dr. E. J. Lidbetter je imel pred kratkim v Londonu originalno predavanje o otrokih Po njegovi sodbi ie najboljši otrok tisti, ki pride za prvim na svet, torej drugi. Ce pa naj bo drugi otrok na višku v vsakem pogledu. morata biti oče in mati v pravilnem starostnem razmerju. Oče ne sme biti nad 28. mati ne nad 25 let stara. Ako pa sta baš v teh letih, je najboljše. Dr. Lidbetter utemeljuje svojo tezo s tem. da je konstitucija staršev baš v teh ietih na višku.
Drugi otrok pa je najboljši tudi radi tega ker se starši po vzgoji prvega otroka privadijo pravilni vzgoji. Drugemu otroku ne posvečajo ne preveč, pa tudi ne premalo pazljivosti. Ker ga ne razvajajo, pa tudi ne zanemarjajo, ie njegova vzgoja srednja. in to je baš ona posebnost, kj postavlja drugega otroka v življenju na posebno in srečno mesto.
Usoda gradiča Konopišta
Gradič Konopište na Češkoslovaškem .ie bil svojčas last habsburškega vladarskega doma. Njegov zadnji lastnik je bil prestolonaslednik Fr. Ferdinand d'Esté, ki je padel v Sarajevu. Po razpadu monarhije se je habsburška last v nasledstvenih državah uredila tako. da je vsaka država posebej zasegla to imetje in ga prevzela v lastno oskrbo. Na ta način je postalo državna last posestvo Belje v Jugoslaviji, praška vlada pa je zasegla gradič Konopište.
Otroci pokojnega Franca Ferdinanda so si zelo prizadejali, da bi jim čs1. vlada izročila Konopište. Toda na podlagi mednarodnih določil in pogodb so slednjič morali uvideti, da to ne poide. Češkoslovaška vlada je dala vrednost Konopišta oceniti po posebni komisiji in ie tudi poskrbela da se je posestvo z gradom vred preuredilo. Otroci pokojnega Ferdinanda in Sofije Hohenberške pa so med tem doraŠčali in dorasli. Obrnili so se ponovno na praški ministrski svet s prošnjo, da se jim izroče vsaj nekatere stvari, kj spominjajo na njihove roditelje Tej prošnji je ministrski svet slednjič ugodil.
Predmete, ki so intimnega značaja ter se nanašajo ua nadvojvodo in njegovo ženo. je vlada sedaj prepustila hčerki pokojne grofice Chotek. Sofiji Hohen-berški. Mlada dama se je namreč pred kratkim poročila. Vzela je za moža veleposestnika Nostitza in je. ob tej priložnosti dobila vso doto svoje matere, tudi obleke in druge stvari, o katerih Je bilo mogoče dognati, da so bile osebna last nadvojvodinje. Vse ostalo pa je ostalo v lasti češke vlade, ki se še ni odločila, kakšnemu namenu posveti grad iti posestvo Konopište.
Admiral Konduriotis
ki je 19. t. m. prostovoljno zapustil mesto predsednika grške republike, nakar je ministrski predsednik Pangalos izdal naredbo z določbami za nove volitve predsednika republike, ki se bodo vršile 4. aprila. Po zadnjih poročilih so se republikanske in protivenizelistične stranke sporazumele za skupnega kandidata protivenizelista Demerdija. Diktator Pangalos ie izjavil, da namerava odgovoriti na to kandidaturo s svoio lastno S tem bi stopil boj med pristaši parlamentarizma in med pristaši diktature v odločilno fazo.
Slike pevke Jeritze oa cigaretnih škatli ah
Slovita dunajska operna pevka Maris ja Jeritza je pela zadnje čase v New» yorku v gledališču «Metropolitane». Žela je velikanske uspehe, ki so jo na» pravili za predmet razgovorov v vseh krogih ameriške družbe. Tovarnarji, ki so uvideli, kakšen sloves uživa pevka radi svojih posrečenih nastopov, su kmalu prišli na misel, da bi se dala njena slika uporabiti v izvrstne reklam» ne svrhe. Mišljeno — storjeno. Še pred» no je Jeritza odpela svoj repertoar na zadnjem gostovanju, se je pojavila nje» na slika na cigaretnih škatlah.
Gospa Jeritza pa je delikatna dam* in čuva svoj sloves kakor ve in zna samo ona. Reklama na cigaretnih škat» lah se ji je videla poniževalna in umet» niča je vložila tožbo zoper tovarnarje, ki so porabili njeno podobo v reklamne svrhe. Od tvorničarjev zahteva sedaj nič manj kot 25 tisoč dolarjev odškod» nine. Pravijo, da bo tožbo najbrže do» bila in denar pobasala. Ameriški indu» strijalci pa si bodo drugič kdaj teme» ljito premislili predno pojdejo za svo» jo reklamo po vzorce — k nam Evro» pejcem.
Navidezna smrt
So ljudje, ki se ne boje nobene stvari tako, kakor navidezne smrti. Do zad» njega diha jih muči in preganja skrb, da jih ne bi pokopali živih, v katalep» tičnem stanju. Zdravniki se radi tega poslužujejo v izvestnih primerih posebnih sredstev, s katerimi se uverijo, če je človek resnično ali le navidezno mrtev. Bili so časi, ko so radi tega mrli» čem celo prebadali srce.
V	Manchester so pred kratkim v on» dotno bolnišnico pripeljali žensko, ki je dobila kataleptičen napad. Vsi so bili prepričani, da je mrtva, samo zdravnik dr. Mitchell jim je ugovarjal. Štirinajst dni je ležala ženska kakor mrtva in ni dala od sebe nobenega zna» ka življenja. Seveda ni ves ta čas čutila niti lakote niti žeje. Imela je čvrsto za» prta usta, njene nosnice se niso pregi» bale. Samo zdravniki so mogli spoznati znake, ki so pričali, da je ženska še ved» no pri življenju. Polagali so ji pred nos» niče malo odgledalce, ki se je radi diha vselej orosilo. Na ta način so spoznali, da ženska še vedno živi, čeprav na» pravlja. vtis, da je mrtva. Na razne dražljaje pa bolničino telo ni nikakor reagiralo; zdravniki so napravili par poskusov celo z vbrizgavanjem pod kožo, toda ženska je ostala trda in se je sama zdramila iz kataleptičnega kr» ča šele čez štirinajst dni.
V	Dublinu pa je živel svojčas polkov» nik Townsend, zelo pameten mož, ki je sam s seboj provajal zanimive preiz» kušnje. Znal se je tako obvladati, da je mogel neverietno minimalno znižati bitje srca. Večkrat ie Hudi prestrašil s svojimi eksperimenti. Žila na zaoest-ju je skorai popolnoma prenehala biti.
Polkovnik se je v tej res občudovanja vredni umetnosti vadil tako dolgo, da se je izuril popolnoma. Nekoč, ko je poskušal svojo vse obvladajočo voljo, pa mu je srce res popolnoma zastalo. Mož je umrl, telo se mu je ohladilo in odnesli so ga v grob.
Nezadovoljstvo z ameriško prohibicijo
Znano je, da je več sto ameriških li» stov pred kratkim razpisalo anketo o prohibicijskem vprašanju. Tisk je vpra» šal svoje bralce, kaikšno stališče zavzemajo napram alkoholni prepovedi. Ljudstvo se je začelo na to pobudo gibati. Oglasili so se trije in pol mili» joni ljudi, ki so se izrekli za brezpo» gojno omiljenje prohibicijskega zako» na. Vsa ameriška mesta z nad stotisoč prebivalci so se ostro uprla alkoholni zabrani in so zahtevala, da se zakon revidira. Izjemo tvorita v tem oziru sa» mo dve državi ameriške Unije, Kansas in Carolina. Prebivalci teh dežel so za to, da zakon ostane takšen kot je.
Anketa ameriškega tiska pa bo ime» la kljub temu dalekosežne posledice. Kongres bo moral čimprej vzeti v pre» très alkoholno prepoved in proučiti za» brano ter najti izhod, katerega zahtev» številno ameriško ljudstvo. Ameriški senat pa se bo moral pečati z zadevo že prihodnji mesec. Ob tej priliki, pra» vijo, je pričakovati v ar. "riški zbornici burnih prizorov, kajti spoprijeli se bo» do pristaši in nasprotniki suhega reži» ma. Vsekakor pa je sigurno, da bodo zmagali pristaši večine, t. j. oni, ki so zoper prohibicijo. Senatorji bodo bra» nili zakon le radi lepšega, končno pa si bodo vdali, ko bodo videli, da ne morejo prodreti s trdovratnostjo, ki ni nič kaj posebno simpatična onim lju» dem, ki so jih poslali tja, kjer se ukre» pa o tako važnih stvareh kot je suha in mokra Amerika.
Francoski letalec Leaiaitre
ki je odletel v soboto ob četrt na 12. iz Villacoublaya ter dospel ob pol 6. zvečer v Saint-Raphael. Vozil je s povprečno hitrostjo 188.3 km na uro. Iz Saint-Raphaela je odletel letalec naslednje jutro ob 6. preko Rima. Brindisiia in Va-lone proti Atenam, kjer bo letalo izročil grški vladi, ki ga je kupila od _Francije._
Ni finega nastopa
ln uspehov, ako ne polagaš važnosti na lino oblačilo. Ugoden utis napraviš povsod, ako si v obleKi, ki jo je izgotovila tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
X V avtomobilu skozi Nubijsko puščavo. Iz Chartuma prihaja poročilo, da se je po« srečilo dvema madžarskima športnikoma, Antonu Esterhazyju in Ladislavu Almassy« ju, prevoziti Nubijsko puščavo v avtomobi» lu. Odpotovala sta meseca februarja v Egipt, kjer sta se lotila težavne naloge. Angleške oblasti so jima šle v vsem na ro» k*-, podprle so ekspedicijo s priporočili in deloma tudi z gmotnimi pripomočki. Dne 15 marca sta športnika zapustila Kairo tei ubrala pot skozi Assuan, kjer je začetek pu. ščave. Vozila sta se proti Chartumu, do ko» der sta v treh tednih premerila 3000 km. Njun avtomobil je tipa Steyer s šestimi ci» lindri. Sedaj name avata športnika posku» siti svojo srečo z lovom na leve v puščavi
1 :zu Dar Sennarija.
X Zizi Lambrino zaman vlaga tožbe. Iz Bukarešte javljajo: Čim se je doznalo, da je morganatična žena bivšega rumunskega prestolonaslednika Karla vložila v Parizu tožbo za odškodnino v znesku 10 milijonov francoskih frankov, je rumunski kralj pod» pisal dekret, s katerim je za prinčevo biva» lišče določeno posestvo Monastirea v Ru» muniji. Tako je Zizi Lambrino zopet od» vzeta možnost tožbe. Dama bi mogla toži» ti bivšega prestolonaslednika samo v Ru» muniji, tega pa ji zopet ne bodo dovolile rumunske oblasti.
X Razstava preprog španskega dvora. Španski kralj priredi v kratkem v gradiču Aranjuez razstavo preprog španskega dvo» ra. Razstavljenih bo okolu 1500 prekrasnih čilimov, ki ležijo že leta in leta v skladi» šču španske kraljevske hiše. Zbirka pre« prog španskega kralja je najštevilnejša ko» lekcija te vrste na svetu. Pred leti je bila na drugem mestu podobna zbirka avstrij» skega dvora, .sedaj pa jo tudi to blago de» loma uničeno, deloma pa prodino Seveda predstavlja zbirka preprog španskega kralja izredno vrednost. Cenijo jo na- več milijo« nov dolarjev.
-"■-71
Na sploino željo podaljšamo ie za danes!
Prekrasni veseli veleiilm sijaja in razkošja
ONE
ki iih ne pozdravljamo
je dosegel pri vseh predstavah naravnosi rekordni uspeh Sfčkana
LYÂ MARA
in splošno priljubljeni 1er vedno elegantn
ALFOHS FRYLAND
sta nod izvrstno režijo slavnega režiser a FRIEDRICH ZELNIK-a odigrala v tem velef Imu svoje najboljše vloge. Imenitna vsebina, lepi igra d in razkošna oprema l.ya Mara se s tem filmom poslavlja od
Ljubljane za dali časa. Predprodaja vstopnic se vrši od 10. do pol 1. — Predstave točno ob: 4., pol 6..
pol 8. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pr; vseh predstavah.
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani.
Tefelon 124.

Turnir na Semmeringu
Pred finishem
Danes prične zadnja faza mednarodnega šahovskega turnirja na Semmeringu, ki je vzbudil ogromno pozornost v vsem šahovskem svetu m tudi javnosti. Žreb je spočetka odločil, da se bo v treh zadnjih kolih merilo med seboj ravno pet najmočnejših reprezentantov, med katerimi obstoja po XIV. kolu maksimalna razlika komaj — ena cela točka. Spielmann ima namreč 10 in ipol kot prvi, dr. Vidmar 9 m pol kot peti, vmes pa so Aljehin, Niemcovič in Tartakower z 10 točkami.
Kakšen bo končni izid turnirja, je povsem negotovo. Borba bo silno ostra, napetost med konkurenti in tud, občinstvom, ki zasleduje razvoj turnirja, ogromna. Največ šans za prvo mesto imajo Aljehin, dr. Vidmar in Spielmann, dečim Tartakower in Niemcovič, ki sta dotgo vodila, sploh ne prideta več v poštev. Njima gre le še za to, da se čim častnejše placirata. Izključena pa niso še presenečenja, ki so bila na tem znamenitem turnirju — zlasti v drug polovici — na dnevnem redu. Moralično je bitka pravzaprav že cdločena. Dobil jo je naš prvak velemojster dr. Vidmar. Porazil je namreč vse najmočnejše igralce: Aljehina, Tar takowerja, Nemcoviča in Re-tij-a, in omogočil s tem naglo napredovanje tudi poprej močno zaostalemu ruskemu velemojstru Aljehinu, ki trni je edini enakovreden matador. Da ni bolehal dr. Vidmar v prvi .polovici turnirja na močnem bron-chijalnem kataru, čegar posledica je bilo njegovih 5 remijev z mojstri nižje kategorije, pa bi bil tudi že dejansk: zmagovalec in sicer brez konkurence. Udeleženci turnirja sami priznavajo, da tvorita dr. Vidmar in dr. Aljehin kategorijo zase in da daleč raadkrilj ujeta po eleganci in vehe-menci igranja, kombinacijski sili in ženi. jalnih zasnutkih vse ostale matadorje.
Spielmann ima igrati še z Vaydo, Niern-covičem in Aljehinom in so njegove šanse za prvo nagrado torej zelo težavne, čeravno že dolgo na nobenem turnirju ni bil v taiko krasni formi kakor sedaj. Lepe oglede za prvenstvo ima Aljehin, ki se bo meril še z Retijem, Tartaikowerjem in Spiel-mannom in ni izključeno, da doseže zmago s 13 točkami. Dr. Vidmar bj najverjetnejše porazi vse tri svoje še ostale partnerje Rosellija, TreybaJa in Davidsona in dosegel tako 12 in pol točk. Kritičen je položaj Tartakowerja in Niemcciviča, od katerih mora prvi igrati še z N emeovičem, Aljehinom in Gilgom, drugi pa s Tartakowerjem, Spielmannom in Vaydo, torej večinoma enakovrednimi mečm-i. Obstoja pa tudi še možnost, da pridejo na prvo mesto ex aequo kar trije. V tem slučaju pa bo gotovo med njimi tudi naš prvak dr. Vidmar.
Viseče partije
Včerajšnji dan je bil določen za odigra« nje viseče partije Rubinstein : Yates iz
XIII.	kola in partije Janovski : Yates iz
XIV.	kola. Rubinstein je po 70. potezah po» razil Yatesa, igra Janovski : Yates pa je končala remis.
Končno stanje po XIV. kolu je torej sle« deče: Spielmann 10 in pol, Aljehin, Tarta« kower, Niemcovič 10, dr. Vidmar 9 in pol, dr. Tarrasch 8 in pol, Rubinstein 8. Reti 7 in pol. Griinfeld in Trevbal 7, Vavda in Janovski 6 in pol, Gilg, Davidson in Yates 5 in pol, Michel 4 in pol, Kmoch 3, Roselli pol.
Dramatični razvoj bitke Aljehin : dr, Vidmar
Trdovratna bitka med obema najmočnej» šima igralcema semmerinškega turnirja, dr. Vidmarjem in Aljehinom, je izzvala v vsej šahovski in tudi ostali javnosti največjo pozornost in izredno zanimanje. Listi pri» občujejo obsežna poročila, v katerih soglas no povdarjajo, da je bila to najbolj senza» cijonalna in obenem tudi najtežja partija kar jih je bilo igranih dosedaj na Semme» ringu.
V naslednjem priobčujemo sledeči zani» mivi opis dramatičnega razvoja igre Alje» hin : dr. Vidmar, ki ga je objavil šahov» ski poročevalec dr. E. K. dunajskega dnev» nika «Die Stunde»:
«Občinstvo, ki je v velilcem številu osem ur vztrajno prisostvovalo gigantski borbi med obema matadorjema. je bilo tako sil« no razburjeno, da jc ponovno vpognilo kordon in ostalo na bojišču tudi še potem, ko je strašni Aljehin po naravnost never»
jetni duševni in telesni odporni sili končno priznal odločno premoč svojega nasprotni, ka in odkrito izjavil, da je premagan.
Ob 10. dopoldne sta prišla nasprotnika v dvorano. Prvi dr. Vidmar, ki se jc takoj vsedel za mizo, na zunaj popolnoma miren Kmalu za njim se je pojavil Aljehin, bil je svež in živahen, na ustnicah je bilo opa« žiti prijazno smehljanje kakor vedno; le njegove oči so izdajale vznemirjenje. N*a sprotnika sta se pozdravila, zadonelo jc znamenje zvonca. Aljehin je z desnico iz< polnil formuiar, dvignil levico in potegnil naglo damskega kmeta. Dr. Vidmar je naj. prej vpisal potezo in potem dolgo premi, šljeval, dokler ni odgovoril. Nato je sledil pohod armad. Previdno in mirno. Le pola« goma se je razvijala bojna fronta. Vidmar je zgradil svojo prvo obrambno postojan« ko. Aljehin je še čakal na napad in son« dirai s svojimi četami ugodno napadalno pozicijo.
Ob 11. dopoldne je pričela na damskem krilu praska med kmeti. Razvil se je boj moža proti možu. Nasprotnika sta prišla polagoma v stisko s časom. Posebno Alje« hin, ki je moral v petih minutah napraviti kar 10 potez. Da vzdrži napad, je žrtvoval dve figuri za stolp; v največji naglici so sledile poteze. Končno je prišla trideseta poteza. Materijelno slabejši Aljehin je stal pozicijsko ugodnejše.
Toda Vidmar se je med tem zabarikadi« ral za konji in kmeti, dočim je bil Aljchi« nov kralj na svojem pohodu na damsko krilo neprestano izpostavljen nevarnim na< padom. Odločitev je bila odvisna od tega, ali bi mogel Aljehin svojega odprtega kmc< ta izpremeniti v kraljico, še predno bi otvorila dr. Vidmarjeva črna kavalerija na< skok na Aljehinovega kralja. Aljehin bi mogel doseči nekako izravnavo položaja, vendar pa je hotel za vsako ceno zmagati. Podal se-je v nevarnost, igral, sicer previdno, vendar riskantno in z zadnjimi rezer» vami, kakor igralec, ki mora dobiti. Toda med tem so mali kazalci ur neizprosno hi« teli naprej. V dvorani je vladalo strahovito razburjenje in napetost. Aljehin je priži« gal eno cigareto za drugo, in vrgel vsako že po par sekundah na tla. Polotila se ga je nenavadna razburjenost. Obračal je svoje poglede od šahovnice na uro, od ure na ša« hovnico. Vidmar je bil na zunaj miren, le tupatam je bila opaziti tudi pri njem veli« kanska napetost. Se enkrat -se je posrečilo Aljehinu, da je premagal stisko časa, toda njegov položaj je postajal >olagoma sla« bejši in brezupnejši.
Ob pol 9. zvečer jc prišla zadnja ura bo ja. Aljehinov beli odprti kmet je bil na po« hodu. toda Vidmarjeva črna kavalerija je posegla že v bitko. En tekač»strelec je pa« del, Aljehinov kralj je ostal nezavarovan čas je pritiskal vedno bolj. Le 30 sekund je imel Aljehin časa za tri poteze. Njegovi možgani so delali z nadčloveškimi močmi; le sila njegove strašne volje ga je držala pokonci. Popoln polom se je bližal. V zad» njih sekundah je napravil .Aljehin s tre« sočo roko potezo skoro nezavestno. Njeflo« va kraljica je padla kot žrtev Vidmarjeve kavalerije. Aljehin se je stresel: To je bil konec gigantske borbe.
»вжввваввввввввввввиадида
«m
n
%
6*
FILIP SIBENI.t — LJUBLJANA
fJod Rožnikom.	Telefon 523
» A D RIA " prašf.k 23 pe?;vo'
vamlin sladkor, Colombo Ceylon čaj, kakao Van Kaster.
1836 a Zaloga za mesto: Aiebsander Wislak, Šeienburgova 4
ввавввввввааааввввжвавав&вг*
pomladne od Din 400-- do 750--
Damske kostume........
razne aamskt- periine obleke od Din 75 — naprej Otroške oblekce mornarske iz ševiota ter razne sukne..e športne in periine od Din 25'— do 250 — nudi »6-3
F in I. G03IČAR, Lfnblfsna
Sv. Petra c. 29	Sv. Petra c. 29.
da eden par nogavic z žlgorr. (G) !n znamko (rdečo, modro ali zlato) 93-« ffl
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivaj« «e r vseh prodajalnah.
Dopisi
NOVOMESTO. Podružnica Jisgosloven-ie Malice vaibi vse siv oje članstvo m pri_ ..elje na svoj redni letni ofcčm zbor, ki bo vršil v ponedeljek dne 29. marca ob zvečer v Narodnem domu. BREZNICA PRI ŽIROVNICI Podrul-Jugosloveraske Matce v Breznici p. rovnlca je imela 14. t m. svoj redni ob.
zbor. Iz vseh poročil se zrcali razve-le.-jiv moralen ta gmotni usipeh celoletne. [. delovanja agiLnih ln nesebčnih podruž-■jiih funikcijonarjev. Na članarini, daro-^h in prireditvah je podružnica zbrala šupno Din 6.466.97, za tamošnje krajevne [izmere vsekaikor velka svota. ZIDANI MOST. Posestniku Josipu Mar-jčku v Subadolu je bilo v noči od 24. na u m. ukradenih sedem komadov pe. ïiine. Orožništvo zasleduje zlikovce. ki so prišli semlkaj najbrž iz sosednjih kra-
' RIMSKE TOPLICE PRI LAŠKEM. Na
j-žetovo ie gustovala v Rimskih toplicah Uanglovim igrakazom »Sin« Krekova iadina iz Celja ш dopisnik v »Slovencu« t>7 z dne 23. t m. napada »napredne« loge, da predstave niso posetili. Vsa čast ra'cem, ki so igro navdušenega napred-aka in Sokola Gangla res lepo podali. Ne e pa, da poseča take drame nedorastla Jadina, ker s tem niso dani pogoji, do :iter;h naj bi prišla človeška družba do listanja. Dopisniku polagamo na srce, »rosve ta ne spada v poliični koš. S s vojn m dopisom je le prav pokazal, am pes taco moli. MaJo več strpnosti bi •j pač pripisovali. Prav je, da se tu pri-|eja igre in predavanja, saj ljudstvo je ze-potrebno vsestranske naobrazbe, za kar :isti, ki »izpovedujejo krščanske nazo. le bore malo store. Pričel; ste se se-iaj gibati, ker so vas naprednjaki zdra-— S hinavščlno pa se daleč ne pri-s, to si pa posebno dobro zapomnite. Na_ irednjaki, ki so predstavo posetili. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Zdravst-eni odsek za Slovenijo se resno bavi z ačrtom, da nastani v tukajšnji graščini vaznico. Znana naim je prenapolmjenost ivcda na Studencu in pozdravljamo usta. mitev novega zavoda; nikakor pa ne mo-|emo uvideti, da bi se v vsej maribjrski Masti ne našel pripravnejSi objekt nego je rebolska graiščina. Od vsakega zdravil, se zahteva solnima lega, Prebold pa svojo glavno fronto obrnjeno proti se-eru, na južn, strani pa se dvagi v ozad-orovje. Nadalje vodi i na južni i na ihodni strani tik mimo graščine okrajna ta, vas Sv. Pavel ie komaj par sto me. ■ov oddaljena, dočim bi bila takemu za. '»du vendar izolirana lega glavni pogoj, udi precejšnja oddaljenost od kolodvora nikadca prednost, isto tako ne industri-Ini značaj okoJšce, ki povzroča draginjo, ončno lež9 graščina v neposredni sose. ni tukajšnje velike tkalnice, povzroču-e od ranega lutra pozno v noč velikan, trušč, ki še zdravemu človeku gre na vce. Toliko o legi. Zdaj pa k posestvu sa-lemu! Kar se poslopja tiče, so ga itak že iženierji premerili in preiskali in smatra, .o, da si Je zdravstveni odsek na jasnem !ede potrebnih investicij. Na jasnem si pa £cas v Ljubljani niso glede kvalitete in mobilnosti posestva, na kojega pa pola-|ajo z ozrtrom na cenejšo preskrbo očivid. :o veliko važnost Svoje dni Je imel Pr&-o;d prvovrstno veleposestvo. Rodovitne ijve, dTenirani travni, lastna planinska aša za mlado živino ln krasni gozdovi so šli ponos vsakega Šentpavlana. Zdaj pa Je
posestvo okrnjeno. Njive so parceiirane,
večji del travnikov odprodan in gozdovi so izsekani. Seveda ne more posestvo več do. naišaiti posebnih dohodkov. Spremenili so sicer prejšnji graščinski park v njive in tam nasadili hmelj. Če bo pa hmelj tamkaj uspeval, se še ne ve, sipkoto pa je hmeljarstvo vsled svojega sipefculaitivnega značaja za državno režijo povsem neprimerna gospodarska panoga. Navajamo le še, da nam teh vrst ni narekovala zavist napram sedanjim lastnikom graSSne, hoteli smo sama preprečiti veliko napako; kajti država — to smo končno rm.
Darujte za sokolski Tabor'
Prerokovanje
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši totieh Din 10'^

aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi
drogeri 7ÀNT0 N KANC sinovi,
Ljubljana, Židovska ulica štev. 1.
Vparati v trgovini na ogled! — Zahtevajte cenik "za ostale potrebščine.	143-a
Zadnja moda
je aîur m entlane apke v perila — Ugodne nizke cene pri.
TO M JAGER-CERNE. Liubl/ana. Dvorni trg 1. 122a
ADRIA
prašek za pecivo! vanilin sladkor
Edino pravi in zanesljivi.
0I0I0I0»0«0I0»0»0'0
- ,и
lour
salda-konte — štrace — odiemalske knjižice — šolske zvezke — trgovske, kancel. in Šolske mape — fasciklie — risalne bloke itd. nudi ugodno
knjigoveznica K. T. D.:
v Ljubljani, Kopiianeva ulica 6/11
čdiobcdicdbcdbcdbobcdbcdbc:
Klobuk brezplačno
dobi «jft dama ak0 kupi novega vsaka IU. U 011 lu v modn. salonu
E. Djukanovič, Ljubljana,
Sv. Petra c. 27 (poleg hotila Tratnik) Brezplačno klobuk so dobile : 1. Amalija Ankon, Sava ; 2. T. Gro5»l, Poljanska c 3. Milica nrof. Ravnik va, Liubljana 4 Velkavrh, Sv. l-^tra nasip.
Za piruhe
dobite
najraznovrstnejša, prvovrstna, izbrana
VINA
po nizkih cenah v staroznani vinarni
„pri Dalmatincu"
LJubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1375 a	ulica 4.
Za piruhe
si oskrbi te
funbo. oiiltio perutnino
čajno maslo, vse vrste deli-
kates, kakor tudi prvovrstno moko, špecerijsko in koloni-jalno blago
po konkuienčmh cenah pri tvrdki
J. MUC, Koloniste,
Vodnikov trg št. 2 podružnica: Tavčarjeva (Sodna) ulica 4.
¥elikonoini piruhi
■■ Tiskovne sa druge ч LJubljani:
Boccaccio, Dekameron. Druga knjiga.
Strani 250 in 39 celostranskih slik.
Broš Din 56—, v celo platno vezana Din 72-—, boljša izdaja v polfran-
coski vezavi Din 100 —, poštnina Din 3-—.
(Prva knjiga Dekamerona ima v Istih izdajah enake cene).
Mirko Pretnar: V pristanu.
Broš. Din 24-—, v celo platno vezana Din 32'—, poštnina Din l-50 več.
Ivan Lah: Peoeluh.
Narodna pravljica v šestih dejanjih. — Zbirke .Oder* 14 zvezek. Broš. Din 18'—. poštnina 75 para.
H. Sienkiewicz : Potop.
I. del. Zgodovinski roman.
Iz poljščine prevel ar. R. Mole 1926. Strani 598.
Broš Din 110-—, v pol platno vezana Din 124—, v celo platno Din 134*—. poštnina Din 6-— več.
fDSB V LPIl.
Občni zbor kluba ljubiteljev ptičarjev
ee vrši dne 10. aprila t. i. ob 20. uri v Ljubljanskem dvoru z običajnim dnevnim redom. Prizive. oziroma samostojne predloge je naznaniti klubnemu predsedniku vsaj tri dni pred občnim zborom. — Drugi dan 11. aprila se vrši spomladanska
tekma psov
tičarjev v lovišču občine . ežica. Zbirališče ob 7. uri zjutraj na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora — kjer se bo vršila smotra psov, nato pa odhod v lovišče Opoldanski odmor in kosilo bo pri Ruskem caru na Ježici. večerni sestanek pa v Ljubljanskem dvoru, kjtr se bo razglasil izid tekme in razdelila darila. Pse za tekmo je prijaviti klubu do 5. aprila t. 1. za vsakega psa, ako je lastnik član kluba znaša prijavnina 20 Din, za nečlane pa 40 Din. Kot pripravnik ima na tekmi pravico fungirati vsak klubov član, zato naj se kandidati prijavijo klubu do 81. t. m.	7718
Sokol I. na Taboru
Danes v eoboto zvečer ob 8. uri ве vrši drugi del
predavanja
<0 čarovnicah» v orkestro-vi sobi na Taboril Predava jrof br R Pavlič Opozarjamo tn vabimo bratsko članstvo na to prt..lavanje Po predavanja je na Taboru družabni sestanek Pridite! Zdravo! — Prosvetar.
7687
Izvežbana natakarica
s dobrimi izpričevali, ee sprejme takoj v botel Štrukelj.	7673
Delavci
za Izdelavo cementnih izdelkov se iščejo Kje, pove uprava «Jutra».	7636
Vsak intelteent
v Mežiški in Dravski dolini ter okrajih Slovenjgra-dec in Šoštanj lahko zbolj-Ša eksistenco s posredovanjem življenskih zavarovanj — Izredo visoka provizijal Ponudbe na naslov: Poštni predal 6, Prevalje. 7064
(išSeio* Skušen vinogradnik
specijalist e praktično izobrazbo, poročen, išče službo oskrbnika na kakem vinogradniškem večjem posestvu Gre tudi kot logar na večje gozdno posestvo Naslov pove uprava «Jutra» 7063
300 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo pri železniškem prometu Najraje bi Šel za zavirača ali v skladišče proti mesečni plači. Sem priden, zanesljiv in čez 80 let star Naslov v upravi «Jutra».	7687
Pozor, trgovci!
Mesto potnika sprejmem takoj pri dobro vpeljani tvrdki ali podjetju katerekoli dobro idoče stroke, za potovanje z lastnim avtomobilom, lahko v okvirju cele države ali samo za Slovenijo ali Hrvatsko Glede zaslužka (plače) po dogovo-j ru Eksistenčne ponudbe na upravo «Jutra» pod značko Dobra mlada moč». 7726
Vsled opustitve trg.
z mešanim blagom, iščem primernega nameščenja v mestu ali na deželi. Cenj. dopise na upravo «Jutra» poa «Trgovec 7». 7729
Strojni ključavničar
strugar, vešč vsega kleparskega dela. išče elužbo — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Zanesljiv 4248».
7727
Trgovski akademik
dober nemški in madžarski dopisnik, išče mesto. Gre tudi kot potnik Cenjene ponudbe na apravo »Jutra« pod značko «Slovenec».
Krojaški pomočnik
išče službo za takoj. Erni Grah, Gornja Lendava, Prekjnurje.	7695
Vajenca
sprejme takoj Maksim Ježek Čevljarski mojster, Poljanska cesta 12.	7555
Krojaške pomočnike
za damsko delo sprejme v stalno nameščenje «Elite», Ljubljana, Prešernova ul. 9.
7547
Več dobrih krojaških pomočnikov
za veliko delo sprejme konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana, Emonska cesta a 6940
Služkinja
zdrava in zanesljiva, se sprejme k rodbini 3 oseb. One. ki znajo nekoliko kuhati in imajo veselje do otrok, imajo prednost. — Naslov pove uprava «Jutra» 7744
Gospodično
zanesljivo. pridno, nepokvarjeno. čedno, ali dekle z dežele sprejme sodnijeko ločen starejši posestnik, trgovec in ohrtnik z otroci Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega^opraviia na upravo «Jutra» pod značko «Pošteno gospodinjstvo».
7747
Izprašanega kurjača
sprejme takoj Ivan Seunig, Tacen pod fimarno goro.
7545
Strojepisec
dobra moč, se takoj sprejme. Naslov pove uprava «Jutra».	7752
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca v stroki, primerne starosti, proti dobri plači in hrani sprejme takoj brivnica Mijo N.ežič, Pred Škofijo 8t. 15, Ljubljana.	7735
Gospodična
vešča italijanskega jezika in čednega nastopa, se iš&e
kot tolmač
OK-f.e na upravo «Jutra» pod «i Tries te».	7728
Učenec
za ipecei.'uko treovino, 8 potrebno it -ko Izobrazbo, se sprejme. Jaslov v upr. «Jutra».	7722
Išče se tm'nar
za mlin na kamne Polten in priden ter vešč veega dela. Mlin je na stalni »o-di in ga dam tudi v najem
G roti kavciji Nastop take', aslov pove uprava «Jutra;
7698
Mesarski pomočnik
dobro izvežban, išče mesta. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Mesar».	7711
Gospodična poučuje
francoščino in nemšfcino. — Naslov pove uprava «Jutra» 7733
Inštruktor
za dijaka višje realne gimnazije se išče. — Ponudbe pod «Inštruktor» na upravo «Jutra».	7708

DRVA - C E BI N
Wolfova 1/П.
Telefon: 66 481/11
Steklena ôtresna opeka
je zopet v zalogi l^nih opekarnah. Ljubljani
prt Zdru d. d i 433
Radio
aparate tn dele najceneje pri J Goreo — palača Lj kreditne hanke	25-a
Po zelo nizki ceni io pod zelo ugodnimi pogoji ee proda nerabljen, skoro popolnoma v novem stanju 5 tonski
tovorni avto
znamke «Benz» Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «D. S. 35».	7870
Gospodična
se spejme k 3 otrokom od B—10 let v večjem trgu. Vd bi znala poučevati tudi
B—10 let v večjem trgu. ki
nemtčino alf°kak drug ]e-
I
navedbo plače na upravo «Jutra» pod mačko «Zanesljiv» 86».	7697
Pisalni stroj
s ciritakimi pismenkami. popolnoma uov. je naprodaj — Ponudbe na direkcijo listov konzorcija «Jutra» Ljubljani.	7615
Motorno kolo
«D»-rad. 3 HP, v dohrem slanju se ugodno proda. Miha Radanovič, Brežice.
7582
Kredenco
za jedilnico po nizki ceni proda J Sajovtc, Skofja ulica St. 13, dvorišče
7575
Žajie jarmenice
(gaterice) in za venerijanke ta remfteidski Izdelek tvrdke J Clouth. RemschHd — zastopetvo in zaloga Rudolf D e r I a j. Ljubljana. Kolodvorska ulica 28 4044
Žensko kolo
naprodaj za tinfi Din pri hitnikn na Sv Petra cesti 2, Ljubljana.	7740
Nekaj miz
z belimi marmornatimi ploščami se proda Poizve se v upravi «Jutru. 7748
3 fotoaparate
dva 18 X 18. eden S X 11. moSko kolo, kanarčke In USčka fltiglica). po olzkl ceni prodam — Naelov v pravi «Jutru.	7788
Spalnica
si 1 osebo, orehov», mat, M proda. Na&lov v spravi «Tutra».	ЧН
Majhen štedilnik
ie vložen, le kratek čas rabljen, se proda za 200 Din. — Hotel Tratnik, soba St. 19.	7692
Kože
vseh vrst divjih živali D. Zdravič, Ljubljana, Flo-rijanska 9.	91
Posestvo
z novimi gospodarskimi poslopji, 4 orali njiv ln 5 oralov zaraščenega gozda ter ! orala sadnega vrta. ob cesti na zelo prometnem kraju, pripravno za vsako obrt, naprodaj. — Pojasnila daje lastnik Franc TrSan, Sv. Valburga, pošta Sme-lednik. Gorenjsko. 7721
Veakovrstco
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3 64
Pisalni stroj
samo znamke Undenvood, dobrem stanju, in železna blagajna št. 3 se kupita. Pismene ponudbe na upr «Jutra» pod šifro «Underwood 18».	7671
Model za cementne cevi
v premeru 15 cm se k n p 1. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Cevi». 7635
Skladišče
event. delavnica, razdeljena ali v celem ca 400—600 ms velika, za ureditev industrijskega podjetja, se išče za takoj. Prostori morajo biti evitli in suhi Dopise prosi na naslov: Jos. Baumeister, Maribor. Aleksandrova cesta 20. 7487
Be S. A.
priklopni voziček, model 9. kupim Ponudbe z navedbo cene na upravo «Jutra» pod «A. A.»	7520
Lestence
jedilnico, spalnice ter umivalnik ca kopalnico ln Lueovo peč kupim Istotam se prodajo lovske trofeje po nizki ceni. Naelov pove uprava «Jutra».	7745
Tenis-raket
ln Prato «Haushaltungekun-de» kupim. Ponudbe e ceno na upr «Jutra» pod šifro «Sleaeinger».	7746
Psiha
iz rjavega lesa, dobro ohranjena ln ne prevelika, ee takoj kupi. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Psiha».	7700

Slamniki
po najnovejših originalnih pariških ln dunajskih modelih od 50 din naprej. — Preoblikovanje slamnikov točno in solidno v domači delavnici Svileni klobuki >d lastno ceno pri M modletinja. Slomškova ulica 27.	7185
Kdor se bori
proti kapitalizmu, naj pusti obleko delati pri krojen
BoSteletu, Ljubljana, matinova ulica S.
Dal 7720
Damski slamniki
najnovejše oblike po konkurenčni ceni se dobijo — kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni Alojzij Skrab&r Domžalah.	144
■J restavracii poti
„Skalco"
Mestni trg št. 11.
se točijo pristna ter pitna vina. Preko ulice Din l-- cenejše. Vsako sredo, soboio in nedeljo od 20. do 24. ure salon ski koncert. Ob nedeljah od 9. do 13 ure zajtrkovalni konce- .
17

Kupim hišo
v Ljubljani do 200.000 Din. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Vrt zaželjen».
7668
Posestvo
izvanredno lepo. v bližini Dobrnskib topilo, je po nizki ceni proti gotovini naprodaj — Pojasnila daje posestnik Uaks Kraus, ženske toplice, Dobrna pri Celja	8979
Posestvo
na Pijavi^orict, obstoječe iz velike biSe. gospodar poslopja. hleva, vezanega kozolca ter à oralov njiv, travnikov, lepega zaraščenega gozda, se pod ugodnimi pogoji proda Poizve se pri lastniku v Ljubljani, Mestni trg St. 24 (pri hlSnicl).	7578
Kupim njivo
8000—6000 m« pri Ljubljani ali v bližini Ponudbe n* upravo «Jutra» pod značko «Njiva».	7527
Hiša 10 min. iz Celja
obatoječa Iz 5 sob lu 1 ku-binje se po ugodni ceni proda. Vpraia se Zavodna U П.	7742
Posestvo
obstoječe Iz velike eUno-vanjtke bil« (8 sob), de-lavpice za mesarsko obrt In gospodarskega poslopja — hlevi, ledenica, prodajalna itd. — v industrijskem kraju blizu Ljubljane, se nod telo ugodnimi pogoji takoj proda. — Posestvo Je zelo pripravno tadl za vsako drage obrt Interesenti na, и pismeno oglaaiio do« značko «Poeeetvo apravo «Jutra».
19» DS 7711

Lokal
ca jako prometnem kraju Ljubljani, oddam za daljšo dobo Ponudbe pod Pred Škofijo» na upravo «Jutra».	7574
Lokal
primeren za manjšo mehanično delavnico, se išče. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Prostor ;M0». 7541
Trgovski lokal
z opremo ln stanovanjem da v najem v sredini trga na prometni točki StrmSek, Vransko pri Celju. 7105
Opremljeno sobo
z elektr razsvetljavo, v centrumu mesta i S č e gospod s 15. aprilom. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Soliden 6». 7724
Zračna soba
opremljena, v sredini mesta se odda. Naslov pove upr. «Jutra».	7717
Opremljena soba
г 2 posteljama, se odda. Naslov nove uprava «Jutra» 7693
Opremljena soba
z električno razsvetljavo, se odda v Gosposki ulici St. 10/1.	7689
Opremljena soba
separirana, se odda boljšemu gospodu. Naslov v upr. «Jutra».	7690
Opremljena soba
Ako hočete izvedeti svojo bodočnoei, obrnite se na znamenitega egipt gTafolo-ga, kateri Vam pove bodočnost. Dobil sem mnogo zahvalnih pisem iz raznih mest, ki sem jih posetil v Evropi. — Naslov stanovanja: Ben Ali, hotel «Soča», soba 16 — Stranke sprejemam od 9.—1. in od 2.-8. ure — tudi ob praznikih.
6522
tj» ;
Salonski gramofon
namizni, s 50 ploSčami in kompleten fotografski aparat 13 X 18—9 X 12 in 6 X 8 se proda za à 1500 Din. H. Zupan, Tržaška cesta 24 774)
Pianino
vovrsten, predvojni izde-
iek, kovinaste konstrukcije, ter malo rabljen, se proda. Interesenti naj se zglajso 28. marca popoldne, dan ko bo lastnik instrumenta navzoč v gostilni «Zvezda», (Ljubljana) Sp. SiSka, Celovška cesta 72.	7734
Ш^иМЏп^
Britev
se je izgubila od Škofije do Bleiweisove ceste — Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi ▼
Metelkovi ulici 13. 7686
se odda z zajtrkom du ali gospodični v ulici 19/1, desno.
rospo-Ilirski 7703
Buffet s kuhinjo
sredini mesta, ee s 1. aprilom proda v VTednosti inventarja. — Dopise pod Šifro «Dobra kuharica» na
upravo «Jutra».
7703
Stanovanje
blizu kolodvora, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in priti-klin. zamenjam z enakim. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Solnčno».	7572
Prazno sobo
i S č e m s 15. aprilom ali pozneje v mestu. Ponudbe pod «loženjer» na upravo «Jutra».	7560
Svetla sobica
s posebnim vbodom, se odda mirni gospodični, katera je čez dan odsotna. Naelov pove uprava «Jutra» 7743
Soba
se odda gospodu s 1. aprilom. Naslov pove uprava «Jutra».	7753
Gospod
se sprejme na hrano in stanovanje v sredini mesta. — Naslov pove uprava «Jutra» 7754
Dva sostanovalca
se sprejmeta na Kongresnem trgu ЗД1.	7731
Sostanovalka
se sprejme k boljSI gospe poleg obrtne šole. Naslov pove uprava «Jutra». 7480
Stanovanje
2 velikih sob, kuhinje in iritiklin, se takoj odda. — tastov pove uprava «Jutra» 7699
Mesečna soba
opremljena, se s hrano ln vso oekrbo takoj o d d a v centrumu. Kje, pove upr. «Jutra».	7701
Lepa soba
v vili, opremljena, se odda gospodu. Naslov pove upr. «Jutra».	7710
7000 Din posojila
i S č e m za 8 mesece proti visokim obrestim in garanciji. — Ponudbe pod Sitro «Nujno 99» na upr. «Jutra» 7629

Vdovec
brez otrok, star 40 let, z lepim premoženjem in trgovino z meSanim blagom, oddaljeno 1 uro od Ljubljane, se želi takoj poročiti z mladenko srednjih let, trgovsko naobraženo, s primernim premoženjem. Vdove brez otrok niso izključene. — Naslov se Izve v upravi «Jutra».	7808
!V»
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi Šiframi: Cvet, Dober zaslniek 14, Dobra trgovina^Oospodinla 26, Jedilnica 407S, Kovček, Lokal 8824, Marljiva gospodinja 18, Nastop takoj, Organska, Promet 1924, Patent stroj, Resna, Rentabilnost, Suho in solnčno 3700, Slovstvo, Spomladanska ljubezen, Tajnost častna zadeva, vila 4080, Zvestoba 4, Zasedeno ozemlje, 24 let, 20, 7408, 7679, M. Bergman, Bodočnost 1901, Bo-dočnost 34, Bukova drva, Cantiere legnami, Dobrosrčnost, Dolenjsko. Dobra moč 3154, Eksistenca, Fiat, Gospodinja 3301, Karikatura 1, Lepa bodočnoet 8542, Mirno 3739, Maretka 18, | Medsebojno spoštovanje. Na- j grada 77, NemSko angleško, Nujno 44, Obreet 3492. Plačam takoj, Osrečuj bodi srečen. Pokojnina 1940, Poštena 3881, Podjetna 1S94, PoStena in zanesljiva 1605, Pomladna tajnost, Priprosta, ; Pridna 10, Planine, Poroka ] 1926, Provizija 915, Sijajna j eksistenca. Služba. Stanova- ! nje 6, Sam 3742, Srečna ) bodočnost, Takoj 3295, Takoj 9. Takoj 6, Upanje I, Uboga, V pokojen hotelir, Vestna 43, Vesten in poSten, Zamena 8884.
Oddam večji lokal.
Istotam se po ugodci ceni proda
pianino
Naslov pove nprava «Jutra» 7645
Vino
motno, zavreto, kakor tudi dub po sodu se popravi. Naslov pove upr. * Jutra». Priložiti je znamko za 1 Din.	7457
Trg. nameščenci in nameščenke
(pomočniki, prodajalke, bla-gajničarke, kontori6ti, kon-toristinje, knjigovodje itd.) uslužbeni pri tvrdkahj ki so učianjene pri Gremiju trgovcev v Ljubljani, se ponovno opozarjajo, da morajo plačati polletno članarino 12 Din, ker se članarina sicer upravnim potom in z večjimi* stroški iztirja. — Odbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani.	7751
Lov
na veleposestvu, 200 oralov
fozda na Boču, 15 minut od olodvora v Poljčanah, se odda v zakup najboljšemu ponudniku za eno leto. — (Divjačina: srne, divji petelini merjasci Itd.) — Ponudbe na upravo «Jutra» do 28. t. n. pod ogU'lo štev. 8848.	8848
Obrezovanje
vsakovrstnih rastlin izvrSl poceni strokovnjak. Naslov pove upr. «Jutra» v Ljub-ijani.	7783
P. n. občinstvu
naznanjam, da sem ob priliki nakupa oblačila zadel pri tvrdki Fr. Derenda 4 Cie. srebrno dozo. — Josip Kramar, Selo 48. 7725
Gospodu potniku
ki bi pri mojib upnikih posredoval za izvensodno poravnavo, dam nagrado. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Posredovanje 40».
7705
CSSPS
Krist&lin, 99 % čistoče, za predelavo se iSče družabnik. — Vilim Pavlovič, Sa-mobor pri Zagrebu. 6654
Cenjenim damam in gospodom priporočam obisk najbolj
konfortnega česalnega salona E. Navinšek,
Šelenburgov ulica 1.	Postrežba prvovrstna.
Speci aliteta : Striženje ,,Bubi-fazone" In lasnicarski 2 izdelki. — Od 1. aprila nadalje upeljem zopet --abonement za dame in gospode z 20° o popustom.
Družabnika
ki lahko tud, sodeluie z vlogo Din 500 000*— ali več, IŠČE prvovrstno industrijsko podjetje v Mariboru v svrho povečanja obrata. Ponudbe pod »Industrija* na upravo i sta 1501-a

IŠJ
£
zanesljiv, energičen, z večletno prakso se sprejme za večje podjetje drobnih železnih izdelkov v Sloveniji; podjetje redno zaposluje do 200 delavcev. Pogoji : Popolnoma samostojno vodstvo tovarne in drugih delavnic, izvežbanost v pisarni kakor tudi v dobri sistematični razdelitvi dela, kalkulacijah, itd. ter primeren nastop v svrho ohranitev reda in discipline	isei a
Prednost imajo domačini, ki so bili zaposleni v sličnih podjetjih in so zmožni založiti primerno kavcijo.
Nastop takoj, oziroma čimpreje. Ponudbe s prepisi izpričeval o dosedanjem službovanju, navedbo" referenc, zahtevo plače in drugimi pogoji na Žebl|arsho in ielezoobrtno zadrugo v Kropi tn Eamni gorici, Krapa.
Q И
ajjjjjjjjjLiujJjajaaaau
Gaston Leroux:
rikazen v Operi
Sorellijeva pa je rekla mladim plesalkam:
»Otroci, spametujte se vendar! Kakšen fantom? Saj ga nikoli nihče ni videl!...»
»0 pač, pač! Me smo ga videle!... Pravkar smo ga videle!« so povzele male. »Imel je mrtvaško glavo in frak, kot oni večer, ko se je prikazal Jožefu Buquetu!«
»Gabriel ga je tudi videl!« se je oglasila Jammes... »Še včeraj! Včeraj popoldne... pri belem dnevu...«
»Gabriel, pevski učitelj?«
»Seveda... Kako, še tega ne veste?«
»In je imel frak, pri belem dnevu?«
»Kdo. to? Gabriel?«
»Ne on, fantom?«
»Gotovo je imel frak!« je zatrjevala Jammes. Gabriel sam mi je povedal... Saj ga je ravno po tem spoznal. In takole se je pripetilo: Gabriel je bil v upravnikovi pisarni. Naenkrat so se duri odprle. Vstopil je Perzijec. Ve veste, da Perzijčev pojav ni nikoli dobro znamenje. Tudi veste, kako je Gabriel babjeveren. Vendar je vedno uljuden in kadar vidi Perzijca, se zadovolji s tem. da vtakne mirno roko v žep in prime za svoje ključe... No! Kakor hitro so se odprla vrata pred Perzijcem, se je Gabriel z enim samim odskokom zagnal z naslanjača, kjer je sedel, do ključavnice pri omari, da se dotakne železa! Pri tem pokretu si je strgal ob žeblju cel škric svojega suknjiča. Tako se mu je žurilo ven, da se je zaletel s čelom ob obešalo in dobil ogromno bunko. Ko je nato bliskoma odskočil, si je odri roko ob paravanu zraven klavirja. Hotel se je opreti ob klavir, storil pa je to tako nesrečno, da mu je pokrov zagrmel na roke in mu stri prste. Planil je kot blazen in pisarne in se je s tako naglico pognal na stopnišče, da se je zatočil po vseh stopnicah prvega nadstropja. Ravno tedaj sem prišla mimo z mamo. Hitro sva planili, da ga pobereva. Bil je ves potolčen in krvav po obrazu, da naju je bilo kar strah. Toda brž se nama je nasmehljal in je zaklical:
»Hvala Bogu, da sem tako poceni odnesel pete.«
Začeli sva ga izpraševati in on nama je pripovedoval vso svojo grozo. Ustrašil se je zato, ker je uzrl zadaj za Perzijcem fantoma! Fantoma z m r t v a š k o g 1 a v o, kot ga je opisal Jožef Buquet.«
Splašeno mrmranje je sledilo koncu te zgodbe, ki jo je Jammes tako hitro pripovedovala, da je bila nazadnje vsa upehana, kot da jo preganja fantom. Nato je zopet zavladal molk, ki ga je polglasno prekinila Mala Giry, med tem ko si je Sorellijeva likala nohte:
»Jožef Buquet bi naj bil raje molčal!«
»Zakaj naj bi bil molčal?« so jo vprašale.
»Mama misli tako...« je odvrnila Meg, tokrat že čisto tiho fn oziraje se, kot bi se bala. da jo slišijo še druga ušesa, razen navzočih.
»In zakaj misli tvoja mama tako?«
»Pst, mama pravi, da fantom ne vidi rad, če ga nadlegujejo.«
»In zakaj pravi to tvoja mati?«
»Ker... ker... nič...«
To izmikanje je še podžgalo radovednost gospodičen, ki so se gnetle okrog male Giry in jo moledovale, naj vendar pride z besedo na dan.
»Prisegla sem, da ne bom ničesar povedala!« je izustila Meg v eni sapi.
Toda niso je pustile pri miru. Tako trdno so ji obljubile molk, da je Meg, ki je kar gorela želje, da bi izblebetala, kar je vedela, začela, oči uprte v vrata:
»No .. to je zaradi lože...«
»Katere lože?«
»Fantomove lože!«
»Fantom ima ložo?«
Pri misli, da ima fantom ložo, plesalke niso mogle zadržati zlo-kobnega veselja svoje osuplosti.
»O, moj Bog! Pripoveduj... pripoveduj...«
»Tišje!« je zapovedala Meg! »To je loža št. 5, v prvem redu levo.«
»Ni mogoče!«
»Tako je, kot vam pravim ... Mama je tam vratarica ... Toda prisezite, da ne boste ničesar pripovedovale!«
»Gotovo, naprej!...«
»No! To je fantomova loža. Nihče drug ni bil v njej že cel mesec, razen fantoma seveda in uprava je dobila ukaz, da je ne sme nikoli več oddajati...«
»In ali res fantom zahaja vanjo?«
»Seveda. .«
»Torej le zahaja vanjo nekdo?«
»Ne, ne., fantom hodi vanjo in vendar ni nikogar notri.«
Plesalke so se spogledale. Če zahaja fantom v ložo. bi ga morale videti, ker ima frak in mrtvaško glavo. To so namignile mali Meg. Ta pa jih je zavrnila:
»To je ravno tisto! Fantom je neviden. Nima ne fraka ne glave!.. Vse, kar so pripovedovali o njegovi mrtvaški glavi in ognjeni lobanji, je izmišljotina. On nima ničesar. Le slišati ga je, kadar je v loži. Mama ga ni nikoli videla, ampak ga je le slišala. Mama že ve. saj mu daje program!«
Sorellijeva je mislila, da se mora vtakniti vmes:
»Giryca, ti se norčuješ iz nas.«
Mala Giry je takoi brizgnila v jok.
»Zakaj nisem rajše molčala ... Joj, če zve mama... Jožef Buquet pa le nima prav. da se vtika v reči, ki ga nič ne brigajo... To mu bo prineslo nesrečo . . mama je še sinoči rekla...«
V tem trenotku so se začuli iz hodnika mogočni, žurpi koraki in upehan glas, ki je klical:
»Cecilija, Cecilija! Ali si tu?«
»To je mamin glas!« je dejala Jammes. »Kaj je?«
In odprla je vrata. Častitljiva dama, tesana kot pomeranski gre-nadir, je prilomastila v ložo in se je stokajoč zvrnila v naslanjač. Njene oči so se sukale v blaznem strahu, turobno razsvetljevaje obraz, ki je bil kot iz žgane opeke.
»Kakšna nesrečal«
»Kakšna nesreča!« ie zaječala..
»Kaj? kaj?« »Jožef Buquet...«
»No, no? Jožef Buquet...«
»Jožef Buquet je mrtev 1«
Loža se je napolnila s krikom, začudenimi ugovori, preplaše-
nim izpraševanjem...	„	, „ , ..
»Da pravkar so ga našli obešenega v tretjem podzemlju... Toda najstrašnejše,« je nadaljevala vsa zasopla uboga, časti vredna dama, »najstrašnejše je, da strojniki, ki so našli truplo, zagotavljajo, da se je čul okrog mrtveca nekak šum, podoben pogrebnemu petju.«
»To je fantom!« je ušlo nehote Mali Giry. Toda takoj se je zdrz-nila in pritisnila pesti na usta: »Nel... nel. . Ničesar nisem rekla1 *
»Okrog nje so vse tovarišice, odrevenele od groze, ponavljal«.
šepeta je:
»Čisto gotovo! to je fantom!...«
Sorellijeva je bila bleda...
»Nikakor ne bom mogla govoriti svojega poklona,« je dejala.
Jammesina mama je podala svoje mnenje, izpraznivši kozarček likerja, ki se je potikal po mizi: »Tu ima gotovo fantom svoje prste
vmes...«	.
Resnica je, da se nikdar ni dalo točno dognati, kako je umri Jožet Buquet. Površna preiskava je končala z domnevo, da gre za samomor. V »Spominih ravnate lj a« poroča g. Moncharmin, eden izmed obeh ravnateljev, ki sta nasledila gg. Debiennea in Polignyja, dogodek z obešencem tako-le:
»Malo svečanost, ki sta si jo priredila gospoda Debienne k Poligny za odhodnico, je skalil neprijeten pripetljaj. Bil sem v rav-nateljski pisarni, ko iznenada vstopi upravnik Mercier. Ves pre-padel mi sporoči, da so našli v tretjem podzemlju pod odrom, med kuliso kmetije in dekoracijo iz »Kralja lahorskega« truplo nekega strojnika. Za vpil sem: »Pojdimo ga snet!« Pobliskovo sem zdrvel po stopnicah in se spustil po lestvi v podzemlje: obešenec že ni imel več vrvi!«
In tak dogodek se je zdel g. Moncharminu narave.i. Človek, obešen na koncu vrvi, pridejo ga snet in vrv je izginila. O. seveda, Moncharmin si je našel čisto priprosto razlago. Le poslušajte ga: Bila je plesna ura in korifeje in miške so se hitro zavarovale proti urokom. Pika, to je vse. Zamislite si baletni zbor, ki leze doli po lestvi.. in si razdeli obešenčevo vrv hitreje, kot se to da zapisati. Ali je to resno? Nasprotno, kadar natančno pomislim na kraj, kjer so truplo našli — v tretjem podzemlju pod pozoriščem — se mi vse zdi, da je moral nekje biti važen razlog za to, da je vrv izginila, potem ko je opravila svojo nalogo. Pozneje bomo videli, če sem se motil ali ne v tej domnevi
Zlokobna novica se je kmalu raznesla od vrha do tal po Operi, v kateri je bil Jožef Buquet zelo priljubljen. Lože so se izpraznile in male plesalke, zbrane okrog Sorellijeve kot boječe ovce okrox pastirja, so se napotile v plesno dvorano po slabo razsvetljenih hodnikih in stopnicah, naglo stopicajoč s svojimi rožnatimi tačicami ...
Pazi prigodom kupnje na gornje ime i zaštitni znak.
PENKALA TVORNICE, ZAGRE:
1
Najpopoinefši
Sfoewer
šivalni streli
za šivilje, krojače in čevijarte tei za vsak dom. Preden si nabavite sttoj, oglejte si to izrednost prt tvrdki
. Lud. Baraga, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6 I.
SrezslaEen pouk, 15-lsina garancija
Telefon št. 980 m
□□□□□□сааЈаапаспсапаопаассс
lllllf»aSSB»IB4BIRSBfl&V
axatxra.:.a: ' >r ' mur
gostilne
Slavnemu občinstvu kakor vsim stalnim gostom naznanjam, da sem danes 27. marca otvoril na novo gostilno
i» KersniRovi ulici št. S
Točil bom pristna dalmatinska vina po zmernih cenah in nudil mrzla jedila.
Za obilen okisk se priporočamo.
igel a	Brada Lasan.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče. stari oče tast, stric, praded, gospod
Srečko Zalokar
danes, dne 25. marca po dolgi mučni bolezni, boguvdano za vedno zaspal, v 75. letu starosti.
Poireb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 28 marca ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti.
V	Kokri, dne 25. marca 1926.	1877a
Ivanka Čžagsi, učiteljica Milka Kristan, Julka Povšn&r, učiteljica, Srečko Zalokar, uradnik, dr, Vinko Zalokar, zdravnik, otroci — Srečko Nagù, nad učitelj, Franc Kristan, pristav, _ Juri« Fovšnar, veleposes!., Gusta Zalokar, roj. Živko, Božena Zalokar, roj Girlček, zetje in snahe, vnuki in vnukinje in ostali sorodniki.


Okrajna posojilnica v Ormožu naznanja tužno vest, da je v petek, dne 26. marca 1926, po mučni bolezni preminul njen dolgoletni odbornik, gospod
FRANC
veleposestnik v Ivanjkovcih
star komaj 44 let.
Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 28. marca 1926 ob 13. uri, izpred hiše žalosti na pokopališče v Svetinjah.
Blag mu spomin!
Ormož, dne 26. marca 1926.
RENHULT automobili
osebni in tovorni vseh velikosti
danes neprekosljivi.
Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Kje se nalbolie. Ie kupi brez dvoma znano pri
. Žargi
Pri nizki ceni.
1847-a
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 3
Nudi se cen], odjemalcem raznega perila, vsakovrstnih nogavic, rokavic, ter veliko izbiro vezenin, nakltov, très, svile raznih kravat, posebno samoveznic i. t. d. p0 priznano nizkih cenah.
-	'■'*• -vл"v".ï
v», .-.- . • \ . .	--
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
ing. Mohorja Pirnata
se vsem na prisrčneje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena Prometnemu zavodu za premog d. d., Trboveljski družbi, rudokopu Velenje, ter končno vsem drugim za darovane prekrasne vence m iako mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti.	1867a
V Ljubljani, dne 26. marca 1926.
Rodbina Pirnat.
\lim velikodušno druzînoJ
ki bi se usmilila uboge 12 letne deklice, sirotj brez sorodst.a ter jo vzela za svojo? Deklici je zelo pridna, duševno in telesno dobro razviti in se nahaja tačas v Gracu Natančnejša obve stila daje JOSIP ARTNAK, Celje. Bcnj Ipavc. ul. št. 6.	188(4
1873 j
Naš blagi, srčnoljubljeni oče. ded, brat, tast in svak, gospod
Jernel Grošelj
višj! poštni kontrolor v. p,
je danes, dne 26. marca ob 9. uri dopoldne v 79. letu boguvdano preminul ter nas zapustil v neutolažni boli.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo 28. t. m ob pol 4 pop. iz hiše žalosti, Rimska cesta štev. 13.
LJUBLJANA, dne 26. marca 1926.
Prol. Bndolf Grošelj, Mi ci Oro-éelj, dr. Pavel Grošelj, otroci. — I Davorina Grošelj roj. à ar lin, snaha, Boitjantek, vnuk

. " •	'"C"''- " ' ' .,-š n
ц ' Шш Ш
1мк
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče in brat, gospod
ANDREJ SVET
posestnik in večletni občinski odbornik
po dolgem trpijenju, previden s tolažili sv. vere, danes zjutraj ob 9. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega se bo vršil v nedeljo ob 2. uri popoldne na Rakeku.
Priporočamo ga v blag spomin!
Rakek, dne 26. marca 1926.
Ivana Svet, soproga — Adolf, Vinko, sinova — Iva, Oanica, Stanka in Marica, hčerke — Anton, brat.
Urejuje dr. Albert Kramer- Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnika*. Za Narodno tiskamo d d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseretni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani