Cena 2 Din wfidvuuii.vu, LijuDijacuL, Knafijeva uilca 6. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 8126. Imeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ujL — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. IL — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru et_ loo. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-arartnerta Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa št. 3122, 8123, 3124. 3125 In 312& Ponedeljska Irdaja »Jutra« izhaja vsa v ponedeljek zjutraj. Na. roča se posebej in velja po pošti prej emana Din 4.-, po raznašai-cib dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa št_ 2440. -1 Celje: Strossmayerjeva uL 2, Tel. 6& Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu. (Heporta$a i j dÉcòinije Milijon moz pod orozfem — Str»ola amerisicega speŠculanta — <&besins(ce •Rmaconfce — Jattafizem namesto modernega croz;a — *Vic strahu, pred fetali — ÜCafco ìe bilo pri •fildut Harar, v začetku oktobra Železnica Addis Abeba — Džibuti je ozkotirna, slaba, draga in počasna. Vožnja od prestolnice do Diredawe stane 556 frankov. Ob 20. zvečer se je vlak ustavil in je nadaljeval vožnjo žele v prvih jutranjih urah. Vagoni so bili natrpani. Z nami se je vozilo tudi 120 vojakov cesarjeve garde, sami veliki, zastavni možje, ki so jih poslali stražit most čez reko Havaš. Vzdolž proge smo ves čas srečavali skupine vojakov, belo oblečene domačine z velikimi slamniki ali modernimi tropskani pokrivali. Polagoma so se pomikali naprej s puškami na " ramah. Može so spremljalo tudi žene in otroci, za ženami pa so stopali mezgi z municijo in živižem Od časa do casa smo srečevali tudi voiake z zastavami, velikimi zelenorumeno-rdečimi prapori z levom Jude na srednjem polju. Vsa Abe-sinija je danes ogromno vojno taborišče. Po približnih cenitvah ima Haile Selassi pod orožjem nad milijon mož. Tik pred odhodom vlaka sem slišal med Evropci v Addis Atebi čedno zgodbico. Pred dnevi je prispela preko Sudana v Abesinijo kolona kakšnih deset tovornih avtomobilov. Ljudje so bili prepričani, da so pripeljali Vickersove, Armstrongove ali Škodove topove. Toda ko so začeli izkla-dati tovore, so videli, da niso pripeljali orc-žja, temveč čevlje. Nekemu podjetnemu mr. Smithu iz Oklahome je šinilo v glavo, da bi se dalo v Abesiniji zaslužiti. Hotel je pripeljati orožje, ker pa mu to ni uspelo, je naložil na svoje avtomobile 10.0U0 parov japoskih vojaških čevljev. Japonsko obuvalo je drugačno kakor evropsko. Spredaj je razdeljeno in palec ima poseben prostor, kakor rokavice s palcem. Ko je Smith napravil ponudbo vojnemu ministrstvu, so se Abesinci zvijali od smeha Cemu? Mož ni vedel, da hodijo Abesinci že od paniti veka bosi. . . Te dni se je pripeljal neki letalec z bojišča. Pripovedoval je svoje vtise o delovanju italijanskega letala pri Addi Mesadi. Od časa do časa, je dejal, je to letalo s svojimi bombami zaviio prostor pod seboj v meglo in dim- Bombe so pokale s takšno močjo, da je odmevalo do Makaléja, kjer je bil do nedavno glavni stan rasa Seyuma. Ta knez ima pri sebi na bojišču tudi svojo ženo, ki je nečakinja abesinskega cesarja. Prav tisti dan, ko so italijani obmetavali abesinske postojanke z bombami, sta ras in njegova žena jahala na izprehod. Pol ure sta bila v območju sovražnega ognja italijanskih lovskih letal. Sploh je treba povedati o Abesinkah, da so zelo hrabre. Med Danakilci, ki so štiri dni držali fronto pri Adui, so bile v prvih vrstah ženske. Čeprav niso streljale na sovražnika, so vendar prinašale svojcem vode? živila in strelivo in so v vsem šle svojim možem in rojakom na roko. Zvečer smo srečali nekega kneza iz okolice Hararja. Pripeljal je 2500 mož z ženami in otroki in se z vsemi napotil proti Adui. Ljudje so bili videti zelo izmučeni, kajti bili so že več dni na potu, kljub temu pa niso bili slabe volje. Oboroženi so bili seveda slabo. Mnogi so imeli še stare puške, tolažili pa so se, da jim jih bodo na bojišču zamenjali z novimi. Imel sem priliko govoriti z voditeljem tega oddelka, rasom Agulo, ki je majhen, star možiček z belo brado. Dejal je: >I)a bodo Italijani zmagali pri Adui, o tem ni bilo nobenega dvoma- Mogoče bomo tepeni tudi pri Makaléju. Cim globlje pa bodo prodirali v našo deželo, tem večji bo naš odpor, kaiti zdaj korakamo z vseh strani proti njimc. Neki Žved je nato pripomnil, da invajo Abesinci slabo orožje in da jih bodo Italijani napadali iz zraka. Ras se je nasmehnil: »To nič ne de. Topov se ne bojimo, tudi letalom se bomo privadili t. In povedal je v ilustracijo naslednjo dogodivščino: »Pred leti se je uprl ras Guksa Olie iz Begamderja cesarju Haile Selassiju. Cesar je zato velel Francozu Mailletu, naj obmetava rosovo mesto z bombami. Maillet je storil kakor mu je bilo rečeno, vrgel je na rasovo mesto dvanajst bomb, ki so ubile rasa. Ali pa mislite, da je kateri naš človek bežal iz strahu pred eksplozivi? Stali so tam, kakor da se ni nič zgodilo. Takšni so abesinski vojščaki. . .« 0 polnoči je nastalo v Hararju veliko razburjenje. Nekdo je raznesel vest, da sliši brnenje letal nad mestom Zbralo se je nad 10.000 ljudi. Toda vsi so bili čudovito mirni. Izkazalo se je, da res letijo letala po zraku, toda ne sovražna, marveč domača, ki so bila na izvidnem poletu. Neki letalec, častnik cesarjeve garde, ki se je udeležil prvih spopadov z italijansko vojsko v globeli pri Adui, pripoveduje, ka ko je bilo na bojišču: Najprej so priletela nad Aduo letala. Iz velike višine so metala na mesto bombe, ki so porušile rasovo palačo Pred mestom je stalo tedaj 5f'0() Danakilcev Danakilci so bili tisti, ki so pr^d leti premagali vojsko generala Raratierija In ljudje se zdaj niso hoteli umakniti sovražnim bombam. Za bombarderji so priletela lovska letala. Letela so zelo nizko in so ves čas obstreljevala abesinsko vojsko s strojnicami. Neko letalo so tudi sestrelili in je padlo blizu italijanskega konzulata v Adui na zemljo. Nastal je kratek premor. Potem so nastopili askari. Poznam to vojaštvo, bili so od 7. bataljona. Askari so Imeli poglavitni delež v teh bojih. Padali so v snopih kakor žito pod kosilnico. V soboto okolu štirinajstih popoldne je brba dosegla višek. Takrat sta poskušali dve italijonski brigadi vdreti v mesto. Sedem tisoč Danakilcev, se jim je vrglo nasproti. Ti vojščaki so bili zelo slabo prehranjeni, imeli so za seboj nad tristo km pota, tili so oboroženi s starimi puškami, s takšnimi, ki so jih rabili že njihovi očetje v bitki pri Adui pred skoro štiridesetimi leti. Žeje si niso mogli ugasiti niti s kapljico vode, ker je niso imeli. In vendar so se spustili v boj. Z lastnimi očmi sem videl, kako so se ti ljudje z bodali v rokah in z ročnimi gra- natami vrgli na tanke. Tekli o jim nasproti. Štiri ure je sipalo topništvo smrt na Dana-kiìce, oni pa so vztrajali. V prvi uri je padlo nad tisoč mož. To je bil res dan starih pušk. . . Na vprašanje, kako je bilo z ujetniki, je govornik pojasnil, da je padlo v sovražnikove roke morda kakšnih 200 mož, ljudi iz severne Amhare. Danakilcev pa ni bilo med njimi, kajti Danakilec, ki pride v ujetništvo, mora izvršiti samomor. Ce tega ne stori, ga umore domačini po povratku iz ujetništva. Težko je presoditi sedanji položaj, vendar se lahko reče, da je zdaj med Harar-jem in Aduo zbranih nad pol milijona Abesincev. To je že sila, ki mora z njo vsakdo računati. . » Georg Wendel Parada italijanskih čet pred odhodom na fronto Barbe ob reki Setif Iz italijanskega glavnega stana poročajo: Medtem ko utrjujejo na visoki planoti province Tigre trije italijanski armadni ztori svoje postojanke, stoje v zapadni dolini italijanski askeri v obrambnem boju proti Abeslncem. Boji se odigravajo med pečevjem Gaš in Setitom, kjer živijo prastara plemena Baza in Kunama. To je pravcato ozemlje tropske flore in faune. Burru, poveljnik severne Amhare, razpoiaga pri Angareleju z 20 tisoč možmi, ki so opremljeni z modernim orožjem- Pred nekaj dnevi je skušal precej močan trop Abesincev prekoračiti eritrijsko mejo. Pri tem so trčili na 23. bataljon domačih vojakov iz Eritrije. Moštvo je bilo ravno pri obedu, imelo je pred seboj ta-kozvano barbuto, mešanico iz moke in vode. Ker so predstraže javile sovražnika, je bataljon pograbil puške in naskočil Abe-since. Voditelji so sicer popadali, toda domači podčastniki so prevzeli poveljstvo m so pognali sovražnica v beg. Tudi drugi poskus prekoračenja reke Setit se je ponesrečil. Ponoči so Abesinci v tretje napadli predstraže pri On Kagarju, toda strojnice so jih pokosile. Ta borba je bila zelo huda in kratka. Domačini so pognali napadalce v beg. 0 letalcih ie treba povedati, da jim pripada v uspešnem boju velik del zaslug, da se stvari ugodno razvijajo. Letala so na mnogih mestih preluknjana od sovražnih krogel, letalci se morajo poleg tega boriti z ovirami na terenu. Toda general de Bono, vrhovni poveljnik zna ceniti vse te napore pravilno in se zaveda vseh težkih posledic četniške vojne. Položaj v Adigratu Havas poroča iz Asmare: Prebivalstvo province -Tigré se živahno udeležuje preskrbe italijanskih čet z živili-V Adigrad dospevajo vedno dovoljene količine lepega govejega mesa. Domačini so bili po vkorakanju italijanske vojske zelo nezaupljivi, ker so se bali, da jim bodo izpraznili zaloge. Ko pa so začeli Italijtfni rekvizicije plačevati z gotovino, je začela od vseh strani prihajati živina, pitne vode je v izobilju. Med okupatorji in domačini se razvija izredno živahna trgovina. Cene živil pa skačejo. Za tri jajca, ki so v začetku veljala pet centesimov, je treba zdaj plačati celo liro. Piščanec, ki si ga prej dobil za 60 centesimov, stane že šest lir. Vse blago mora italijanska vojska plačevati s tolarji Marije Terezije, čeprav je bila poprej lira plačilno sredstvo v krajih tja do Adigrata. Mnogi domačini pozdravljajo italijansko vojaštvo z rimskim ooz-dravom in nekateri otroci so se naučili že po nekaj italijanskih besed. . . Italijansko uradno poročilo št. 18 Rim, 13. oktobra. AA. Agencija Stefani poroča: Uradno poročilo z bojišča št. 18. pravi: 11. t. m. ob 13. se je Dedžas Haile Selasi Guks predstavil italijanskim sprednjim stražam in nato prispel v šotor glavnega poveljnika generala de Bona Bil je oblečen v vojaško obleko evropskega kroja. V njegovem spremstvu je bilo več nižjih starešin. Z rasom Guksom je prišlo na italijansko stran 1500 oseb, oboroženih večinoma z brzostrelnimi puškami sistema Manlicher. Razen tega so imeli 20 strojnic, štiri gorske topove in dva protiletalska topa sistema Oberlington. Ti vojaki so se nahajali okrog Adigrata. Pred generalom de Bonom je ras Guksa vnovič izrekel svojo zvestobo napram Italiji in izjavil, da se mu stavlja na razpoloženje. Dejal je, da bodo njegovem primeru sledili najbrž tudi drugi poglavarji, tako da bo moglo vse prebivalstvo pokrajine Tigre uživati sadove miru, blagostanja in pravičnosti pod zaščito italijanske tro-bojnice. Danes je general de Bono obiskal Aduo. Tu je pregledal čete in odkril na svečan način spomenik italijanskim vojakom, padlim leta 1896. v bojih pri Adui. Tekom včerajšnjega dne so se nadaljevale operacije končnega očiščenja dozdaj zavzetih krajev. Med temi operacijami je bil oddelek italijanske domače pehote na-"paden s streli iz pušk, je pa kmalu obkrožil in razgnal sovražnika. Na bojišču je sovražnik pustil dva mrtva, od teh je bil eden neki višji starešina. Na somalijski fronti ni nič novega. Italijanska ofenziva V ogadenski pokrajini se bo prihodnje dni začelo novo prodiranje italijanskih čet Rim, 13. oktobra AA. DNB poroča: Po poročilih italijanskih listov o bojiščih v Vzhodni Afriki je treba že prihodnje dni računati z veliko ofenzivo proti filakali. S somalijskih bojišč so prispela poročila, da so italijanske čete prodrle v ogadenski pokrajini tako daleč, da so samo še 50 milj oddaljeni od Hararja, ki je glavno mesto tega okraja. Tudi tod bo v najkrajšem času odločna ofenziva. Včeraj se je nadaljevala očiščevalna ak- cija. Pri nekem spopadu je imel sovražnik 28 mrtvih. Na somalijski fronti ni ničesar novega. Dr. Benes bo podal ekspoze Praga, 12. oktobra, z- Na seji predsedstva poslanske zbornice je predsednik sporočil, da bo v sporazumu z vlado sklicana seja poslanske zbornice za 24 t. m. Na tej seji bo zunanji minister dr. Be. neš podal ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. Sankcije — dvorezen nož Angleži dvomijo, da bodo gospodarske sankcije preprečile vojno v Abesiniji, lahko pa še bolj poostre položaj London, 13. oktobra AA. »Evening Standard» piše, da postaja čedalje bolj jasno, kako teško bo izvajati gospodarske sankcije proti Italiji. Velika zaposlenost avstrijske vojne industrije v zadnjem času kaže jasno, da bo Italija v bodoče odtod prejemala municijo. Podobno vejla tudi za goriva. Italijanska mornarica prejema potrebno gorivo iz Sovjetske Rusije. Ta bo gotovo zahtevala kompenzacije, ker mora sovjetska vlada svoj uvoz plačevati s tujimi devizami. Diplomatski sotrudnik «Manchester Guardiana» ugotavlja, da je angleška vlada na svoji prvi seji o sankcijah razmišljala tako o gospodarskih in finančnih kakor tudi o vojaških in pomorskih ukrepih. Omejili pa se bodo zaenkrat na poizkus gospodarskih sankcij. Če pa to ne bo vplivalo na g. Mus- solinija, potem bo treba izvajati mnogo bolj odločne ukrepe. Iz današnjih listov je razvidno, da si angleško javno mnenje ne dela nobenih prevar glede nevarnosti, ki groze, če bodo sankcije izvedene. «Sundav Times» se vprašuje, ali ne bodo gospodarske sankcije povzročile tudi težkega položaja. Ali je mogoče popolnoma točno ločiti gospodarske sankcije od miroljubne blokade. «Observer» smatra, da miroljubne sankcije ne bodo rodile žel jenih sadov. Države, ki mislijo, da bo mogoče Italijo odvrniti c gospodarskimi ukrepi, se morajo zavedati, da bi lahko povzročile evropsko vojno. Ljudje govore o blokadi, nihče pa ne ve, da pomeni ta beseda vojno. Angleško ljudstvo je pred alternativo. Ali naj se vojna omeji ali pa naj se prepreči. Druge možnosti ni. Italija se ne bo vdala Italija se bo uprla gospodarskim sankcijam in do skrajnosti omejila svoje potrebe Rim, 13. oktobra AA. Havas poroča: V komentarju o prepovedi izvoza orožja v Italijo, ki jo je sklenila Ženeva, pravi «Tribuna», da je s tem storjen prvi madež, ki ga bo težko oprati. «Giornale d'Italia» piše s svoje strani: «Italijansko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo sedanjega vztrajnega prizadevanja angleške vlade in njenih zaveznikov, ki podpirajo deželo suženjstva, Abesinijo proti lastnim vo-javkom, ki so za velike svetovne vojne padli za skupno zmago in pa zato, da je mogla Velika Britanija še razširiti svoje ogromno kolonijalno cesarstvo. Padlo jfh je tedaj 670.000!» List pristavlja, da se bo Italija junaško uprla gospodarskim sankcijam. Trgovinski stiki, ki jih bodo sankcije prekinile, ne bodo več obnovljeni. Izvoznišike države bodo pri tem največ trpele. Italijani bodo do skrajnosti zmanjšali svoje potrebe in se s tem uprli svetovni gospodarski vojn L «Lavoro Fascista» naglašava: O enem je Velika Britanija lahko prepričana: Izvedba sankcij pomeni v Sredozemskem morju naj-direktnejšo grožnjo z vojno. Nova pogajanja? Mussolini je baje pripravljen na pogajanja, če dobi pokrajine Tigre, Harar in Ogaden Pariz, 13. oktobra. AA. Današnji «Oeuvre» objavlja poročilo svojega glavnega urednika za zunanjo politiko ge. Tabou iz Ženeve, v katerem navaja da je včeraj v veži Društva narodov rimski poročevalec «Reichs poste», glavnega glasila avstrijskega kance-larja dr. Schuschnigga, prepričeval svoje tovariše, da je dobil z najmerodajnejše strani informacijo, da je predsednik italijanske vlade Mussolini zdaj pripravljen na Kompromis, in sicer na tej le osnovi: Društvo narodov odstopi pod posebnimi pogoji, ki bi se o njih Mussolini podrobno pogajal, Italiji pokrajine Tigre, Harar in Ogaden. Pri tem naj se pravice Italije na tem ozemlju čim podrobnejše opredele. Ga. Tabou pristavlja, da bi to bil prvi primer, če so te vesti točne, da se hoče Mussolini pogajati o Abesiniji v okviru Društva narodov in da se odreka italijanskemu vojaškemu pohodu do zavzetja abesinske prestolnice. „Italija je daleč od ženeve" Rim, 13! oktobra AA. «Popolo di Roma» piše o včerajšnjih ženevskih sklepih in pravi med drugim, da se je zdaj začel postopek po členu 16 pakta DN — postopek h kateremu se niso zatekli vseh 18 mesecev vojne v Mandžuriji več ko dve leti vojne med Bolivijo in Paragvajem. To se da po sodbi lista razlagati samo tako. da se ne Japonska, ne Paragvaj od vsega začetka nista ozirala na Društvo narodov, temveč sta ravnala po svoji volji. Italija, pravi list. Vlada na Oplencu Topola, 13. oktobra. AA. Danes ob 10.30 so se pripeljali na Oplenac člani kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom dr. Milanom Stoja-dinovičem na čelu. Takoj po prihodu so se članj kraljevske vlade 6 predsednikom vlade dr. Stojadinov'cem napotili v kripto, kjer je oplenski prota Sava Guzvic ime' službo božjo za pokoj blagopokujnega viteškega kralja. Po končani službi božji je predsednik kraljevske vlade položii na grob kralja-mučenika krasen šop nageljnov, med tem ko so člani kraljevske vlade izkazali blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju čast z enominutnim molkom. Nato so se člani kraljevske vlade odpeljali v Mladenovac in se odtod vrnili v Beograd Prihod čsl. poklonit-vene delegacije Beograd, 13. oktobra, p. Z današnjim jutranjim vlakom je prespelo v Beograd češkoslovaško odposlanstvo. ki šteje 50 oseb in ki ponese žaro s češkoslovaško zem- " ljo na grob kralja Aleksandra na Oplenac. ' V odposlanstvu, ki ga vodi znani prijatelj jugoslovenskega naroda g Peter Zenkl iz Prage, je 16 delegatov češkoslovaških mest nadalje zastopniki čehoslovaško-iugoslo-vensko-češkoslovaških lig g. dr Kosta Ku-organizacij. Z odposlanstvom je prispel poseben oddelek češkoslovaških legionariev ter velika skupina češkoslovaških novin ir-jev. Na beograjskem kolodvoru so drage goste pozdravili predsednik Zveze jugosio-vensko-če&oslovaški hlig g. dr. Kosta Ko manudi. zastopnik beograjske občine Kara Jovanovič in zastopnik Zveze iugoslava skih mest g Vidakovič Za pozdrave se zahvalil g. Peter Zenkl Dopoldne je imela beograjska občina svečano sejo na čast go- pa mora zdaj plačevati za svojo zvestobo Društvu narodov. i V nadaljnem izvajanju pravi člankar, da je navzočnost barona Aloisija na včerajšnji seji le imela ta namen, da se dožene odgovornost Društva narodov. Dejansko je sodelovanje med Italijo in DN prenehalo že tedaj, ko je Društvo narodov proglasilo Italijo za napadalko. Od takrat, pravi list, je Italija s srcem in dušo daleč od Ženeve. stov, ki so se nato odpeljali na Avalo, kjer so položili venec na grob Neznanega junaka. Jutri odpotujejo z avtobusi na Oplenac, da se poklonijo na grobu blagopokojt nega kralja Uedinitelja. Shodi opozicije Beograd, 13. oktobra, p. V Trnavi pri Kragujevcu je bil danes sihod združene opozicije. Na shodu je govoril g. Ljuba Davi-dovič, ki pa v svojem govoru ni povedal nič novega in nič konkretnega, marveč ponavlja« že znane opozicijske zahteve o svobodi tiska in besede ter o demokraciji. Istočasno se je vršil v Kragujevcu shod Jugoslovenske narodne stranke, na katerem je govoril g. Hodžera. Med njegovim govorom je prišlo do prepira in nazadnje do pretepa, tako da je morala intervenirati policija. Sokolske tekme Beograd, 13. oktobra p. Danes »o se pričele na telovadišču beograjskega Sokola sa-vezne tekme jugoslovenskega Sokolstva, ki se jih uoeležujejo tudi tekmovalci češkega in ruskegs Sokolstva ter bolgarskih J nakov Današnje tekme so pokazale odlično višino sokolske telesne vzgoje. Med članicami so bile najboljše Mariborčanke, ki so s svojim nastopom naravnost zadivile. Med člairi so dosegli najboljše rezultate tekmovalci iz Ljubljane, ki so pokazali izredno dovršeno tehniko. Tekme se bodo jutri nadaljevale. Sorejemanfe strank v ministrstvu za soc. politiko 8e0g;rart oktobra AA. Minister za '»"».'Tir .K.jitiVr, narodno zdravje bo .•nT-e-foTrmi kranke «nio oh sredah tapet, kih od 11 do 13 ure Prijava v kabinetu ob navedenih urah samo od 10.30 do 11 30. Kronika ©d sobote do ponedeljka Ljubljana, 13 oktobra Z današnjim dnem so bili sicer ukinjeni turistovski vlaki, ali kljub temu je bilo zjutraj na glavnem Kolodvoru Kakor običajno ob drugih nedeljah Saj so v nadomestilo družinski vozni listki in po teh Ljubljančani radi segaio. Zato je razum, ljivo da sta morala poleg rednih vlaKov i ' loreu iSKi ii Loio.isK' sc po e D na ivip.ka. V Ljubljani danes ni bilo pomembnih d-JJ*Olixv...v K JilJaJvC ^iir^C. M J-U p lVUOilc ljudi se je pa nabralo pri tomboli na Kongresnem trgu- »t-epeika Angel na« v operi V operi je bila sezona otvorjena s pre-m'ero Po®«!"' *eve <-r"»»» »n®»> ° •«■• lina» Gledališče sicer ni bilo do kraja polno ali gledalci so bili navdušeni Opera je izvrstno uspela in pokazala že v začetku sezone, da ie ves r.aš a.is-mbe ub vsej mizeriji umetniško na vi k-i Igrači kakor dirigent in vsi sodelujoči so že.i mno-Jo priznanja. Sent'akob^ani n so /adovol ni Spričo lepega obiska v kinematografi se seveda ni čuditi, da so morale biti tudi žrtve. Na žafost so bili to naši vrli šen-t'akobéani, ki so v vsakem pogledu za. s uženo in resno pripravili predstavo, s katero je bila obenem otvorjena jubilejna 15. sezona. Potrudili so se še prav posebno in z novi.m elanom so šli na delo-Na žalost je pa njihova lepa dvorana v ì'estnem domu precej zevala praznine s.:ntj:ikobč.i:e je oč-ivudno opogumil lan- ski uspeh « Rokovn jai ev», da so se odločili za ,d'ru >o Govek 'rjevo raro^no igru- «Lo-gijonarje»- žal tudi uspeh igre ni bil tak kakor pri «Rokovnjačih». Zellerjeva opereta «Ptičar» žanje v Elitnem kinu Matici lep uspeh. Kdorkoli je doslej to opereto videl, jo želi videti še enkrat Sobotna in nedeljne predstave so bile do malega vse razprodane in ljubitelji filmskih operet so si že sinoči rezervirali mesta za današnjo predstavo. Saj pa res nudi «Ptičar» mnogo prijetne zabave, poleg prijetne godbe mnogo veselih dovtipov Pri vsaki predstavi se je občinstvo izvrstno zabavalo. Zaradi deževne n^deije so bi m dobro obiskani tudi drugi kinematografi. ! Minister za pošte in brzojav v Sloveniji Z dopoldanskim brzovlakom so prispeli iz Beograda minister za pošte in brzojav g. dr. Branko Kaludjerčic s soprogo, šef kabineta g. Vukalovič in ministrov pomočnik inž. Ratajac. Na kolodvoru jih je pozdravil direktor pošte g. dr. Vagaja v navzočnosti ostalih predstavnikov oblastev. Po kratkem počitku v kavarni hotela Union so se odfični gostje v spremstvu poštnega direktorja odpeljali z avtomobilom v Domžale, da si ogledajo radijsko oddajno postajo. Nato so nadaljevali pot na B'ed. Zvečer so se vrnili v Ljubljano, kier so nastanjeni v hotelu Union._ V teku jutrišnjega dopoldneva bo g. minister za pošte inspiciral poštne in brzojavne urade v Ljubljani. Srsea p£l dsMelni tombali Deževna nedelja sicer ni posebno privla-na za tombolo, nu, Ljubljančanov pa tudi dež ne zadrži. To se je videlo pri današnji popoldanski tomboli na Kongresnem trgu, kjer se je spet enkrat zbralo več tisoč ljudi, ki so nestrpno in svetlih oči zirli na tribuno, odkoder se je od časa do časa oglašala trobenta in za njo oznanjevalec izžreba n:h številk. Stegovali so se vratovi in časih se je pojavil zadovoljiv smeh na obrazu, časih pa tudi prikrita jeza in sem pa tja je padla pridušena ljubljanska kletvica: Ork a luj! Tombolo je priredil socijalno-politični urad mestne občine, da odpomore bedni šolski deci, ki je potrebna obleke in obutve 7.i zimo. Z majhno zamudo se je pričela tombola in včasih je nagajal dež, a ljudje so čakali vztrajno prav do 17. ure, ko je bila izžrebana zadnja številka. Nekdo je zavrisnil: «Tombola!» Oglasil se je koj drugi in že se jih je več rinilo skozi gnečo proti tribuni. Vsega skupaj je bilo razdeljenih 12 tombol. Sreča se je to pot nasmehnila naslednjim: Prvo tombolo, lepo sobno opravo, je srčno vesela odpeljala domov strežnica Marija Bogatajeva iz Mencingerjeve ulice 13. In sila zadovoljen je bil tudi Janez Jelnikar, učenec 4. razreda osnovne šole iz Vodmat-ske ulice 12. Kar moško je zajahal lepo novo kolo in se odpeljal domov.. Tretjo tombolo, 2000 kg premoga je dobil Janez Nedog, učenec I. meščanske šole iz Hoti-mirove ulice. Zasebnica Emilija Kariševa iz Kavjkove ulice 96 je odnesla domov blago za moško obleko. Sodnik France iz Ravnikarjeve ulice 10 je zadel fotografski aparat. Šesta tombola je pa zopet pripadla dijaku: Pirih Branko, dijak I. realne gimnazije, je dobil 1000 kg lepega premoga. Zadovoljen je bil tudi akademik Rajko Grimšič s Starega trga 20, ki mu bodo na dom zapeljali štiri kubike drv. Osmo darilo je bilo voziček živil — kdo bi se ga branil? Tikših misli je bil tudi upokojeni kurjač Jurij Karba iz Koroške ulice 12. Kar prijel je za voziček in ga potegnil skozi Zvezdo proti domu. Nekateri so se hehe-tali, a je bilo gotovo precej nevoščljivosti vmes... Deveta tombola je bilo blago za žensko obleko, ki ga je dobila žena železniškega upokojenca gospa Marija Skokova s Tvrševe ceste 66, z enakim darilom se je pa postavil tudi France Kumer z Resljeve ceste 18. Mizar Miha Sitar iz Apihove ulice je dobil blago za ženski plašč, zadnja tombola — blago za ženski plašč — je pripadla Nandetu Zupančiču, učencu V. osnovne šole iz Gregorčičeve ulice 4. Poleg tombol je bilo razdeljenih še 110 činkvinov in 60 tombol. Tudi z metlo so bili ljudje zadovoljni. Kar preko ramen so jo položili — pa hajd domov. Tombola je v lepi meri dosegla plemeniti namen in bo za revne otroke ostalo nekaj tisočakov. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec cašo pri rodne FfS!!^ JOSCfOVB Registrirano od ministrstva za soc politiko m nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. arlborska kronika Spominu kralja Uedinitelja Je bilo posvečeno današnje otvoritveno predavanje v ciklusu predavanj, ki jih prireja tukajšnji »Nanos« v času od 13. do 19. t., m. Vabilu naših vrlih Nanosovcev so se odzvali Mariborčani v krasnem številu in pozorno sledili izvajanjem predavatelja gl. urednika Radivoja Reharja, ki je podal mnogo zani ni'vega gradiva o delovanju Viteškega kralja v svetovni vojni. V okviru današnje zgodovinske prireditve so sodelovali z ubrano pesmijo tudi n.-sši vneti >Jadranaši« pod vodstvom prof. Vrabca, sledila je občutena recitacija člana Narodnega gledališča Jusia Košute. Nato so se podali zborovale* k spominski sveti maši V frančiškanski cerkvi on pol 12., pri kateri je lepo prepeval pevski zbor > Nanosa r ped vodstvom J. Laha. Nezgoda pri krstu treh jadralnih letal V delovanju mariborskih »Naših krik se opaža v zadnjem času znatno poživljenje, poludnost. Danes popoldne je bila pred hangarjem na Teznem slovesna blagoslovitev in krst treh jadralnih letal, ki so jih zgradili čIkri jadralnega odseka sami. Oko li hangarja se je zbralo številno občinstvo. Blagoslovitev je s primernim nagovorom opravil škofov zastopnik ms.gr Ivan Vreze Botrovali so ravnatelj Krejči. mestni predsednik dr. .Iman in tovarnar Ropaš iz Celja Presrčna slovesnost, pri kateri |e fungimi kot »domačin« >z;mn ravnatelj dr. Josip T«, minšek. se ie zaključil? s krstnim in propagandnim letom novih letal. Letala so bila krščena na imena »Pohorc«. »Celje« in »Berač". Pri propagandnem leiu se ie naiprei dvignil v zrak »Beračj in po kratkem letu spet srečno pristal Takoi »a'o niti ie -l"dil »pohorc« a ko je avtomobil potegnil tretje letalo, se k> takoi videlo, da guma ni bila enakomerno napeta. Zato se je letalo že takoj v početku poševno nagnilo. Pilot Edgar Kosak je zaradi poševnega leta izgubil kontakt z nožnim vzvodom in zato je letalo treščilo na tla ter si zlomilo obe krili. Košak je ostal nepoškodovan. V škafu mošta je utonila. • Iz Radgone je prispela danes semkaj vest o tragični smrti dveletne Marjete Segerije-ve. Ko je dekletce ostalo brez nadzorstva, je splezalo na škaf, poln vinskega mošta. Seveda je sirota takoj omahnila in utonila v moštu. Domačije gorijo... Ogenj je zajel skedenj Franca Lepoše v Mekotnjaku. Od skednja so plameni prešli na hišo. Skedenj in svinjak sta zgorela do tal. Razen tega je poslala žrtev ognja svinja in razno poljedelsko orodje. Gasilci so s takojšnjim nastopom preprečili, da ni tudi hiša popolnoma pogorela. Vlomi, napadi in drugo V trgovino .Jožefe Razborškove v Konjiški vasi so vdrli predrzni svedrovci in odnesli za 11di césto nezavesten 3 poškodbami po vsem telesu. Zanimiv doživljaj se ie prime ril tkalcu Raimnndu Val iču iz Maribora. Ob cesti pri Dervnškovi opekarni je na oovrat-ku iz Gornje Kungote ves truden zadremal. Med spanjem, se je pa nekdo jadrno odpeljal z njegovim čisto novim kolesom Nesreča povsod prežeča ")4letneniu delavcu Francu Arnušu iz >od ne ulice -o ' j>rj prekladanju de? k v skladišču padle de^kf n'i trlavo. in ie obležal nezavesten Zdravijo tja v bolnišnici Na dr ELITNI KINO MATICA tel- 21 -21. Ljubljana je navdušena ! Ljubljana uživa ob KARL ZELLER-jevi opereti Lil Dagover P T I C A R Malia AnderSast Včerajšnje predstave razprodane. Predstave ob 4., 7x/4. in 9Vi- « » Sf«,'no prinašamo fPmsko reportaž} i? Ahesini'e. žavnem mostu pa je prišlo do kolesarske nesreče, katere žrtev je postala 741etna Elizabeta Magdičeva iz Ljutomera. Povozil jo je neki kolesar, ko je drvel s Kralja Petra trga čez most na Glavni trg MISLITE NA ZIMO N NABAVITE SI md^ Jug. pat. pusteno-kovinsko brtvilo za okna in vrata A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 20 Opozorilo javnosti, 'na vežbe napada s plinom Ob času trajanja vetb ma obrambo zoper napade iz zraka se mora p re birrai. stvo ravnati po vsakokratnih odredbah, ki jih izdajo v ta namen obce.upravna to državna policijska oblastva ali občine. Te odredbe se morajo nanašati na ponašanje prebivalstva z ozirom na splošni red, varnost in promet v času vežb; prebivalstvo pa se mora s takimi odredbami tudi obvezati k pozitivnim dejanjem, ki Jih zahteva sodobna obramba zoper napade iz zraka kakor n. pr. k zapiranju oken in vrat, k skrivanju v kleteh itd. Kdor se izdanim in razglašenim odredbam ne pokor brez upravičenega razloga- se kaznuje z globo 10 do 1000 Dn, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa v zapor od 1 do 20 dni. Ta naredba kr. banske uprave ctopi v veJjavo takoj, ko se objavi na krajevno običajni način, - - - edalcev pri dirkah Dobro uspela prireditev kola jahačev in vozačev Ljubljana. 13. oktobra. Ze za preteklo nedeljo so bile napovedane kasaške in galopne dirke na Fužinah pri Ljubljani, toda zaradi slabega vremena so ti!« preložene na današnji dan. Čeprav tudi danes vreme tekmovalcem in gledalcem ni bilo preveč naklonjeno, se je zbralo na obširnem dirkališču vendar skoraj 3000 ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili dirkam. Vodstvo je bilo brezhibno organizirano in dirke so se končale pol ure prej, kakor je bilo računano. Največja atrakcija dirk so bile stave na konje, ki so se jih gledalci pridno udeleževali. Seveda pa je bil marsikdo razočaran, ker so se uveljavili tudi konji, na katere ni nihče računal, zlasti pri gorenjski dirki. Točno ob napovedanem času se je začela velika dirka mesta Ljubljane na progi 1600 metrov za nagrade 1CÒ0. 500. 300 in 200 Din-Udeležilo se je je šest tekmovalcev in sicer je prišel prvi na cilj »Uskok H.< g. Franca Kodele z Viča, ki je dosegel čas 2 min. 40 sek. Drugi je bil konj »Egon« g. Ivana Km-šiča iz Ljubljane s časom 2.43. Tretja je prišla na cilj kobila »Posilna« g. Erika Krisperja s časom 2.44, četrti pa konj »Tilde«, g. Janka Kocjana iz Ljub ljane. Propagandne dirke sta se udeležila le dva tekmovalca. Prvi je prišel na cilj »Prosilni« Ivana Krušiča iz Ljub. s časom 2.30, drugi pa »Uskok« kapetana Josa Sebeliča iz Ljubljane v 2.34. Proga je bila dolga 1400 metrov. V drugem heatu velike dirke mesta Ljubljane, kjer so tekmovali isti konji kakor v prvem, je prišel spet prvi na cilj »Uskok II« g. Kodele, 2. »Posilna« g. Krisperja, 3. »Tilde« g. Kocjana in 4. >Egon« g. Krušiča. Skupna kvalifikacija obeh dirk je: 1-»Uskok II.«, 2. »Posilnar, 3. »Egon«, 4. Enoprežne dirfee dravske banovine na progi 2100 m za 3 do 12-letne jugoslovanske konje z nagradami 1000, 500, 300 in 200 Din se je udeležilo osem tekmovalcev. Prvi je prišel na cilj «Dizma» g. Boža Bona iz Krškega v 3.28, druga je bila «Danica» Jožeta Petana iz Sromelj v 3.30, 3. »Sultan Murat« Iv. Peternela iz Na. klega, v času 3.38, četrta «Vida» Alojzija Brčana iz Ljubljane, peta «A ginica* Čr-tomirja Dolarja iz Ljubljane. Prav lep je bil handicap Petra Mozarta za nagrade 1000, 500. 300 in 200 Din. Udeležili so se ga konji, ki so v prejšnjih dirkah vsaj enkrat dirkali. Proga je bila dolga 2100 mt za vsako prejšnjo zmago pa se je dodalo še po 20 m. Rezultati so bili naslednji: 1. «Aginica» g. Črtomira Dolarja 3.55, (povprečni čas za 1000 m 1-42.), 2- »Posilna« Erika Krisperja 3.56 (povprečni čas 1.38.5), 3. »Sultan Murat« Ivana Peternela 3.58 (povprečni čas 1.41.5), 4. »Egon« Ivana Krušiča 4, (povprečni čas 1.42). 5. »Danica« Jožeta Petana 4.02 (povprečni čas 1.42)> 6. »Vida« Alojza Berčana 4.05, (povprečni čas 1-46.7), 7- »Kavalir« Erika Krisperja 4.10. Ena najlepših točk vse dirke je bila jahalna galopna dirka na progi 1800 m z nagradami 800, 400 in 300 Din. Udeležilo se je pet dirkačev. Prvi je bil konj «Divno» kapetana Roba, ki je s krasnim finishem pre-dirkal progo v 2 min. in 13 sek., drugi bi bil najbrž konj «Soko» kapetana Naumovi-ča, ki ga je vodil g. Loboda, toda komaj 100 m pred ciljem se je prevrnil, vendar pa jezdec k sreči ni dobil nobene poškodbe. Tako je zasedel drugo mesto konj «Koz-ma», ki ga je jezdil redov Popovič, v času 2.20. Tretji je bil konj «Atos», last uprave policije v Ljubljani, ki ga je jezdil nadzornik Alojz Cvetrežnik v času 2.25. Na četrto mesto se je plasiral Ivan Prešern iz Ljubljane s svojo kobilo «Mico», peti pa je bi! g. Kodela s kobilo «Olgo». Največja senzacija mitinga je hila dirka preko zaprek za nagrade 1000 600 vn -500 Din Udeležitn so se je ?meli konji, kj v tekih dirkah še niso dobili skupno več kakor 5000 Din nagrad Proga ie büa dolga 2800 m z osmrni 70 cm visokimi zaprekami. Profesionalni dirkači se je v konkurenci niso smeli udeležiti. Tekmovalo je šest konj Prvi je prišel na cilj k ni »Pc-run« uprave policije v Ljubljani ki je pred;rkal progo v 3.55 Vodil ga je g. Anton Pavlov&č. Drugi je bil mladi Maln-r iz Ljubljane, ki je zaostal samo 3 sekunde za njim Tretji je pr šel na cilj Popovič na vojaškem konju »Zdravinu« vendar pa je i nora I tekmo v 't' izven konkurence, ker je jockev po poki cu Zato ie dobil tret jo nagrado kom »Dečka« Rada Slanca iz L t:je .s časom 4.1^. Dvovpre>ne dirke Rudolfa Wa-ena Lip-P'.tta za pa 'ride 1e na"ti eni ko"ji od 70 do 16') m d^-'nde Pr« i ie nriš"l na cili par »Fgm-- Pnsilm« Kara Vnisr'a s č-ro'! ^ nar predirkat- na dVjša nrnon f?^60 m"» rti -e p-iše' venHn' na cili « 15 «ek iM'-lt"1'« nred dni • »n Drutij ie Kil p'r »l'«kok IH — Uskok« I ranca Kode'e ;n kanetn-^ T«t kro^Je: 1. Scw-.v.7 (Gì 12 43 m. 2. Kampufc"b "( 13.12 m 3. S^n's-nik (L) 12.^6 m. 4. Jefr';č (L,) 11.70 m. Dvojna zm^ea. gos+ov se ie sološno pričakoval, TV>čke: G. 71. L. 46. ' kadiva: 1. ^enišnik (Lì 47 m!. 2. Nidder' (i) 27.0« m. n«v «tajers'n rekord. 3 K—ra (L) 32 O«? m, — 4'. Schwarz CG) 29.95 m. Steoišnik je imel tri mete preko 46 m. Izven konkurence Jeglič (Ilirija) 35.61 m. Točke: G. 74, L. 52. Tek 10 km: 1. Bručan (L) 33:19V5, 2. Hader (G) 34:002/s, 3. Šporn (L) 34:26:i/5, 4. Haderer (G) 35:19V5. Sigurna zmaga Bručana, ki bi ob močnejši konkurenci prav gotovo zboljšal svoj državni rekord. Izven konkurence je Krpan (Primorje) tekel 35:054/s. — Točke: G. 77, L. 58. Troskok: 1. Perpar (L) 12.95 m, — 2. Gutmayer (G) 12.26 m, 3. Kamputsch (G) 11.91 m, 4. Slapar (L) 11.81 m. Slednji je svoje najboljše skoke, s katerimi bi imel drugo mesto, redno prestopal. Izven konkurence Kor-če (Primorje) 12.46 m. Točke: G. 81, L. 63. Štafeta 4X800 m: 1. Ljublja.ua (Czur-da, Skušek, Srakar, Žorga) 8:19Vs, nov jugoslovenski rekord! 2. Gradec (Friebe, Drexler, dr. Schoefft, dr. Sienkie-wiez) 8:241/5. Ljubljana je vodila od začetka do konca. Zadnji tekač graške štafete se je že močno približal Žorgi, ki pa je v končnem spurtu zopet zvišal razliko na 15 m. V domači štafeti so tek'i: Czurda 2:01.8, Skušek 2:05.6, Sraka r 2:07, Žorga 2:04.8, pri gostih pa Friebe 2 08.4, Drexler 2:05.6. dr. Schoefft 2:02.8, dr. Sienkiewicz 2:07.4. Pri posameznih časih je treba upoštevati, da sta prva tekača vsake štafete zaradi predaj tekla po 10 m manj kot 800 m zadnja dva pa ~o 10 m več. Končno sta nie: Gradec 84, Ljubljana 69. Lahkoatletski dvoboj železničar : Slavija (Varaždin) Maribor, 13. oktobra. Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti se je vrš;l danes dopoldne lahkoatlet- ski dvoboj med SK Železničarjem in varaž-dinsko Slavijo. Že leta in leta merita oba nasprotnika svoje moči, in sicer vsako leto dvakrat Zato je tudn zbudili današnji miting precejšnje zanimanje. Posamezne discipline sc šle danes hitro od rok, tako da se je ves spored končal v poldrugi uri, kar je za prireditelja gotovo lep uspeh. V metih in ßkokih je vsak tekmovalec ab-solviral tri mete. oziroma skoke. Prvo mesto se je ocenjevalo s 5, drugo s 3, tretje pa z eno točko. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Stropnik (Ž) 113; 2. Venuti (Ž) 11_5; 3. Rijav«c (S) 11.6. Točke: Ž. 8, S. 1. Skok v viSIno: 1. Kranjci? (2); 165 m, 2. Mlekuš (2) 1.65 m, 3. Gjurak (S) 1.60 «n, 4. Markužič (Si 135. Točke: 2. 16, S. 2. Met krogle: Klent (2) 11.38; 2. «lade (2) 11.24; 3. Novak (S) 11.32; 4. Markužič (S) 10.89. Točke: 2. 24, S. 3. Tek 400 m: 1. Markužič (S) 56: 2. Mu- raus (2)56.2; 3. Semac (S) 56.3; 4. Crno-bori (2) 57. Točke: 2. 27. S. 9. Skok ob palici: 1. Grins (S) 2.80 m; 2. Kleut (2) 2.60; 3. Grilc (2) 2.40. Točke: 2. 31, S. 14. Met kopja: 1. Markužič (S) 48.87 m; 2. Gujznik (2) 37.58; 3. Kleut (2) 36.70; 4. Košak (S) 38.90. Točke: 2. 35, S. 19. Tek 1500 m: 1. Takač (S) 4:35; 2. Čavjč (S) 4:37.3; 3. Muraus (2) 4:39.4: 4. Podpe-čan (2) 4:46. Točke: 2. 36, S. 27. Skok v daljino: 1. Černec (2) 5.87 m; 2. Urbanek (2) 5.75; 3 Djurak (S) 5.63: 4. Markužič (S) 5.55 m. Točke: 2. 44. S. 28. Met diska: 1. Hlade (2) 36.46 m: 2. Gujznik (2) 32.25: 3. Novak (S) 32.14; 4. Markužič (S) 30.36 Točke: 2. 52, S. 29. Štafeta 400x300x200*100 m: 1. Slavija (Samac. Markužič. Takač. Rijavec) 2 13.1; 2 2elezničar (Ledenik, Venuti. Stropnik. Krämer) 2:14.4. Točke: 2eleznifar 58, Slavija 39. štiri točke v prvenstvu LNP so bile oddane včeraj v Ljubljani in Mariboru, ki sta jih spravila Hermes in železničar Ljubljana, 13. oktobra. Domače prvenstveno kolo se je danes spet zasukalo za dve tekmi. V Ljubljani so imeli Hermežani v gostih novopeče-nega kandidata za ligino prvenstvo, celjske Atletike, v Mariboru pa sta pomerila sile loka.'na nasprotnika : Maribor in Železničar. Po dve točki sta to pot pripadli Hermesu in Železničarju, v obeh primerih popolnoma zasluženi. Prvenstveni ples postaja vse bo'j divji, obenem pa tudi bolj zanimiv. V naslednjem naši poročili: t s © (t TJeri'>ps: Oblak. Kla.nfnik. Košmerlj. Primär, Mari:nšek. K-Ptič. Derenda. Brodnik, Svetfc T. Moko rei. Kar;ž. A.t'etiki- Jpippč/č, Končan. Hönigrwnn, Garišek. Suholprn-fc. TWnr. Schuh 1. Koželj, Čoh. Schuh TI. Krempuž. Adi jip b:lo krivo «Iflbn vr^me ali druge sivino prreHtfvp. naibrže oboje po n^kaj. toda za »to toVnvO ni K Vi =k<>ra i nobenega 7,ain{m5»ni>a TfVo nv»V» oblica ni i mela ».'«na V-qterakol.i rvodcavPznfl prvpn/atvpnia tekma Sai ie na d^nToroT^dnih teikmah običajno nip^'ni^mn vt'ir'' ! Tn vendar ip t"Vm,ü T»À'u?ìla. ria bi io b:lo rrip^qir, H'idi. Siepi" ni b'la orf,'i- rann ri "Hrq i7li"|C,i v r»r\"! OO- lovici k>ir " pri «»tnp.rn «lo^r>f»c1-i r\hp t/v>H. Hpcm^žani ^ inibii orodu^ni vPÜlko prednost v odločnejšem startu. V sami igri in v povezanosti med poedinimi deli moštva so ves prvi polčas občutno zaostajali za svojim partnerjem, pa čeprav so pnšl': že v teku prvega dela isre z lepim agod-rt-kom v vodstvo. ^ ^kma ^e dols" n^ zdpla odločena. V dirtifi polovici i^d s\"oiim nasprotnikom, in ko sn razliko povečali na dva 7.d'očno ;n Tjanp^l'"vo odb'jal npprp^ta.no na«prr»'ni-ko' p naoadp. ki «i «p v prvpm ool軫u drua /.i d'-'ig'm n? 7. v i fa li v niunpm obtno'"'!» T>flb-ko sf. ročp. da «rta H-an'Irà v vplik4 mpri Ho-bo v Vor'st svoiih barv. tembolj. l n^pa'1". Na,na d spi-« ni mo?«! ob-d"*7.)iti 70T. je vwp bolj na fsni^p >n narri » prrtdiOT«". ko r»a se mu je v teku do-(t/tH-ov ra7V',o ozad'e v dobro oporo s»

f^fl b' v p^otiVi i,foftn:1 n-P' dn prai*p ^lo"-rinci»; H b; b;ia ^"^ovila nara^-ni napele. ap ie mo^hro v celoti ■v Hru"n po-lo^/*! i «up močn/i ponra vilo, rardrlo je na-cr,rotnilco*To VomH:nfl^>rnfl iffo fer rra s tem sora'V'lo pb n*«nočnejže orožje. Vo"i »ta se s tem izmeni."!' Sp o Celjanih Celjani po rw>.Va7,ali v prvem polčasu, dn 7,nt io igrati. Njihovi igri ne bi bilo oporekati. le na nad i m 'e bil pred s»nlom v<=e pwmo.Vii'ik to i>n»ri^i\>iin borbo Se v po-sledmiPi 7,q.Vljuč.nih fazah je konibfn'ral. 'n ko bi b;1 n a me«rtu wmo šp «Vel na ril j. je ?oal ico: od 7oČPtka nritisneio in se obdrži io v nps.prnfcnilkovi polovici. V 7. min. bije Kari? s ko'ta. v gneči žoga ne naide poti v mrpTn. pa zonet «r^ic na fi«tem «t.relu in žoga erre pod prečko. 2:0 za Hermesa; rezultat je postavii,pn. Poslei «o S'skarii sicer «talno gospodarji s;,iuaciie. oČ.ividno pa se iim nikamor up mudi, gostje pa igrajo bol j podrejeno vV>?ov ^dil je dobro in ob;ektivno g. M^eo-raitfii. Železničar : Maribor 4:0 (0:0) Maribor, 13 oktobra. Drnašnjo prvenstveno tekmo med obema domačima nasprotnikoma so vsi pričakovali težko kot ma'okatero. Oba nasprotnika sta v zadnjem času dosetjla nekaj l®pih rezultatov, tako da je bil izid njihovega današnjega srečanja popolnoma negotov. Obisk tekme sicer ni bil takšen kot se je pričakovalo, toda kljub temu je prišlo na stadion Železničarja okoli 600 gledalcev Ko sita rezervi obeh nasprotnikov končali svojo prvenstveno tekmo, v kateri so Železničarji zmagali s 5:4 (2:3) sta nastopili prvi moštvi v naslednjih postavah: Železničar: Mahajnc Frangeš, Ronjik, Eferl. Franseš. II 'Antolicdč: Lešnik. Bač-nik Türk. Paulin Luc. Maribor: Koren. Domjcelj, Kurent. Konic, Kirbiš. Ber!ek. Miloš, Dušan. Gomol, Naj/ar. Hardinka. Tekma gotovo ni bila lepa, pač pa napefa in v drug- polovici tudj precej razburljiva. Oba nasprotnika sta se v glavnem omeji a na razdorno delo. tako. da o smiselnih in lepih kombinac'iah v tej igri ni bilo ne duha ne sluha. Zlasti v prvem polčasa, ko sta bili obe moštvi še sveži, je tekla :gra v zelo hitrem tempu, toda obstoii.a je v glavnem iz brezsmiselnega nabüania ?oge. Sredi drugega polčasa pa ie začel nap? d Železničarja ze'o pritiskati. Obramba /vla ribora. ki je bila že itak ves čjs zelo »bremen jena. je začela popuščati in *ako se ie Paulinu v 26. min posrečilo z"b:ti vodilni gol Že minuto po7neie je Račnik zvišal rezultat ra 2:0 Maribor je še P"pn-ščal Železničar pa spretno izkoristil ni<*go-ve slabosti ter dosegel v 38 miri in 39. min. po Paulinu in Bačniku še dva gola Železničarji so zmagali zasluženo, le razlika golov je izražena rralo previsoki ker Maribor le ni bil tako slab Do prvega gola ta bili obe moštvi precej enakovredni, z edino razl'ko da je bil napad železničarja nevarnejši. Steber moštva pa ie bila krilska vrsta, ki je tudi odločila izid tekme. Odločilno je bilo tudi. da 'e imel Maribor v napadu pet zelo slabih tiuž Tudi v obrambi je bil 2eleznicar mnogo 6.1- gurnejši od nasprotnika. Kijub porazu pa je imel Maribor vendarle najbo i^e imČ! v ožji obrambi, kjer 6e je zlasti odi koval Domicelj, zato pa je bil njegov tovariš zelo nezanesljiv. Koren v golu je bil mnego bolj zaposlen od nasprotnega vratarja ter je branil vse. kar se je pač -lab. Vsa igra je pokazala, da ima Železničar za seboj dober kondicijski trening. V ostalem se je tekma odigrala v stt'u prvenstvenega strečanja, bila je dovolj ostra in tudi prepletena z razmemimi neprijaznostmi. Tekmo je sodil g. Jordan iz Ljubljane, kii je bil gotovo dober in objektiven vodja. Pred začetkom tekme je bila majhna svečanost; igralec Maribora Josip Konič je danes odigral 2ri proti poljubom, bi človek menil, da so ga osnovale samo stare dame. Resnica pa je ta. da s njegvoe članice samo mlade ženske. Te pa se ne bo njo proti poljubom med zaljubljenci in zak.onskimi ljudmi, temveč se srdijo Po- sebno proti poljubpim, s katerim se po-,, zdravljajo in posfiavljajo med sabo ženske. Ustanoviteljice kluba menijo, da jo Postala ta navada že prava razvada, bi ni v nobenem sklad« z z resnpstjo to hom naprednega časa. Seveda pa navajajo kot glavni razlog proti poljubovanju njegovo nehigijeničn^t. Ja/vncSt je sprejela naznanilo, da se bo novi klmü z vso energijo boril proti po'ljubovanju, aei^p različno. Večino ima>o pesimisti, ki ptrva-vijo, ga zoljubovanja ne bp odpravila nobena sila s sveta, niti če bo razpolagala s še tako očitnimi dokazi, da je vsa za_ deva nehigienična. Na Dunaju zasnovan umor soproge romunskega polkovnika F ar ca sana Kakor poročajo z Dunaja, je Rumun Trajan Teodoreseu zasnoval umor svoj« žrtve, soproge rumunskega polkovnika Farcasana na Dunaju. Dunajski policiji se je zdaj posrečilo zaslišati nekega mo škega, ki je bil nekaj časa zaprt s Teo-dorescujem v dunajskih zaporih. Tam je Teodoreseu zbolel, zaradi česar so ga oddali v inkvizicijsko bolnišnico- S«znanil se je z raznimi osebami, z nekim moškim je celo sklenil prijateljstvo. Temu je povedal, kakšne načrte goji za bodočnost. Nekega dne je vprašal Teodoreseu sv0 jega prijatelja. če je mogoče človeka omamiti z morfijem. Potem mu je začel govoriti tudi o učinkovitosti drugih mamil, zlasti kloroforma. Dejal je, da snuje načrt za roparske podvige v brzih vlakih. Sel je celo tako daleč, da je ta-javill, da se namerava lotiti najjpneO žensk. Teodoreseu je bil zaradi svoje zločin^ sike preteklosti večkrat zaprt in še letos v avgustu je bil v ječi. Nato pa ga je dunajska policija izročila rumunskiim oblastim Rumu ni so ga prevzeli, med vožnjo po Rumu ni ji pa je pobegnil. Skočil je menda iz vlaka in ko je bil na 6«o-bodi, je nadaljevali svoje zloč-insko žfrv-1 jjnje, dokler ni blizu Adimonta umoril ge. Farcasanu. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Gustav Strniša: Marabu Komaj sta vstopila v živalski vrt, se je ona zazrla v samotno, žalostno ptico z golim vratom in močnim kljunom, ki je slonela ob ograji sključena in smešna. On je le bežno pogledal skozi visoko, redko omrežje in zamahnil nalahno z ro_ ko; - Marabu! Mladenka je molčala. Pronicave, modro* zelene oči so polzavešene skozi dolge tre. palnice opazovale zamišljeno samodrugo. Vitko stasito telo je stalo kakor prikova* no. Afriška štorklja se je prestopila, kakor bi jo bil pogled krasotice zadregnil, dvig. nila je ievo nogo, zaokrenila glavo in obždela negibna. Ozračje je bilo hladno in nekoliko me. gleno, lahen veter je vel skozi mlado ju. tro. Ona je še vedno ogledovala ptico. Oči so se ji polagoma razprle, komaj zazna, ven smeh je sinil iz njih in že ji je preko obraza hušknila senca, ki se je skrila v bolestni, ostri potezi njenih ustnih kotov. Okrenila se je k spremljevalcu, ki je ob. čudoval krepkega orla: .Milan! Kako čudna ptica! _ Bodi no! Marabu, nerodna štorklja! Trznila je: _ Vendar me živo spomini lanskega leta in » tebe! * Silva! Glas mu je zadrhtel. Prestrašil se je bil vzbujenega spomina: nezvestoba izvoljen-ke, izgubljeno življenje, lastno bogastvo, ki ga je tiste dni klel, sluteč, da ga je tako dolgo varala le zato, ker je imel de. nar, a vztrajati ni mogla, saj je ljubila drugega. Misel mu je zdrknila v ono noč obupa m razočaranja, ko si je pred ogledalom priznal, da je grd, da ni na njegovem obrazu ničesar prikupljivega, ter je po kratki notranji borbi klonil. Pogled mu je splaval k marabuju. Spet je doživljal usodni jesenski dan, stal premrt z razbičanim srcem in bolno dušo sredi jutranje sivine, hoteč zaključiti s seboj. Noge so cincale in ga tegoboma nesle proti železniški progi, kjer se je nameraval v umirajoči prirodi posloviti tudi sam. Nerazumljiva tesnoba ga je obhajala Bilo mu je, da se šiloma plazi v veli. ko, črno krsto, težke plaščanice so se zgrinjale nad njim Ni jih videl a čutil jih je in roke so mu mrtvo mlahnile, do® čim so noge kakor lesene klecale dalje. Nenadoma je zaznal razbijanje svojega srca. Vlekel je v sebi ogromno, živo gmoto, visečo na tenkem vlaknu. Rad bi vsaj zakričal, ni mogel, ker se je bal, da se gmota odtrga in se po njem razlije ka_ kor reka raztopljenega svinca. 5 Milan! Stal je pred njo, pred Silvo. Zagledala ga je obupanega in potrtega. Bil ji je znanec in usmiljenje ji je velelo, da ga je poklicala. Spočetka je mrtvo bolščal vanjo, šibko telo mu je podrhtevalo, velike, mračne oči so podzavestno izpraše. vale. Polagoma ga je pomirila in mu pri» silila v oči solze mehkega gin jen ja, ki so bile zanj zdravilne. Izjecljal se ji je kot betežen otrok. Marabu! Kako bolestno smešen je moral biti, ko jè šel z njo sključen, z zavihanim ovratnikom in neprespan v predmestno kavar. no, kjer sta se pomenila. Da, šele njegOs va nesreča ju je zbližala in izpovedala sta se drug drugemu, saj ga je ona že zdavnaj ljubila. Marabu ! In Silva se je zdaj spomnila. Ali ni bil prav tako otožen in osamljen ter do smešnosti beden? Morda je užaljen, toda ni ga nameravala žaliti, ko je tako nepri. čakovano našla izraz tistega trenutka, izraz njegovega hromotnega razpoloženja! V tem skromnem ptiču je zaslutila vse kar jo je tedaj obšlo in ker je Milana ljus bila, se ji je misel rada pogreznila v oni mračni dan. Marabu! Milan je dvignil glavo m ji pokimal: -Da, razumem! Marabu! Sam sredi živ. ljenja, v mreži usode trpeč in brez pomo, či! Gledam mračino tistega jutra in ču_ tim svojo bedo, svoj nič! Vedno bolj ležem vase in se grudim v praznino. Razo® čaranje mi zatemni vse drugo! Ne umira samo p riroda okoli mene, tudi sam umi. ram, ker hočem umreti. .. Ljubeče sta se spogledala in si stisnila roki. Marabu se ni menil. Stal je za omrežjem negiben in sključen kakor mrtev. Ženski pokret in njegovi cilji Knjiga dr. Slave Rastovčanove Naše feministke dobro poznajo gospo Ra-stovčanko. eno najbolj delavnih članic zagrebškega Ženskega pokreta. Dasi se društvo v Zagretu prav lepo razvija; vendar njegovo prizadevanje ne najde v širši javnosti onega odmeva, kot bi bilo potrebno spričo njegove današnje aktualnosti. Zato je odbor sklenil, da v poljudni knjižici opiše razvoj in dele tega društva ter njegov pomen. To nalogo je prevzela ga. Slava Ra-stovčan. Knjižica, ki obsega 32 strani, razpravlja v prvem delil z gospodarsko-zgodovinske ga gledišča, kako je prišlo do ženskega gibanja: spremenjene gospodarske razmere so prisilile ženo. da si sama služi^ svoj kruh. Z novimi nalogami pa vstaja v ženi težnja po enakopravnosti In tako je moralo radi novih socialnih in ekonomskih razmer ter iz ženine duševne potrebe priti do ženskega gibanja. V nadaljnjem razpravljanju pojasnuje avtorica zahteve ženskega gibanja, čegar naloga je, da pribori ženi oni položaj v druž- bi in državi, ki ji po njenem deiu in njeni sposobnosti pripada Bistvo teh zahtev je socialna in politična enakopravnost V tej zvezi nas knjižica seznanja z organizacijo Internacionalne feministične alian-se ter z njenimi cilji in delom, ter prehaja nato na organizacijo ženskega gibanja v naši državi. Nosilec ženskega gibanja pri nas je Aliansa Ženskih pokretov, to je zveza društev, ki obstojajo v vseh večjih mestih naše države. Izvršni odbor zveze je sedaj v Zagrebu, njeno glasilo »Ženski pokretc pa izhaja v Beogradu. Dočim je način dela svoboden v posameznih društvih in odrejen po krajevnih razmerah, je program skupen vsem društvom in temelji na tehle zahtevah: I. Odstranijo naj se vse zakonske norme, ki zapostavljajo ženo v javnem in privatnem pravu. Zato zahtevajo žene? 1.) Aktivno in pasivno volilno pravico v občinski svet in narodno skupščino; 2.) pripustitev žensk v vse službe in na vsa mesta, pri čemer naj odločajo samo individualne sposobnosti; 3.) za enako delo enako plačilo. II. Pobijajo naj se tudi vsi nepisani zakoni, ki ponižujejo ženo ter naj se ustvarijo take družabne razmere, ki bi onemogočile dvojno moralo. III. Telesni, moralni in intelektualni vzgoji ženske mladine naj se posveča enaka skrb. kakor vzgoji moške mladine- Ko je žensko gibanje povsem svetu že beležilo znatoe uspehe, je prišla svetovna kriza, ki je v mnogih državah vrgla žensko daleč nazaj. Povsod so se našli taki ljudje, ki so dolžili ženske, da so one krive brezposelnosti. Rastovčanova je zbrala iz raznih držav statistične podatke, ki zanikajo to trditev. Kakor v drugih državah, je tudi pri nas organizacija ženskega gibanja vedno na straži, da po možnosti odvrne krivice, ki bi se utegnile ženam zgoditi, zlasti ob snovanju novih uredb in zakonov. Tako ni prešel skozi narodno skupščino niti en pomembnejši zakon, kjer Ž. p. ni postavil svojih zahtev in predlogov, pa naj zadevajo te uredbe ženino privatno ali državljansko pravo. Velik del knjižice razpravlja o ženski volilni pravici, ki jo pravilno označuje samo kot sredstvo za dosego drugih ciljev. Spretno pobija ugovore proti ženski volilni pra-vece ter kaže uspehe, ki so jih dosegle žene -parlamentarke v drugih državah. Tu navaja izjavo o ženskem političnem delu, ki jo je podala češka senatorka Plaminkova: »Me žene znamo ekonomsko živeti- ne da bi bile skope: znamo izriniti iz uprave nepo-tizem in protekcionizem ter odpiramo vrata pravici za vse; i-čemo izvore zlu in ga s koreninami iztrebljamo...« A- V. Točno plačili »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja Fuanc Jezeràek. — Za toseràtni del Je odgovoren Alojz Novak. — Val » LJubljani