Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V
GLAS SVOBODE
slogi je moč!	GLASILO SVOBOTtOMISEL/VIH SLOVE JV C EV V AMETUK.I	Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 7
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poat-Offic« at Chicago, I1L, under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 17. februarja 1911
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto X
VABILO.
Slovenke in Slovence v Chicagi opozarjamo, da priredi družtvo “Slovenija ” št. 44 C. S. B. P: J. v soboto, dne 18. t. m. ob 8 uri zvečer v Narodni dvorani na Centre ave. in 18 ulica, svojo veliko predpustno veselico. Na programu izvrstna godba na lok in poleg druge zabave tudi petje. Zraven tega se je že več podpornik družtev odzvalo našemu povabilu in se veselice udeleže korporativn o.
Seveda se bo tu plesalo, da se bo kadilo. Vabljeni so torej rojaki iz Chica ge in okolice, da se proti mali vstopnini, 25e za osebo, dame v spremstvu proste, udeleže veselice.	'	/
Za dobro voljo in zabavo bo skrbel veselični
ODBOR.
Razgled posvetu.
Kritizira Taft-a
Budapešta, 15. feb. — V nekem govoru, katerega je govoril vice-admiral Monteceucoli v hranitev budgeta za avstrijsko delegacijo je rekel tudi med drugim:
“Prezident Taft je na eni strani povabil ameriško vlado, da deluje za razoboroževanje in zahteval več milionov za utrjevanje Panama kanal, sedaj je pa povabil kongres, da dovoli inilionske podpore vlade, da kupi Galapagos otoke od republike Ecuador in ponuja za nje $15,000,000 in daje še druge koncesije Ecuador vladi. Teh petnajst otokov bi tudi rada dobila Anglija in Francija, ker so velike strategiške važnosti a je ravno Amerika nakup preprečila. -Te to za mir?”
Rotšild umrl.
Dunaj, 12. feb. — Tu je umrl baron Albert S. A. Rothschild, e-den najbogatejših ljudi t' Avstriji in potomec judovske rodbine Rotšild, ki imajo v Avstriji, Nemčiji in tudi v Angliji skoro vse tr-govinstvo pod svojo oblastjo. — Njegov 20 letni sin, ki bi imel podedovati več sto milionov, se je julija meseca 1909 na Dunaja u-strelil, ker mu ni oče dovoli, da bi se poročil z Olgo Menn iz Chi-cage.
Zopet dva zrakoplovca ubita.
Donai, Francija, 11. feb. 1911. Zrakoplovec Noel in Delaterre sta bila tukaj žrtvi svojega poklica. Vojno ministrstvo je kupilo več zrakoplovov in Noel in Delaterre sta prevzela poiskušnjo. Vaje z več zrakoplovi so trajale čez eno uro in bile že pri kraju, kar se je naenkrat stroj preobrnil in iz vi-sočine 250 čevljev sta oba zrakoplovca padla z vso silo na zemljo in ostala ila mestu mrtva.
Trozveza.
Pariz, 14. feb. — Več uplivnih francoskih časopisov zadnje čase poroča, da je zveza med Anglijo, Rusijo in Francijo le še na papirju. Za voljo teh pol resničnih političnih ,vesti je bil minister za zunajne stvari, Pichon, primoran v senatu podati izjavo, da atenta ni v resnici več tako skupna in da se je v zadnjem času razmerje malo poslabšalo vendar upa, da pride do starega soglasja. Posebno Nemčija se tega veseli, ker je bila skoro inzolirana na račun tro-zveze.
Pichon je tudi izjavil, da car Miklavž ni v Potsdam-u Francije izdajal in ji prikrival pogovor med cesarjem Viljemom, temveč
DENURJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ................. 50	kron,
za $ 20.45 ................ 100	kron,
za $ 40.90 ................ 200	kron,
za $ 102.25 ............... 500	kron,
za S 204.00 .............. 1000	kron
-za $1018.00 ............. 5000	kron,
PoŠtarina je TŠteta pri teh «rotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne poSiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesli« no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Oortlami St. New York «104 St. Clair Ave., N, E.	Caveland, Ohio
jo je takoj obvestil radi turško-perzijske železnice. Zraven da goji ruski car napram francoskemu predsedniku velike osebne simpatije, kar je celemu svetu znano, da se je Fallieres prikupil ruskim krogom.
Pichon je govor zaključil:	iz
internacionalnega stališča je bil potreben razgovor med carjem in nemškim cesarjem in za evropski mir je Francija pripravljena še več pozabiti.
Američani in Francozi.
Pariz, 16. feb. — Da vlada med Američani in Francozi veliko prijateljstvo se raizvidi iz tega, ker je francoska akademija dovolila za vsako leto ameriškim slikarjem poseben krasen salon, kjer bodo po prizadevanju poslanika Bacon in gospoda Dyardin-a a-meriški umetniki postavili na razstavo vsako leto svoje najboljše umotvore in jim bo kot od strani občinstva, kot francoskega časopisja odrejena posebna r^rika. Ker “Miadla Amerika” še nima svoje popolne umetnosti, je odlok Amerikaneev, da si so zbrali Pariz za svoje središče za Francoze velikega pomena in so danes Francozi Američanom bolj simpatični kot oholi Nemci, čeprav so zadnji Tevtoni, kot Angleži. Sicer so ameriški turisti začeli posečat tudi Berlin toda osebni davek in druge silovitosti berlinskega mesta, so Američanom zo-perne in tako ostanejo pri ljubljenih Francozih in še bolj hvaljenem svetovnem Parizu.
Ločitev cerkve od države.
Lisabon, 14. feb. -— Vladni u-radniki so pri kraju z delom: ločitev cerkve od države. V republikanskih vrstah vlada veliko veselje in tudi ljudstvo kolikor-t olik o oddobrava ta .vele pomemben korak za Portugalsko in njen razcvit. Zakoni garantirajo prostost mišljenja, vzgoje in za to potrebno propagando, da se država znebi vsake cerkvene kontrole, kar pomeni za Portugalsko velikanski korak k napredku in kaže v najprimernejši luči, kake može ima pod seboj sedaj začasni predsednik. Cerkve so bodo sicer dale duhovnikom nazaj, pod pogojem, da ne rujejo zoper republikanske napredne predloge.
Škof Hartzwere, glava ameriške medoditske cerkve je imel dolg pogovor z justičnim ministrom portugalskim, dr. Alfonzom Costa, kateri se je izrekel, da je portugalska sedajna vlada gotovo antijezuistična in anti-reakcionarska, ne pa anti-religi-osna.
— Na Španskem, v Madridu, je umrl Joaquín Costa, voditelj republikancev in priznan journalist.
Štrajk končan.
' Peterburg, 15. feb. — S pomočjo policije, se predavanja na vseučiliščih zopet lahko nadaljujejo. V nekaterih razredih so dijaki, ko so stopili profesorji v dvorano, zapeli marsalljezo in več sto jih je bilo na to aretiranih. — V Moskvi so tudi vsi dijaški “vodje” pod ključem. 26 študentov je izgnanih v Sibirijo.
'Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
Iz delavskih krogov.
EKSPLOZIJA V TRINIDAD.
Štirje Poljaki mrtvi; 6 jih še pogrešajo.
Trinidad, Colo. — V Cokedale Mine se je pripetila velika eksplozija razstreliva. Med mrtvimi so štirje Poljaki; šest delavcev je pa zasutih in je malo upanja, da so še pri življenju.
A. E. Suton, kateri je vodil rešilna dela, je bil od plina omamljen. Nezavestnega so prinesli na zrak in vlada mnenje, da umre. Suprintendent Bayles je izjavil, da ne ve vzroka eksploziji. Vse tiste, ki so pozneje našli mrtve, so bili zadušeni, ko so se rinili proti izhodom, da se rešijo. Vsi so Evropejci. Pri rudarjih vlada veliko razburjenje.
Dva rudarja zgorela.
Helena, Mont., feb. 14. — Sem se poroča, da sta zgorela dva rudarja v takoimenovani “bunk” hiši, ki je last družbe in po večina narejene iz lesa in postelja nad posteljo. Nesreča se je pripetila v mestecu Roundup, ki je glavno mesto novega okraja Mus-selshell. Poročilo pravi, da sta o-ba zgorela rudarja Avstrijca in so njuna imena neznana. Ogenj se je pojavil v jami 2 in 3 in prej ko so jih mogli rešiti, sta zgorela.
Ker Amerikanei “Avstrijce” mislijo največkrat Slovane, je možno, da sta nesrečneža naše krvi in prosimo od rojakov v Roundup kakega poročila.
Policaje se ne bo sprejelo v delavsko organizacijo.
“Chicago Federation of La bor, ne bo nikoli privolila, da se policiste mesta Chicage sprejme v njihovo organizacijo. Policija v Chicagi nam je vedno nasprotovala in pristransko delovala v prid. kapitalistom pri vsakem štrajku in kadar so delavci hoteli si izboljšati svoj položaj, je bila policija prva, ki je delala naproti delavstvu. Sedaj pa, ko si hočejo sami zboljšati položaj in imeti kako oporo v veliki organizaciji, sedaj jih pa ne bomo mi poslušali in ne uslišali.”
To-izjavo je podal Ed. Noekels, tajnik Chicago Fed. of Labor, ko je bil vprašan, Če se bi policiste sprejelo v organizacijo, ali ne.
Policisti so jezni, ker se jim ni dovolilo zvišanje plače in so hoteli za odgovor pristopiti v Unio delavcev.
Noekels je dobil mnogo pisem, kjer se mu čestita, da je dal požrešni in surovi policiji — brco.
Stran s senatom!
V Ameriki imamo kongres in senat. Kongres si lahko predstavljamo kot avstrijski državni zbor, senat pa kot avstrijsko gosp o d.s ko zbornico, ki ima to moč, da kar državni zbor sklene, in to velekapitalistom in vladi ni povolji, lahko gospodska zbornica proglasi dotični predlog državne zbornice — za neveljaven !
Isto je v Angliji (hiša lorddv), najbolj se pa še to vidi v — Zjed. državah ameriških! Tu imamo kongres, za v katerega poslance (kongresmane) voli ljudstvo in senat, ki ima moč in “pravico” odloke 'kongresa razveljavi-t i in jih narediti nerabne in kar je najbolj vnebovpijoča krivic^, da se s e n a t o r j i v Ameriki ne volijo skozi ljudstvo, temveč jih voli legislatura in sicer vsaka dežela po dva odpošlje v senat, da prišel je slučaj, ko je senator-, stvo (Elkins) podedoval, kar sin po umrlem očetu — mili-onarju. Sedaj se pa že v samem senatu govori, da se bo uvedlo za senatorje glasovanje skozi ljud-sto, kot to velja za kongresmane. Do tega bo tudi v resnici prišlo, ampak šteto ne bodo sleparije in trust omajan. Najboljši senator ni noben senator. Odstranite senat, to .je naša zahteva!
Razne novice.
Katoličani morajo gledati, da dobe vlado v roke!
Tako drastično se je izrekel nadškof Ireland iz St. Paula, na neki slavnosti univerze na zbrane dijake iz Detroit. Ireland je končal s sledečo željo: “Katoličani v Zjed državah morajo gledati, da dobe vlado v roke!” Današnja pozicija “sv.” cerkve ne pride v pravo čast. dokler ne pride več katolikov v kongres, v deželne legislature in na odgovorna uradniška mesta, kot je to slučaj v drugih “katoliških” državah onstran Oceana. Katoliki morajo več znati, kot. katekizem!
V	senatu so le trije “katoličani” v kongresu samo 15 kat.
V	legislaturi Michigan tudi sa-' mo pičlo število “katoličanov”. Ideja, da na yišjem mestu v \Vash-ington-u vlada proti katolikom nezaupanje, ni resnično. Godi se ra vno nasprotno ! ’ ’
In mož ima v tem slučaju popolnoma prav. Naši velekapitalisti bi raje danes kot jutri, postavili rimsko katoliško cefkev kot d rž a v n o cerkev, da bi le vedeli kako !...
Bogatstvo Amerike.
O “ameriškem bogatstvu” piše Anglež George Parish, v London Statistic denarni položaj A-merike, kot se je predaval v Royal Statificial Society : Velika Britanija, (angleški kapitalisti) i-majo 3,500,000,000 dolarjev naloženih v vseh mogočih tvornicah. Trije bilipni dolarjev padejo samo na železniške družbe, njih bonde in akcie. V drugih besedah : Mi, ameriško ljudstvo smo angleškemu kapitalu za omenjeno svo-to zastavljeni, ali z drugimi besedami :	mi, ameriško ljudstvo
moramo delati za interes angleškim volkom, ki vlečejo kje v Parizu ali Monte Carlo velike rente in svoj kapital nalagajo v Aziji in Afriki.
Temu bi se pa še lahko prištelo miliarde dolarjev kapitala iz Nemčije, Francije in Rusije.
Tako je bogatstvo Amerike v rokah ljudi, ki morebiti še Amerike videli niso !
Revolucija v Meksiki.
Že delj časa nismo ničesar poročali o revoluciji v Meksiki, ker smo pričakovali ali vspehov ustaj-nikom, nad krvoločnim predsednikom Diaz-om, ali pa poraz. Pa do danes še ne o tem, in ne o drugem ne moramo poročati. Da so vstajniki previdni je sklepati iz Jack London-ovega poročila, kateri odgovarja svojim ameriškim sodrugom, da imajo rebeli popolnoma prav, ko ne vdarijo in zasedejo mesta Juares, ker če bi to storili bi bili brezdvomno zajeti od eni strani od vladnega in od druge od ameriškega zveznega vojaštva.
Poročila meščanskih listov so pa grozno neumno zavita, tako človek ne ve pri čem da je. Je pač razumno, da vrana vrani ne izkluje oči, kar smo že enkrat v članku popisali, da bi ameriški kapitalisti najraje vdarili po teh prokletih rebelih, a se vseeno bojijo ljudstva. Tako piše Chicago Examiner, da je z vojno v Meksiki pri kraju, a The Appeal to Reason od istega dne pa, da imajo rebeli skoraj pol Meksike pod svojo oblastjo, in čas ko pahnejo trinoga Diaza raz stola le še vprašanje časa.
Ker je Diaz-u šlo bolj slabo, so se vstaši nadejali, da mn ameriškega vlada ne bo več pomagala. Ker imajo pa ameriški milionar-ja preveč kapitala “zabitega” v Meksiki, se jim zdi pod Diazoyem varstvom najbolj varen in zato je tudi washingtonska vlada proti vstajnikom.
— Družtvo “Jutrajna Zarja” št. 35 spadajoče k S. S. P. Z., v Franklin, Kans., priredi dne 26. feb. ob 2 uri pop. v klubovi dvorani veselico. Vstopnina 25c. Dame v spremstvu moških proste. ‘Vabijo se vsa sosedna družtva in rojaki v mestu Franklin in okolici.
PODPORA ZA NOVI STROJ LINOTYPE.
M. Pečjak, Johnstown, Pa. nabral svoto $3.68. L. Šinkovec 25c. J. Breko 50c. J. Cvetkovič 50c., zato, ko se na police vagon ne bom več vozil, vsaj brez vzroka ne. Neimenovana iz Superior, Wyo. 10c zato, ker me je socialist poročil; 5c, ker mi ni potreba k spovedi in ne v cerkev hoditi; 10c, ker imajo pravoverni kristjani toliko za govoriti; 5e, ko niso imeli zato časa popred; 10c, ker se nič zato ne zmenim in lOč zato, da bi sovraštvo, zavist in škodoželjnost vendar že enkrat izginile izmed slovenskega naroda. —
— V zadnji številki, je v dopisu iz Sheboygan, Wis. pomotoma tiskano, da je Černe zahteval $500.00; morali bi biti $600.00; dali so mu pa $800.00. — IV^alo večja pomota stoji pa v tem, da smo podpisali kot pisatelja dopisa g. Jos. Malar, kar je naša pomota, ker je bilo ravno tudi zasebno pismo g. Malar na mizi in v trenotku pripisali pod dopis ime g. Jos. Malar, kar nam naj zadnji oprosti.
Rojakom v Chicagi
naznanjamo, da jih sedaj obišče naš zastopnik g. Anton Markožič, ki ima pravico pobirati ostalo in novo naročnino in pridobivati nove naročnike, 'kar mu bo toliko lažje, če se mu bo šlo tudi od strani rojakov'prijateljsko na roko. —
Do sedaj še nismo imeli svojega zastopnika za Chicago in o-kolieo; uvideli pa smo, da ravno mesto Chicago z toliko Slovenci potrebuje za to sposobnega moža in upamo, da smo v osebi Anton-a Markožič našli pravega moža.
G. Anton Markožič stanuje 2008 Blue Island Ave.
•
Zajedno priporočamo rojakom v Johnstown, Pa., kot našim zastopnikom za “Glas Svobode” rojaka g. Mike Štrukelj, ki je pooblaščen, pobirati naročnino, nabirati nove naročnike in ima tudi vse druge pravice zastopnika.
Upravništvo Glas Svobode.
Kuga ponehuje.
Peterburg, 14. feb. —- Glavni inšpektor Malinowsky poroča is Harbin-a, da je v ondotnem kraju kuga precej ponehala, to pa za to, ker imajo bolniki več zdravniške pomoči in se prebivalstvo drži bolj odredb zdravnikov, kot v začetku pojava kuge.
Od 21. novembra do 8. feb. je zbolelo samo v mestu Harbin 1109 oseb, od katerih jih je 1106 za kugo umrlo. Od teh je bilo 30 Evropejcev. Poroča se tudi, da Rusi zažigajo kmečka predmestja in da so s tem rešili mnogim tisočim življenje. Kuga je dobila tudi pot v glavno mesto Peking in u-morila je do sedaj mnogo oseb; izmed belih je umrl en ameriški babtiški misionar. Vse pa kaže, da se bo evropskim zdravnikom posrečilo kugo omejeti.
Angleži so ljubosumni.
London, 12. feb. 1911. — Vsa javna politika se danes giblje o pogodbi med Canado in Zjed. državami. Balfour je interpeliral vlado in zahteval, da generalni kolonialni tajnik za Canado, Har-court, pogodbo še enkrat skrbno preštudira in jo dopošlje tudi v hišo “navadnih”, da se tudi poslanci o njej izrečejo.
Poslanci bi tudi radi vedeli, če so bili uradniki Velike Britanije pri pogodbi zastopani in vprašani za svet. Angleži se boje, da pod novo pogodbo sedaj podpisano v Ottawa, ne bo Angležem v Zjed. države mogoče pod tistemi cenami prodajati blaga, kot Canada. Veliki patrioti so pa pogodbi tudi iz drugih ozirov nasprotni — boje se namreč, da bi s časom Zjed. države Canado priklopile v skupno deželo, kar si tudi del Ca-nadčanov želi.
Mestne novice.
NAŠIM NAROČNIKOM.
Zopet smo primorani vse one naročnike, kateri dolgujejo naročnino na Gl. Svobde” opomniti, da smo ta teden z zadnjim o-pominom obvestili vse, ki nam dolgujejo, da poravnajo, ker v nasprotnem slučaju list v teku 14 dni ustavimo.
Vsak je vreden svojega plačila ; naše delo in trud menda ni izvzet, posebno še, ko želimo podati rojakom dobro in poučno čtivo, ki se lahko meri z vsakim časopisom.
Želimo od naročnikov, da bolj redno plačujejo svojo naročnino, ker to je vsakega naročnika DOLŽNOST
Zakaj da bi prosjačili za to kar nam gre, ne vemo. Vsi opomini nas stanejo trud in čas in denar in bi bilo to lahko upravništvu prihranjeno, če bi se naročniki malo bolj zavedali svoje dolžnosti, ker to ni ne listu v korist in tudi ne dotičnikom v čast!
Odlašek in nebrižnost naj ima tudi svoje meje in držite se malo bolj reda.
Tisti pa, ki nočejo biti več naši naročniki, naj list odpovedo in dolg poravnajo, ker to je edino pravilno in pošteno.
S spoštovanjem,
Upravništvo “Glas Svobode”. 1518 W. 20. St. Chicago, 111..
Veselica pevskega družtva “Slovan”.
Marsikateri Slovenec, ki se na novo nastani v Chicago vpraša: kje se pa Slovenci skupno shajajo. Jasnega odgovora na to ne more dobiti, ker smo kot ovc-e brez pastirja.
Tem bolj pa nas je razveselila veselica pevskega družtva “Slovan” v nedieljo, 12. feb. v Me-došh'-ovi dvorani, Ewing ave., in 95. cesta v So. Chicagi.
Program je bil dobro izbran. Pevske točke bratov Hrvatov in nemškega družtva so rojaki z ploskanjem oddobravali, a navdušenje je šele dospelo do vrhunca z igro “Brat Sokol”, katero so posamezni člani dr. Slovan izborno izvedli. Antona Koruzo je igral g. F. Levstik in skupno z hčerko Milko, gdc. Emilijo Klobučar, nad vse povoljno in temparamento svojo vlogo izvršil. Pa tudi drugi igralci, kot g. Ivan Stonič v vlogi Jože Polička, kot g. Ivan Levstik v vlogi tatu skupno z g. Vinko Drešar in Silvestrom Žlindra v rokah g. Jakob Puc, so z malimi hibami svoje vlogo v vso zadovoljnost poslušalcev rešili. Fin nastop in izraz govoric je bil opaziti pri kuharici Nanči, v rokah gospe Franje Knjaz.
Dvorana je bila polna in zabava neskaljena in so prireditelji kot igralci in pevci sami dosti pripomogli do tako lepega uspeha, kar jim smo mi želeli. Pa tudi brez graje ne bo ta mala kritika. Vsi poslušalci v dvorani so se nepovoljno izrazili o “pleh” godbi. Take neharmonacije že zlepa nismo slišali in še tako zamašenemu ušesu so zvoki godbe na godala delali neprijetne učinke. Naj bi se v drugič ta nedostatek popolnosti odpravil.
Listnica uredništva.
F. B., Leadville, Colo. Oprostite, a nam ni mogoče ponatisniti, ker je čez moralo in preveč osebno; drugače smo vedno na uslugo. —	,
A. L. v R. 1 Pittsburg, Kans. Vaši želji ne moremo vstreči, to pa radi razlogov, ki jih tudi tukaj ne navedemo; nasvetujemo pa Vam, da se za informacijo o-brnete na uredlnika “Slovenskega Naroda” v Pueblo, Colo., g. Anton Čoka, ki je v latinščini in pri starih klasikih, saj kolikor je nam znano, dobro podkovan! (?)
Zahodna
Podporna
Bolniška J ednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vitanovljena 25. aprila in ink jrpor'rana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PAVEL, KOS, Box 10, Ravensdale. Wash
Tajnik, FRANK TOSTO VRŠNIK, Box 70, Ravensdale, Wash. Zapisnikar:	IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANT LUČIČ, Box 499. Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Eluaa. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
II.
“Géronte: Que diaible alloit-il faire dans cette galère? Ah! maudite gelère!” Molière.
“Milena, Milena !’’ prestreže sedaj teta dostojanstveno brzo čevrljanje ^voje netjakinje, a mama je lepo mirno vezla kakor prej, in le proti koncu Mileninega izvest ja jo je karajoče pogle-idiala. “Res, nisem mislila, nadaljuje teta, da si še toli otročja. Rekla sem ti že, da nas pusti s svojimi Minkami in Elzami! Lepe prijateljice imaš! Tega seve ne morem verjeti, da bi bil gospod baron Lahnberg komu kaj takega pripovedoval sam o sebi. — To je pa resnično, dekleta so dandanes vsa neumna. Baron, no mogoče — lahko se tako norčuje ž njimi. Ali, Milena, on je tako prikupijiv mlad mož v vsakem o-ziru, da bi ga jaz, da sem na tvojem mestu, visoko čislala in si nobenega drugega ne želela za moža. In ti, Milenica?”
“O jaz pa že ne!” vzklikne de-vojka hitro.
“Zakaj ne?” vpraša teta, že nekoliko srdita.
“Zato!” odgovori Milena brzo.
“In ako bi jaz, ako bi mi” — popravi se teta, za trenotek obr-nivši se proti svakinji, “ako bi mi vsi to želeli?”
Tiho je postalo v salonu. Nekoliko zvedavih solnčnih trakov se je prikradlo hipoma skozi žaluzije, smuknilo črez imitirano »mirensko preprogo, po modrem plišu. ebenovinske garniture, šinilo črez kopije Kaulbaehovih slik na steni in izginilo. Popil jih je teman oblak: zunaj se je pripravljalo na dež. Milena ni odgovorila; vstala je in šla počasi proti oknu, potem pa postala, od matere in tete na pol v stran obrnjena, pred velikim Makartov.m buketom in si ogledovala z nepojmljivo paznostjo razne rokoko-kipce in “nippes” na konzoli. Rdečica ji je oblila ves obrazek, in mali ušesci sta ji žareli kakor dve nežni rožici.
Gospa Emilija je zaorgljala še nekoliko hvale o aristokratiškem dandiju in omenila, da mora priti. vsaki- čas, kakor ji je obljubil.
“Radi mene naj bo v centralni Afriki!” mislila si je na tihem Milena, ugriznila se v spodnjo ustnico in povesila lepo glavico.
Kar se javijo nepričakovani gostje, dve “prijateljici” gospe Ane Stojanove izza šolskih let, soproga trgovca Zoblja in gospa davčnega kontrolorja Grizajka. Prijazni citate!j jih bo težko razločeval, zakaj žena vranovskega Rothschilda je bila velika in debela, druga, pa majhna in suha. Zato naj jih nekoliko natančneje orišem.
Krepka prikazen Zobeljina je bila okrogla v pravem pomenu te besede in od vseh stranij jedna-ka. Okrogel obraz. Perzijanci visoko cenijo, in njih pesniki ga celo navdušeno opevajo in primerjajo veličastni luni. To delajo perzijski pesniki, ker so v Perziji doma. Seveda midva z bralcem, ki Perzije nikdar nisva, videla na lastne oči in je skoro gotovo niti v prihodnje ne bodeva, midva bi ■ takega polnega obraza ne opevala očito, niti bi na tihem delala
škode dosedanjemu dobremu glasu poštenega meseca. Da, obširno je bilo obličje gospe trgovke; ali navzlic tej prostornosti je bil majhni vzfrkneni nos v večni zadregi med napetima rdečima licema, ki sta se svetili, kakor da bi 'bila- novo lakirani, in ju je ponižno prosil milosti. Tudi oči so bile hudo v stiski; kadar je bilo slabo vreme, komaj si jih videl. — Grizajka pa je živela kot živo na-sprotstvo bujno razvite “prijateljice”. Šibka in lahkonoga in nizke rasti, ni napravljala poleg premočne drugarice nikakeršne-ga vtiska. Suha kakor gospa Je-ličeva, ji je bila tudi v tem nekoliko podobna, ker je nosila po o-bleki polno petljic in zanjčic. Morala je torej skrbeti za povekša-nje svoje specifiške teže. Vedno je imela v to svrho s .seboj ročno torbico iz rjavkastega usnja, katero se je pa prvotne boje v teku let skrajno naveličalo in kazalo živahno hrepenenje po drugih barvah. Uloga težilnega orodja je bila prisojena tudi solnčniku z masivnim ročnikom. S svojo torbico, v kateri je bilo radi previdnosti vselej nekoliko težkih ključev, in pa z bremenilnimi solnčnikom v roki je postajala gospa Grizajka ' navzlic svoji mršavosti venderle kolikor toliko tehtna oseba in je tako prav lahko kljubovala manjšim gorenjskim sapicam ter ostala večjidel vedno na trdih tleh... Viranoveanje so poleg tega trdili, da ji mora gospod Grizajec, nje mož, vselej prej povedati, kadar hoče kihniti, dia bi se še v pravem času rešila pred vetrom v bližnjo sobo. Kadar so pa pihale ostre sape in burje, takrat je gospa kontrolorka rajša ostajala doma, ali pa se je oklenila svoje težke prijateljice gospe Zobelje. Tako združenih bi ne bila odnesla niti kraška Iburja . . . Suho nje lice je imelo sladkoprijazen izraz, kakor da je pripravljena vsakogar vsaki čas objeti. Na njeni drobni lisičji glavici pa se je zibal pošasten klobuk velikanske obširno-sti. Najprvo je vzbujalo pozornost na. tem spaku nadčloveškega ufcusa mogočno zelenkasto pero, migajoč večinoma ob levi strani, tako, da ni zakrivalo drugih mičnih stvaric, ki so kitile desno stran. Tukaj je zavzemal prvi prostor rejen tič z odprtim kljunom, izpreminjajoč vse barve. Majhen ni bil, in za malo večerjo bi ga bilo dosti,. Kar je bilo pa še prostega sveta med zeleno zastavo in pisanim golobom, vse je bilo kaj umetno zastavljeno, da so se oči tudi najbolj blazirane-ga izbireneža pasle z veseljem ob tem spreminjastem pogledu. Tem-nočrni in blediozeleni grozdki, prešerne cvetke, skromni žitni klas, svetlozeleni hrostki, fantastiški popki in trezno listje, vse to pestro grmovje se je šopirilo v bohotni bahavosti na širnem pokrivalu. Le škoda, da ni bilo več prostora, recimo, za kako pomanjšano kravico alli vsaj za kakega backa .. . Nasprotno je imela gospa Zobelja majhno, majčkeno pokri-valce. Smrtni prebivalci vranov-ški in drugi božji ljudje ga sploh niso videli, ako se niso potrudili v prvo nadstropje. Klobuček je bival visoko gori na zadnjem vrhu velike Zobelje. Širok temno-višnjev trak je bilo jedino, po čemer je človek mogel temno sluti-
ti, da utegne biti ob tem traku v nevidnih višavah mogoče tudi kaj klobuka. Saj večji ni bil, kakor dober groš stare veljave. Za muzejsko zbirko botaniških in zooloških predmetov torej ni bil pripraven. Le jedna tožna dolgoste-belna, žaltavordeča cvetka je samovala na vrhu in zavidno zrla na tuje bogastvo Grizajkinega klobučiča. Ali si je morebiti želela jednega tistih leposvetlih hrost-kov? — Tako sta hodili po svetu kaljor z - zamenjanima klobukoma, Grizajka, od daleč gobi podobna, Zobelja pa na pol razo-glava. — Daši sta si bili te zastopnici gotiškega in rokoko-zlo-ga na vnanje toli različni, jedini-la jih je jedna skupna krepost — dar zgovornosti in jezičnosti. Katera njiju je drugo nadkriljeva-la, tega ne vem, in to mi je res prav žal. Danes je bila prva lovorja vredna, jutri se je zopet druga pognala na vrhunec spretne opravljivosti. ■ Sprli sta se po osemkrat vsaki teden, vender sta se vselej zopet “sprijaznili”, kar kaže blag in mehek značaj. Na Vranovem in deset milj naokolo so se ju bali kakor živega vraga; zakaj živeli nista samo o sadovih te revne zemlje, temveč tudi o dobrem imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, katere sta vlekli čez svoje neplombirane zobe .. . Razun tega nista dajali nikomur nobene druge koristi... Kako sta sladili življenje zakonskima možema, o tem naj “molči pevčeva uljudnost”. Kako pa da sta sodila soproga o njih, in kaj sta si želela na tihem vsaki za se, o tem bodi nekoliko povedano po ovinkih. — Božja pot v Meko je prepovedana ženskim samim brez mož. Ako hoče tedaj neomožena dama romati v sveto mesto, mora se prej poročiti z možem, katerega si nalašč za to najme, in ki jo mora toliko časa čuvati in varovati, dokler ostane ona v Meki. Ko pa romarica zapusti mesto zopet, postane zakon neveljaven. Je pa tam vrsta moških, ki nimajo drugega opravila, nego da žive kot provizorni zakonski suplent-je. Ako bi bila gospoda Zobelj in Grizajec o tem kaj vedela, nobena sila bi ju ne bila zadržala — šla bi bila še tisti teden z ženama naravnost v rešilno Meko. Morda bi se jima bil približal še kedo iz naše mile domovine?
Vedeli sta, da se na Javoricah nekaj “kuha”. Zato sta se obe podvizali, da druga drugi gorko novico pred nosom izpodgrizne in raztrobi prva po mestu. Goreči tekmovalki sta se srečali na pol pota, druga jezna na drugo, da ji je pokvarila prvenstvo ustne tradicije, na obrazu pa sta kazali najslajšo prijaznost. Združili sta se na vzajemno delovanje, kakor se v obče rada pajdaši šibka prav z krepkejšo. Privedli sta s sabo Grizajka svojega Mirka, Zobelja pa sinka Rudka. dečka oba v nežni mladosti osmih let.
In pričele so se one znane kon-veneijonalne navideznosti, vrišče-či pozdravi, nabreneane fraze in uljudni smeh zadrege v odmorih.
“Ljubi gostje” so odložili in se naselili po zofi in stolih tako previdno in solidno, kakor da nameravajo ostati tukaj črez zimo. Ko so srečno opravili zdravje, vreme, toaleto in posle, prišla sta Rudek in Mirko na vrsto.
“Oh, moj Mirko je tako pohlevne nravi”, legala je Grizajka in skrivaj rahlo sunila sinka, mislečega. da je prav sedaj prišel tisti toli željno pričakovani sladki trenotek. ko lehko pobrcne Rudka, svojega naravnega sovražnika, malo, samo takole malo z nogo.
“O, in moj Rudek še le, ta je pa tako miren!” hitela je Zobelja. Ob jednem pa je strogo pogledovala fantka. Ta je bil namreč o pravem času opazil hudobno namero “pohlevnega” sovražnika in skrčil tudi svojo nožico v kolikor najbolj izdaten sunec.
Mirko in Rudek sta bila namreč še v oni zlati dobi, ko šteje vzbujajoči se financijalni duh človeški imovino po starih peresih in pisanih frnikolah; ko se jamejo dvigati v mladostni duši prvi kritični dvomi o pravi osebi presvetega Miklavža, milega angeljčka njegovega in pošastnih parkljev;
Po svoji 25 letni skušnji sem tako izpolnil n oj NOVI NAČIN ZDRAVLJENJA, da zamorem ozdraviti tudi take bolnike, katerim drugi zdravniki in Instituti niso mogli niti pomagati še manj pa ozdraviti.
Vsak dan dobivam pisma od mojih hvaležnih patientov, katere sem ozdravil po moji NAJNOVEJŠI METODI, in katere so njih zdravniki proglasili za neozdravljive.
Vzrok in izvor vsake bolezni je iskati v slabi, pokvarjeni in nečisti krvi. PO MOJEM NAČINU ZDRAVLJENJA, zadobite novo, čisto kri, katera Vam ukrepi moč in zdravje, ter spravi v red vse življenske organe.
PIŠITE PO MOJO KNJIGO "NOVA METODA’
ter priložite par poštnih znamk za poštnino. Knjiga Vam vse natančno pojasni; — zavrzite p; sve stare zdravniške knjige, ker so brez vsake vrednosti in škodljive;
Čitajte vsebino pisma, kakoršna dobivam skoro vsak dan od mojih pacientov:
Veleučeni gospod Dr. Hartmann!
Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil, in upam da mi ne bode treba več rabiti zdravil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter še Vam še enkrat prisrčno zahvaljujem na Vašem ozdravljenju. Vaš Hvaležni
FRANK BORAK, Box 123. Josephine, Pa.
IT
Velučeni gospod!
Šiejem si v dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za pri-poslana zdravila, s katerimi sem v dveh teduih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Ob jednem Vas prosim, da mi dopošljete zdravila za slabo prebavljanje! na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna
HELENA PAJAN, 10818 Torence Ave,, So, Chicago, Ul-
Zglasite se ali pišite na naslov:
ID IR,. IRIEIR-IDXIlNr -A-HSTID HZ^X^Tn^E^XsTlNr
I 231 E. 14th ST., YEW YORK, 1ST. Y.
URADNE URE: Med tednom od 10. ddp. do 5 pop. Ob nedeljah od 10, dop. do 1. pop.
“klinec biti”, v kateri se šteje “pointe” lahko kar po deset, da so tisočnice prej gotove; ko vzbuja lastnik najponižnejšega vrtiljaka mlademu bitju pekočo zavist ; ko se zdi sedaj svetli oficir, sedaj spretni cirkusni jahač, sedaj kondukter, sedaj pomorščak nežni domislivosti nedosežen fantom . . .
Seveda sta se mlada junaka vsaki za se že — večkrat odločila. /Pohlevni” Mirko je bil tačas navdušen mornar. “Mirni” R.udek pa je hrepenel po zapeljivem dostojanstvu železniškega sprevodnika in se vozil v duhu na vse kraje, v Ljubljano, na Dunaj in celo v Ameriko.
Bila sta oba zadovoljna, vsaki v svojem “poklicu” . . . Res, najsrečnejši ljudje na svetu so o-troei; njih je nebeško kraljestvo pravega veselja.
Stojanovi so bili že prej pojuži-nali; o gospe Grizajki in Zobe!ji pa se ni vedelo nič gotovega. Vender se jima je poznalo obema na tem, kako krčevito sta se hranili vabilu na “kavo”, da se je veselita druga bolj od druge. Družba je torej odšla v obednico, kjer sta se zlasti Rudek in Mirko razveseljevala, videč ua mizi sadje, med in sladice. Kavo, sir in take stvari sta krepko prezirala.
Prav tega, radi česar sta bili prišli, namreč, kako se ima stvar z Mileno, o kateri se je govorilo po Vranovem, da je “na pol zaročena”! tega se ni še lotila nobena. Naposled se vender osokoli gospa Grizajka in vpraša presenet-ljivo-smelo na pol doktorico, na pol gospo pl. Jeličevo :
“Ali bomo imeli kmalu čast, da Mileni čestitamo?”
Milena je od jeze in srama zardela; gospa Stojanova, ne vedoč, kako bi primerno odgovorila predrzni vprašalki, pogledala je o-suplo svojo svakinjo. Ta pa je odločno pokimala z glavo in odgovorila glasneje, nego obično: “Da, da, v kratkem.”
Torej venderle res! Tuji gospe sta dobro vedeli, da pl. Jeličeva odločuje na Javoricah, in da se to zgodi, kar ona reče, naj bo, kar hoče. Zobel.jo je ta trenotek strašno peklo, da ni ona prva vprašala. Milena je torej — rekli hi kar naravnost — zaročena. toda s kom?
Že se je debela trgovka pripravljala, da popravi prejšnjo zamudo in stavi “ glavno vprašanje”, ko javi hišina gospoda barona Lahnberga. Pozornost vseh se je obrnila ta trenotek proti vratom; ta hipec je porabila uboga Milena, da si obriše dve sijajni solzici, kateri je že ves čas komaj, komaj zadrževala.
Dalje prihodnjič.
ko diletant živ
gre sajasti dimnikar na drugi strani ceste, in da je mamičino krilo — za vse slučaje — prav blizu ; ko se človeška strast za šport zadovoljuje z visokostno igro
0’
M. A. WEISSKOPF, M. D.
B
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od L—3. ure popoludne in	od 4.—S. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

B
Z^emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šiuionek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 483.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm id
Irgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Angleščina
brez učitelja 1 Slovensko-Angleška Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. "Pišite po cenik!

Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo IBo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOL EK
1870 Bine Island Avenue
vogel 19. ul.
Naznanilo.
Družtvo št. 64 S. S. P. Z. v St. Michaelu, Pa., vabi na svojo društveno veselico vse člane in Slovence. Veselica se vrši 22. feb. 1911. Na roj. dan JVasbingtona. Tudi bratje Hrvatje se vabijo, da nas posetijo. Pri veselici bo
rad vidi, da.-i^rral hrvaški tamburaški zbor.
Ustopnina $1, dame proste. Dober prigrizek. Vabi	Odbor.
Delavci, širite svoie glasilo “Glas j Svobode”!
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRÊAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovensika trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A- J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapahce St- .Denver, Colo
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bofremio”
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Profb Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno» mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
Telefon Canall439.
Gostilna "Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je medi Blue Island ulico in 22f JOHN MLADIČ.
(GLOSTILISr^L J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirara leta I9C9.
Glavni urad nar 11250 Indiana, Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 23+8 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard. 111.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
Jošt je sedel k lovcu in gledal v tla.
“Ali si jo videl, ali si jo slišal? To je krt!” Vzdihnil je in se o-zrl po gostih. Amerikanec, ki je našel svojo ženo v otročji postelji, se je obrnil nanj :
“Praviš, da je tvoja žena? V Ameriki take žene kar streljajo, tudi jaz boni pisal po svojo, da pride za menoj. Tam bom pa naredil, kar je prav.”
“A-a, da jih streljajo?” se je čudil Jošt. “Zares, ta je poštena ! Po vseh božjih in cerkvenih zapovedih je to prav! Mene, ki sem njen zakonski ¡mož, ki jo mi je Bog izročil, zaničuje in goljufa! In ali ni v svetem pismu sam Bog pokončal hudobno ženo, ki ni bila zvesta svojemu možu?” Tako so se menili, in oštir je pil in polnil kozarce gostom, potem pa se je začel razgovarjati z lovcem. Govorila sta o tem in o-nem, ko stopi Marta zopet v so-
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOftlK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se i zvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na Ivana Kalan, 314 —6th St. Milwaukee, Wis.
bo :
“Dolf, Adolf, če imaš kaj zame, jaz bi tudi pila s teboj!” Zasmejala se je svojemu možu, ki je srdito gledal nanjo.
Lovec ni odgovoril, in tudi o-štir je molčal. Pač pa je v njem vstala neka misel. Porodila se je in razpadla pekoč ogenj!
Konec prihodnjič.'
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DOPISI.
NE MARAM ZATE !
Jošt je bil oštir in je točil vino, dobro in slabo tik velike cesarske ceste, ki pelje v svet, pelje na Nemško in v Ameriko, in zato so se tam shajali v veliki množini popotni ljudje. Tuji obrazi, rjavi in opečeni, zaraščeni in neznani, so gledali po navadi izza mize, svetle, globoke oči so se skrivnostno in sumljivo bliskale, roke so držale gorjače in zakrivljene palice, na plečih so visele torbe in malhe.	’
Oštir Jošt je hodil med njimi in jim stregel zvesto in skrbno, vedno je bil sam, in kadar je njegova žena pogledala v hišo h gostom, se je obrnil k njej in jo pogledal sovražno izza košatih, že napol sivih obrvi.
“Česa pa iščeš tukaj? Ali ti je dolgčas?”
“Po tebi gotovo ne! Ne maram
zate!”
Jošt je stisnil pesti, udaril ob tla s peto in še srditeje pogledal svojo ženo.
“Molči in pojdi!”
“Ha, ha! Ne maram zate!” se je žena nasmejala in šla skozi duri.
Govorilo se je po vsem Gorenjskem, da ima oštir Jošt čudo lepo ženo, mlado, premlado zanj. In res, pošteni, delavni kmetje, ki jim že davno ni bilo mar 4Tasova-nje pod dekličkimi okni, ki pravzaprav niso razumeli nikoli mehke, srčne govorice, so pred mlado Joštovko postajali nerodni, ozirali so se skrivoma nanjo in govorili neumnosti brez zveze in smisla. Mlada žena pa se jim je smejala, jim mežikala in včasih tega ali onega potegnila za brke, potegnila neusmiljeno, kot bi jih ho--tela izruvati. Ali kmetje so trpeli s smehom in solzami, ki so jim od bolečine skalile oči.
Joštovka je bila krasna žena, bela in gladka po licu, kot da ni nikdar delala pod solncem, vitka in visoka, v vsakem oziru mestna gospa. Oštir jo je našel v trgu, kjer je živela s petorico mlajših sester pri svojem očetu, . zakotnem kramarju, ki je bil Joštov prijatelj. V veseli uri sta se zmenila, da mu da Marto za ženo, in tako se je zgodilo. Bila je osemnajstleten otrok, ko je šla z Joštom, suhoparnim, trdim in sirovim kmečkim oštirjem k poroki. A že tretji dan se je zgodilo, da je prenesla svojo posteljo v drugo sobo, kjer je spala sama, in vsak večer se je varno zaklenila pred možem.
Jošt je klel in pil. Vse je pil, kar mu je prišlo pod roke. Najraje šnops, “železni” so ga klicali kmetje, vina je izpraznil vsak dan dva bokala in klel je svojo ženo:
‘ ‘ Ti krst ti hudičev! ’ ’
Tako je bilo pri njem doma. Isti prizori so se ponavljali vsak dan: Dedec se je rotil, mlada žena se je smejala ali jokala, njej je bilo to vseeno
Jošt je stopil k omari v zidu in si natakal po vrsti, kar mu je prišlo pod roke: Pelinovo žganje, sli-
vovko, j a godb v ec, in potem je začel piti vino.
Sedel je k mizi k tujim gostom in se začel meniti:
“Kako pa kaj? Ali so doma zdravi? Ali je res trinajst coprnic s točo obsulo Poljansko dolino?”
Bili so trije Amerikanci med gosti, ki so se pred tremi tedni vrnili domov, a sedaj zopet odhajali za morje.
“IVse naj pobije, če če,” je zategnil zaraščeni možak. “Trinajst čarovnic pa je še premalo.” Potem je razkladal neko dogodbo iz svojega kraja, da pokaže, kako so tam hudobni ljudje.
“Tri leta sem bil v Ameriki, in zdaj pridem, pa dobim ženo v o-tročji postelji.”
Smejali so se, in Joštu je to dobro delo.
“Vse so enake! Moja! vam pravim, je hujša kot zlod!”
V sobo je stopil nov gost. Bil je to Dolf, divji lovec. S puško je hodil okoli, divjačino je streljal po lesih in prodajal Joštu. Bil je mlad in močan korenjak, rjave brade in dolgih, svetlih brk, pa zvit in predrzen ptič. Bal se ni hudiča, ni biriča, streljal se je z logarji in nekoč je prinesel svinčenih zrn pod kožo kot prosa.
Mlado srno je imel na hrbtu in smejal se je, veselo se je režal, da se mu je svetila vrsta belih zob izza kosmatih usten.
“Jošt, kar spravi jo, meni pa prinesi kozarec žganega!”
Oštir je odnesel žival, a na pragu že je srečal svojo ženo.
“Ali boš ostala zunaj! Pri gostih nimaš nič opraviti!”
“Kaj ti veš, če imam opravilo, ali ne! Izgubi se!” Jošt je klel pod svojim bremenom, a mlada žena se je prismejala v krčmo.
“Ejplf, dober dan! Pa so rekli, da te ne bo!” Smeje se je stopila predenj, oprla roke v pas in ga gledala v obraz. Lovec jo je sko-ro sovražno pogledal, a takoj je povesil oči pred njenim svetlim, nagajivim pogledom.
Dolf je bil hud nanjo, že od dneva poroke. Tedaj se je nevesta jokala, in lovec jo je skušal tolažiti. Nagnil se je k njej, da jo pogladi po licu, Marta ga je na vso moč udarila po licu, da je izgubil klobuk. Svatje so se zasmejali in voščili srečo Joštu.
“Dolf, zakaj se mi jeziš!” je skoro žalostno dejala Marta. “Ne jezi se, saj vidiš, da sem sama!” Lovec jo je pogledal in že ga je obšlo veselje, da zgrabi s svojimi prsti in na svojem srcu zaduši to mlado, lepo kačo.
“Dolf, Adolf, oj, ti neumni lovec!”
Jošt se je vrnil in obstal za ženo.
“Kaj govoriš, koga kličeš?” “Tebe že ne! Tebe ne maram!” In kot da se mu roga, je poklicala še enkrat: “Adolf!” Potem je pevaje odhajala:
“Le pridi, le pridi, sem sama doma, ni očka, ni mamee, ni moj’ga moža!”
Naylor, Mo. Uredništvo Gl. Sv.: —
O tukajšnej kmetijski naselbini je kaj malo slišati, nas je precej slovenskih kmetov in nekateri že jako lepo gospodarimo in upam, da bomo s časom še boljše, ker vsak stan potrebuje prej vaje in šole in tako tudi kmečki stan.
Tu imamo tudi svoje družtvo, pripada k S. S. P. Zvezi.
Pozdrav vsem čitateljem.
Leo Šinkovec.
Salida, Colo. Uredništvo Gl. Sv.: —
Počutimo se dobro, čeprav so nam saloone zaprli. Vreme toplo.
Z delom gre v tukajšnji rudo-topilnici dobro. V društvenem o-ziru tudi napredujemo; sedaj šteje naše dr. št. 40, pripadajoče k S. S. P. Zvezi dobrih 40 članov. Ker je pa tukaj še dosti rojakov, delavcev, ki niso v nobenem društvu, jih tem potom vabim, da pristopijo k enemu ali drugemu ker v slučaju bolezni je družtvo velike važnosti in če te zadene smrt ali večja težka telesna poškodba in če nisi pri nobenem družtv.u, si v takem slučaju velik revež. Ko ljudje zbirajo za pogreb, godrnjajo in pravijo: kaj si ni mogel vsaki mesec pri svojem delu odtrgati en dolar za družtvo itd. Vedi vsak, da družtvo plačevati ni noben izdatek, temveč dolžnost in najsibo to za samca, oženjenega, pri težkem ali lahkem delu. Ure in dneva ne pove nobena pratka. Ta star slovenski pregovor velja posebno za Slovence v Ameriki.
Nekateri govore: kaj bom šel k takemu društvu, ki ne plačuje; seveda ljudem, ki z lenobe ali drugih grdih slabosti lenarijo doma.. Za vse resnično bolne in poškodovane pa S. S. P. Zveza pošteno plačuje, ne da bi se delale bolniku kake neprilike.
Kar bi tudi rad omenil je to, da bi vsi člani Zveze bili tudi naročniki svojega glasila Glas Svobode, ki stane na leto $2. Dolžnost tajnikov društev je, da člane na to opozore, da se takoj na-roče na glasilo.
Ta predlog naj bi se stavil že pri prihodnji prvi seji pri vseh družtvah S. S. P. Zveze, ker bi bilo to prvič v korist sami Zvezi, v drugi meri pa tudi naročnikom in tako bi se delavskemu listu Gl. Svobode pot malo bolj razširila.
Pozdrav vsem bratom,
Frank Miklič, ta j. dr. št. 40.
Yukon, Pa.
Uredništvo Gl. Sv.: —
Štrajk še vedno traja z vso besnostjo 'kot, poprej in kedaj bo konec trdim razmeram, vam vsaj jaz ne morem pisati. Čutimo pa, da ga kompanije tudi prokleto občutijo. Veseli nas, ko vidimo, da nas sobratje S; S P. Zveze podpirajo kolikor morejo in tudi od drugih rojakov in Jednot nam pride kaka podpora, kar se jako pozna in smo iz srca vsem poznanim in nepoznanim darovalcem
hvaležni. More li brat, pozabiti na brata? Saj Slovenec ne!
Ker si skabje mislijo, prej ko jih agentje pripeljejo v Westmoreland okraj, da bodo tu bogve, koliko zaslužili, se pač. opečejo. Ni dolgo temu, kar sem vprašal nekega skaba, koliko zasluži in kako se mu kaj delo dopade. Le-mentiral se mi je, da če bi preje vedel, da ga čaka tako trdo delo in tako majhen zaslužek (od $5 — 7 na teden.), ga ne bi nikoli Westmoreland videl; ko bi mogel le agenta še kje živega dobiti...!
Mnogo jih drži tudi z nami, ker vidijo, da so razmere neznosne. Sploh ali ni to večji škandal ko vse sleparije kompanistov: da delavci (sAbi) so tisti, ki so preprečili, da bi delavci zmagali? Še smo nerazsodni.
A. L. Štrajkar.
St. Mary, Ind. Uredništvo Gl. Sv.: —
V zadnjem dopisu iz Staunton, 111. mi želi neki John Zorko obilo sreče in me ima za “Desetega” brata in še povrhu za republikanca. Morebiti dotični gospod hudo ne misli, toda jaz se mu vseeno zahvalujem, da me je tako počastil in stvar olepšal z lažjo; jaz mu ne priporočam več takih novic pisati.
Tukaj so bolj slabe delavske razmere in kdor fantov ima gorko peč. naj se pri nji greje in naj ne hodi v tem času po deželi.
Pozdrav vsem rojakom,
John Breko.
Superior, Wyo. Uredništvo Gl. Sv.: —
V tem Skalovitem hribovju se nam sedaj godi bolj srednje. Do sedaj se je delalo vsaki dan, sliši se pa govoriti, da se bo delo o-mejilo samo na nekaj dni v tednu. Ne svetujem rojakom sem za delom hoditi, ker tukaj je veliko ljudi brez ¡dela in so vsi rovi z delavci prenapolnjeni.
Pozdrav čitateljem Gl. Sv.!
John Kos.
Arona, Pa.
Zahvala.
Skupni odbor za štrajkujoče člane S. S. P. Z. v Westmoreland okraju, se tem potom prav iskreno zahvaljuje za poslano nam pomoč ; darovalci so sledeči:
Emil Bachman, Chicago, 111. $3. Po uredništvu Gl. Svobode $12.25. Družtvo št. 19 po svojem blagajniku Fr. Kuhelj $3.00. Iz Adamson je poslal rojak Anton Kristan $9.45. Iz Mulberry, Breezy Hill, Kans., so poslali sobratje F. Skrabar, Tony Kavčič in Fr. Šarc $72.25 to dobljeno na veselici, katero so priredili v korist štraj-karjem. Družtvo št. 16 v Clinton, Ind. $6.30 in sicer bratje omenjenega društva .$3.40 in drugi rojaki darovali po 50c: Mat. Pusto-verh, J. Močnik; po* 30c : Ignac Vehar; po 25c: Fr. Bregar, Martin Mraulak, J. Čadež, Math Laznik Anton Terzinas in J. Bobič 20e. Martin Cezar 25c; poslano po Fr. Mrak-u. V Hillsboro, 111. sta nabrala rojaka Geo. Janzekovich in Daniel Badovinac $8.05, darovali so sledeči: po $1 G. Janzekovich in Rafael Rachkie; po 50c: Marko Janzekovich, Marion Gasparac Marion Saboly, Marija Janzekovich, D. Badovinac, J. Kauzlarič, J. Krehn, Veronica 0-rosh; po 25c: Marija Janžekovič Vil. Norkus, Jak. Gasnikar, A. Rogačnig, Andy Pozzan in Jak Rogačnig 30c. Iz Massillon, Ohio je poslal sobrat Fr. Raijer $4.04, darovalci so: po 50c: Math Golob, Jos. Praznik, Anton Hrovat in Fr. Rajer; po 25c: Alojz An-•zlovar, J. Horvat, Alojz Smith, K. Sever, Fr. Škabar, M. Kovačič, Mihael Strah J. Virand 30c in J Lampret 10c. — Iz Forest City, Pa. Fr. Leben $6.70 nabral v družbi dobrosrčnih rojakov; darovalci so sledeči: po 50c: A. Čos, Ig. Verbajs, Dominick Franceski. Fr. Trelc in J. Gliha; po 30c J. Petrich; po 25c:	M. Blaž, Fr.
Verbajs, J. Uršič, Karol Marinčič, J. Svete, Matevž Urbas, Jab. Šmrov, Blaž Havkman, B. Grdin, Fr. Gerčman, J. Grošel, J. Turnio, M. Knez, Fr. Franceski, J. Beles in J. Pozon 10c.
Še enkrat prav srčna hvala za tako lepo podporo v tem bednem položaju. — Vidimo, da brat brata ne pozabi; sedajna dejanska podpora kaže, da se delavci zavedajo svoje dolžnosti in to slovenski delavci!	M. Brunej
Skupni tajnik.
Slovensko Zdravišče
Ü
V NEW YORKU
glavni zdravnik in ravnatelj
^pPr. J. E. THOMPSON
Ni JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ezdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij :
Posledice omanije, triper, čankir, sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka, revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, Iedic, pljuč, prs, mehurja ; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notranji ženskih ustrojih, neredno mesečno čiščenje, beli tok, padanje maternice, neplodivost; Vse kožne bolesti ; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh boleznij ostane strogo tajno
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti.
Pisma pišite v materinskom jeziku ter ih naslavljajte edino le na sledeči naslov :
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE“
Dr J. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York, N. Y.
Uradne ure so: Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od 11 do 2 ure popoludan. ^
■UAlf A	Ml VAS SEZNANIMO Z	MAHA
NOVO «o KAMNOV NOVO
pristnih ■'J •» A If I I ■	* vsebuločo uro.
pristnih
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za prvič 10,000 nadih 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratua” ur in sicer samo za S5.7S komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ”gold rulad1*. Posebno so te ure poznane po . svoji trdnosti Radijih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
fnniso^modo* garantiramo za 20 let
bre in trdoe. ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili, ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš na slov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, če jo pa ne
Mi reskiramo vse,Lep:l
uro pošljite na naše stroške nazaj, žica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
EXCEL8IOR WATCH CO.f DEPT. 505,
CHICAGO, ILL., U. S. A
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretje ga razreda dobivajo brez plačno hrane na parnikih družbe. SnaZn-postelje, vino dobro brano i
razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine..........22.000 H.
La Touraine..........20.000 H:
Chicago, nov parnik......9500 HP
Pristanišče 57 North Ri/er vznožje 15th St., New York Citi PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. New Ycr.i.	MAURICE W. KOZMINSK^
glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
KŠSSžEBSžESžSžSŽESSBSžSmSŽE?«! Id
B Pijte najboljše pito
$ Peter Schoenhofen Brewing Co.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
W. SZYMANS
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVO
1907 Blue Island Ave., Chics
TELEFON CANAL 958.
Moja trgovina pohištva je ena največ na južno-zapadni strani mesta, kdort pri meni kupi, jamčim da bo zadovofj kot je bil vsak kdor je že pri meni kuj zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgoi in na istem prostoru.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAQER j MAGNET \ GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
•‘Glas Svobode”
(Tub Voices op Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
* Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja--------------------—
tA AMERIKO:
Za celo leto..............12.00
za pol leta...............11.00
*A EVROPO:
Za celo leto..............$2.50
za pol leta.............  $1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve jb
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike 4a nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. * 1 II
bodočnost klerikalizma.
Ko je papež Pij X. zasedel pa-II peški prestol, je izdal parolo: vse prenoviti v Kristusu. Kaj bi se re-j| klo vse. prenoviti v Kristusu, to j ve vsak, ki je kdaj čital ali slišal J evangelij. Reklo bi se to: osvobo-! diti vero in cerkev od klerikalnih I mešetarjev in barantačev ter vrni-| ti se k krščanski priprostosti, poli nižnosti in ljubezni. Kajti s kup-y čijami in s politiko ni imel Kri-J stus nič opraviti, ni imel niti bo-| gastva niti posestva, ni imel niti || ¡hranilnic niti posojilnic, ni se prepiral ne s tem ne z onim, ni drl ljudi, ni iskal oporok, aigiti-| ral ni pri volitvah, društev ni u-
1 stanavljal, shodov ni prirejal, sa-| mo dobrote je delil, ljubil je vse, I odpuščal vse in je učil druge lju-j| bežni in ponižnosti. Kaj bi se to-I rej reklo vse prenoviti v Kristu-I su ? To da bi ljudje in pred vsem ¡¡1 klerikalci postali Kristjani. Toda
I	papež je drugače mislil. Vse preji»! noviti v Kristusu je pomenilo — liji vse poklerikaliti. Kar se ne da iz-
. lepa, mora iti s silo. Od takrat ilijS namreč so začele iz Rima kar de-Ij zevati razne odredbe in okrožni-|| ce, ki so imele namen s silo upo-|!ij gniti cel svet pod papeževe noge.
Nazvalo se je to 'boj proti moder-jj|| nizmu. Modernizem je postala
II	strašna beseda. Proti modernizmu »Sl je obrnil papež svoj 'bol. Papež JI se je bal moderne vede, ki je polij kazala razne cerkvene dogme in
! nauke v čudni luči in je odkrila ¡1 tudi cerkveno zgodovino in njeno j|| preteklost. Kristusu se ni bilo Rji treba bati te vede, ker njegov |j ¡nauk obstaja vkljub nji jasen in | čist, zbal pa se je je papež, ker je ta veda odkrivala stare laži. Ako !'bi papež hotel vse prenoviti v Krilili stusu, bi moral pustiti vedo, da jil svobodno preiskuje 'med resnico
II in lažjo in da popravi, kar je za-!;ijfl:| krivila preteklost, ter le na ta ' ¡način bi se dalo “vse prenoviti’’. 1 Toda papež se je zbal te vede in pije začel boj proti učenjakom, prositi t. zv. modernistom in posebno Bjproti onim teologom, ki so sku-||Bali na podlagi znanstvenih do-ItSkazdv ovreči zastarele nauke in »¡nazore, ki so nastali v preteklih ¡¡‘¡časih. Ko niso vsi opomini iz Ri-, :|hia nič pomagali, je izdal papež ; ¡ukaz, da se morajo vsi teologi za-■llpriseči proti modernizmu t. ,j. da lllprisežejo, da ne bodo priznali ni-!|;jkakih znanstvenih naukov, ki jih fe cerkev ne prizna. Tako je hotel f ¡papež vse prenovili. In kaj se je Jgodijo? Razumni teologi si niso likali vzeti svoje svobode na znan-;t venčni polju in mnogo jih je liidreklo prisego. Zborovanje vse-'j ¡ičiliških profesorjev je sklenilo, 'ia ne moro biti noben teolog elan
h H I * v	v. . v •	°
j i Irustva vseuciliskih profesorjev, ‘ Iko priseže, ker se s tem odi;eče j|iy|sej vedi in uči samo to. kar pa-' V ;>ež zapove. Vsak dan čitamo po !||asopisih o novih slučajih, da so jjlleolagi odpovedali prisego. Po-! ¡¡ledica tega bo, da bo nastal raz-, ‘ iior med onimi, ki so prisegli in Plijftied onimi, ki nečejo priseči. Pri-! f lisk od rimske strani je vzbudil s dpor. Pri Slovencih so se dohro ¡ji ijutile rimske zapovedi: Ijubljan-ki škof je hotel s svojimi pastirskimi listi in z raznimi brošura-j|,||j|i tudi “vse prenoviti”.' Sloveniš! f. so mu postali namreč moderni, lllojeval se -je najprej zoper naši ¡redno časopisje, potem zoper Hpzna društva in nazadnje je iz-Pijal svoje nove nauke, po katerih |||s hotel imeti pravo krščansko lljvljenje. Zvesta pomočnica papeži, je tudi ameriška rim okato] iška : ¡‘uhovščina, ki hoče vse prerefor-irati in celo zadnje čase na . pojo lastno roko naseljuje kato-
ličane po farmah in si jih hoče zrediti kot prave cerkvene sužnje in s pomočjo velike armade stopiti v politični boj z rimsko-katoli-škiin praporjem. Kdor misli, da klerikalizm v Ameriki ne napreduje, se jako moti. Škof Ireland je ob neki priliki rekel, da je “sv. oče’’ v Rimu ves prevzet o uspehih svojih škofov v Zjed. državah in priznal, ker se mu je prinesla precejšnja kopica mili-onov lir), da rimsko farizejstvo v Ameriki danes najbolj napreduje in si pridobiva tudi med bogatimi sloji vedno več tal. In kdor tega ne vidi, je slep. Saj ne morejo več danes gledališke družbe iger uprizarjati, če se prej o njej ne “izrečejo”, (cenzura) gospodje kleriki!
Ravno tako so pravo 'umetnost popolnoma odstranili in bog ne daj, da bi se v kaki izložbi postavila umetniška slika v Adamovi ali Evini obleki; za umetnost vladajo v Ameriki (tudi v milion-skih mestih!) tista “pravila”, kot jih od leta 1906 rabijo cerkveni slikarji, to je namreč, da se ne sme videti nič “nagega”. Med Zjed. državami in Vatikanom vlada od leta 1907 status quo; pa ne navaden status quo kot med Italijo in Avstrijo, o ne! Washington-ska vlade se je, na pritisk ameriških škofov in njim prijaznih senatorjev in “velikih katoliških” dam, popolnoma vdala njihovim zahtevam in sam papež ni hotel verjeti nad koncesijami, ki so jih dobili ameriški škofi z predsednikovem lastnoročnim podpisom!
Pa pustimo to in vrnimo se k papeževim novim idejam in zlorabi Jezusa Kristusa Nazarenskega.
Sedanje gibanje v cerkvi spominja na protireformacijo. Takrat so se ljudje ravno nekoliko opomogli izpod cerkvenega jarma — kar je bila zasluga vnetih reformatorjev — prišli so jezuiti in so uničili vse. Toda človeški duh ni trpel pritiska in papež sam je moral razpustiti jezuitski red. V preteklem stoletju so se probu-jeni narodi komaj nekoliko zopet otresli rimskih verig, narodne kulture so zrast le .. z napredkom — in tu je prišel papež, začel je boj proti modernizmu vedano in je hotel vse prenoviti. Oni ki stoje v njegovi službi, to so klerikalci, morajo iti proti kulturi, tudi proti narodni kulturi, proti napredku — cerkev jim mora biti več, nego narod.
Tako je klerikalizem napredoval, v odporu pa, ki ga. je doživel pri zaprisegi teologov in pri protestih od strani klerikalne krščansko socialne dunajske mladine. se da sklepati sledeče: En del današnjega klerikalnega sveta pojde s papežem, čez drn in strn, ker jim tako veleva katoliška dis. ciplina, borili se bodo proti moderni vedi, proti napredku, proti narodnosti — kajti tudi narodnost je nekaj modernega, po katoliških naukih celo nekaj poganskega — drugi pa bodo šli svojo pot z napredkom časa in bodo hote ali nehote prišli s papežem in s cerkvijo v konflikt.
Taiko se bodo množile napredne vrste in v klerikalnem taboru bo ostala fanatična peščica onih, ki so hoteli vse premeniti v Kristusu, pa so s tem mislili uresničiti le absolutno papeško vlado nad narodi in državami. ¡Med temi bodo seveda tudi v prvi vrsti vsisIoVeiiiski klerikalci. — In tudi od slov. ameriške duhovščine ne smemo drugega pričakova-
ti.	Oni se pokore vsemu in ne ta je nikjer, da jim je klerikalizem več, nego njih narod.
Pri svojem vseobnavljanju papež ni 'pozabil, da so imeli papeži včasih svojo državo. Kristus je sicer ni imel, ampak to nič ne de: papeži so jo imeli. Zato jo hoče papež obnoviti. To ravno najlepše kaže, da papež ne misli s prenovitvijo onega preprostega krščanstva, ki ga je. učil Kristus, ampak da misli obnoviti ono srednjeveško moč papežev, ko so vladali papeži nad kralji in cesarji in so gospodovali Rimu in svetu, kot pravi potomci rimskih cesarjev. Letos obhaja Italija SOletni-co svojega združenja in pri tej priliki hoče papež izdati zopet o-krožnico, v kateri ho protestiral proti temu, da je Italija vzela Rim. Da bi svoj protest še 'bolj u-trdil, je papež dal na znanje, da ne bo sprejel nobenega katoliškega vladarja, kateri bi v tem letu obiskal italijanskega 'kralja ali se pridružil velikemu narodnemu
slavju, ki ga bo slavila Italija. — Tudi avdijence se ne bodo delile, da bi manj ljudi prišlo v Rim, sploh se bo agitiralo: letos ne v Rim, ker slavi Italija 501etnico svoje samostojnosti.
V tem se vidi vse prenovljenje v Kristusu. Nestrpnost do drugovercev, kakor jo kaže foartolomej-ska okrožnica, kjer se napadajo protestantje, sovraštvo do moderne vede, ki je prinesla človeštvu toliko dobrega ter mu odkrila svet resnice in pravice, in boj proti Italiji, ki je po pravici vzela Rim, ker je pisano: moje kraljestvo ni od tega sveta.
Zato papeževe enciklike, okrožnice, zapovedi itd. ne b^do dosegle svoj namen, nasprotno bo odpor, ki nastaja proti njemu in njegovim pomagačem, izgnal boljše sile iz klerikalnih vrst in ljudje bodo iskali drugo pot obnovi jenja; v delu in ljubezni do bližnjega, v resnici in pravici.
Vsak obroč se da lč tako dolgo nabijati — da poči. Odpori in protesti proti papežu, in drugim rimskim ceremonijam so podobni pokanju.
“Po “Jutru”.
DOBER DRŽAVLJAN.
Bil je mož, ki zasluži, da se ga opiše -— velik, širokopleč, snežno-beli lasje, fino obrit, prave patricijske poteze, neustrašenosti in dve sivi očesi so prijazno in vprašujoče živo zrle izza pozlačenega seipalnika, vedno govoril v dimu cigare, katero je skozi celo konverzacijo držal po omeriškem običaju za zobmi.
Seznanil sem se z njim v Pull-mariovem vozu za kadilce, ko je vlak vozil oko! o Ohio reke. Nisem kadilec, slučaj je pa nanesel, ker nisem od trije zjutraj pa do devete ure še očesa zatisnil, da sem šel med “kadilce”. On je ravno govoril z nekim potnikom, drugi poslušalec je bil pa nek rudniški inženir, potujoč na zapad.
Na prvi pogled ga nisem zapazil, kazal mi je hrbet; govoril je glasno in hitro. ¡Mislil sem. da govori o svojih privatnih rečeh, zato se nisem zmenil za njegovo go-vorenje. Po kratkem presledku je začel govoriti pa še bolj glasno in je v svoj govor potegnil zanimanje vseh, stran mene. Sedaj sem moral slišati.
“Vsak m/)x v tej deželi ima svojo ceno,” je rekel on, “in jaz to vem.”
Potnik, mladeniškega obraza, je ponovil. “Oh, ne; gotovo je vsaj nekaj mož v naši deželi —-poltenih; ne, ne.”
“Jaz ponavljam, vsak mož ima svojo ceno. Dovolite mi povedati mali dogodjaj, ki nima druge zanimivosti kot to, dia je resničen”, odgovori on.
Jaz sem bil poslan od svoje kompanije, , pri kateri sem tudi sam tajnik, naj dobim v roke za svojo kompanijo velik kontrakt v mestu J— Miss. Ko sem dospel v mesto sem po preteku 12 ur raz-, videl, da bo ves koncil volil le tisto, kar bo priporočal njihov vodnik. Ampak med njimi je bil en mož, župnik ondotne velike in bogate rimsko katoliške cerkve in tega sem se moral najbolj bati, da mi svoje namene prestreže. To sem spoznal takoj ! Neki podtikaš mi je tudi povedal, da ne misli mesto plačati tako velike svote, kot jo je naša družba zahtevala in je župnik, prvi za to, da -sest var napravi ceneje. V tem da obstaja naj večja nevarnost za našo ponudbo, da bi dobili delo v svoje roke. Končal je mož, da ne ve poti, da bi jo mi nasvetoval, la bi mišljenje župnika preobi’-nili, da bi glasoval za me.
Poslovila sva se in takoj sem začel premišljevati, kje bi dobil tega župnika; todla nisem vedel pripravnega prostora.
Odločil sem po dolgem razmiš-Ijevanju v hotelski sobi v prijaznem naslonjaču, da tega moža (najbolj poštenega, v mestecu) obiščem na njegovem lastnem domu. Ko sem stopil v njegovo sobo za tujce stopi pre§ me dobro rejena, skoro bi rekel lepa oseba gospoda župnika. Govoril je mnogo in tema govoru večkrat spreminjal. Govoril je o stvareh, pri katerih sem se kot trgovec držal indiferentnega. Povedal sem mu tudi sam, da sem bil nekdaj tudi jaz cerkven mož in da sem bil sam vedno vnet za povzdigo cerkve (lastne), in da se mi jako do-pade, da vidim zopet enega človeka, ki mu je blagor občine več,
kot posvetne stvari (!). (In vi si lahko sami mislite, kako iz srca sem to govoril.)
Solnce je že zašlo, in govor sem obrnil- na kontrakt, o katerem se bi imelo govoriti dan pozneje. Bila sva seveda različnih nazorov. Argumentiral sem z njim in mu skušal dokazati, da je za cerkev najbolj koristno in dobro, če pride kontrakt v našo kompanijo. On se je pa takoj izrazil, da on ne vidi, kje bi obstojala za cerkev tista dobrota, če pridobi naša družba kontrakt. Potem sem mu rekel, naj stvar odloži do prihodnjega jutra in mu še rekel, d'a mu pošljem sveto pismo in če, potem, ko bo prebral knjigo, bil še vedno tistega mnenja, bom jaz u-inaknil svojo ponudbo.
Podal sem se nazaj v svoj hotel in spotoma kupil sveto pismo in med vsako stran položil $1, tristo strani, $300, in jo poslal še tisti večer po hotelskem slugu župniku, z pripombo, da želim, da se sprejme sveto pismo, kot dar za cerkev.
“Naslednji dan, ko sem ga srečal, mi je povedal, -da je postal drugega mnenja in po dolgem raz-mišljevanju sprevidel, da je za lepšo bodočnost cerkve, da moja kompanija dobi kontrakt. In mi smo ga dobili!
“Sedlaj vidite, ta pošten, svet cerkven mož je tudi imel svojo ceno in jaz bi prisegel, da tista cerkev do takrat še ni imela svetega pisma!
“Povedal sem vam že, da ima vsak Človek svojo ceno.”
“Ne, ne,” ga je prekinil inženir; “to ne more biti mogoče. Gotovo je v naši deželi vsaj nekaj . poštenih ljudi —”
On ga je pa preglasil, “o ne; ne med politikaši.”
“Da,” neomahljivo trdi inženir. “tudi med politikaži.”
On pa je gVoj glas še bolj povzdignil, da bi ga ja vsi gotovo slišali. “Kupil sem jih že za cel klobuk; katerikrat sem plačal do tisoč dolarjev, a še nikoli mi ni izpodletelo. Vsak je za kupiti. Odvisno je, kako se svota razdeli. Morebiti noče kteri vzeti denarja, pa ga vseeno lahko kupiš, če si zadosti zvit, da spoznaž njegovo slabost.
( “Dovolite mi, da vam povem še' en tak “dogodjaj, ki se mi je pripetil kakih osem let. nazaj. — Zgodilo se je resnično v nekem mestu v ¡Missouri, ne daleč od San Jose.
“Mestna uprava je sklenila da bo zidala novo sodnijsko poslopje in postavila v proračun $300,-
000.	Mnogo družb se je prijavilo, da dobe delo v roke in med njimi tudi naša.
“ Jaz sem bil poslan v tisto mesto, da bi zastopal naše interese. -Mestece je imelo takozvano “reformirano” aidlministracijo in grafterji in druge vrste hajduki so bili iz zastopstva spodeni. 'Pošten element’, se je imenoval ta-mošnji koncil. In vse je kazalo, da niso naklonjeni naši družbi. Voditelj poštenih elementov je bil najbogatejši, a mlad mož v mestu. ¡Mož, ki mu z denarjem nisi mogel priti do živega. To sem spoznal po 12 urah, ko sem bil v ondotnem mestu na ogledu.
Prilika je prvi dan nanesla, da sem mu bil predstavljen in povabil me je na večer v klub, ker je bil tudi on tam “leading spirit”, duša vsemu. Prebil sem v njegovi navzočnosti več noči in ga na tihem študiral, in jaz sem odkril njegovo “slabost”.
Takrat sem bil sam zaljubljen v prijazno mladlo dekletce iz New Orleans in pripeljal sem jo na svoj dom. Brzojavil sem ji, naj takoj pride za. mano. Bila je v resnici krasotica. V dveh dneh je bila tam. Bila je pogumna in razumljiva stvarca. Povedal sem ji, za kaj sem jo poklical. Nastanila se .je tudi v drugem hotelu. Zmenila sva se, da mora priti ob določeni uri mimo mestne hiše in ko me zagleda, naj se okrene le malo proti meni in reče: “Hou do you do,” in takoj zopet nadaljuje svojo pot in pod nobenimi pogoji ali slučaji ne sme več z mano govoriti.
“Prihodnji dan sva stala z opisovanim in gledal sem na to, da je stal na najbolj vidlnem prostoru in jaz qa njegovi levici. In ko je ona prišla mimo je z majhno kretjo glave proti meni rekla dogovorjeni “How do you do”.
Odzdravil sem jej, in ona je šla svojo pot naprej. Njegove oči so
- IZGUBE, I
AKO nočete. ffi i'
tedaj nalagajte svoj denar le pri
g MESTNI HRANILNICI i
w —.......... — ................. m
| LJUBLJANSKI
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3.
& Ona je najbolj varna in največja slovenska hranilnica. Stoji PK gfcj pod kontrolo javnosti, vlagateljev in c. kr. deželne vlade. Za vložen ga denar jamči cela mestna občina ljubljanska s premoženjem, vred- p» flR nim do 50 mili Jonov kron in hranilnica sama z rezervnim fon-sdom nad I mil. kron. Vsaka izguba denarja-tudi za časa voj-ke-je izključena. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej bri m naloženo več mili jonov svojega prislužka. Vloge obrestuje po
^	4 'A%
•»j brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 38 milijonov kron, ves promet do konca 1. 1909 pa 518 milijonov kron.
Denar lahko pošiljate sami po nakaznicah, po Franku Sakserju ali kaki drugi banki
KS Ne dajte se pregovoriti od agentov drugih hranilnic in bank! jjjfcj Pazite na svoj denar! Pišite naslov razločno!
'bile kar goreče, vzplamtele, debele! “Kdo je ona?” je mrmral on; ‘jo ti poznaš?’ Povedal sem mu, da je vdova; njen mož da je bil iz mojega mesta. “Veš morebiti, kje stanuje?”, me vpraša naprej. Povedal sem mu hotel. Vprašal sem ga, kaj on misli o njej. Pomežiknil mi je samo z očesom. Vedel sem sedaj, da ga imam. Povedal sem mu, da je poštena ženska in če se mu poljubi priti zvečer v hotel, če bo prilika, ga bom lahko z njo predstavil.
“Zvečer je res (pred uro) prišel v hotel in jaz sem ga predstavil svoji oboževanki. Jedli smo skupno in se prav izvrstno zabavali Mene pa on ni dosti poslušal, temveč gledal le njo; pokazal mi je tudi po ovinkih, da bi ga veselilo, ko bi se odstranil. Ann je igrala svojo vlogo izvrstno.
“Drugi dan, ko sva se srečala ni bilo o drugem govor kot Ann, Ann in Ann! Imel sem ga popolnoma v svojih rokah. Zmenil sem se, tudi z Ann, da na dan odločitve volitev v mestni zbornici, naj preskrbi, da se z njim popelje ven iz mesta. Povabil sem ga, naj vzame dinner z mano in Ann : kmalu po kosilu sem se pa poslovil z izgovorom. da imam važne posle, samo da sem mu dal priliko, dia se je še bolj ujel v Anine mreže. Ann je ostala v mestu do dneva, kot sem ji naročil. Predzadnji dan sem šel tudi k njemu, svojec mu — prijatelju in vodju občinskih svetnikov *in ga vprašal, kako se je on izrazil napram naši ponudbi za dobitvo zgradbe.-Povedal mi je, da on ne bo navzoč pri seji (to sem jaz že preje vedel —-). Ampak kar se kontrakta tiče, kolikor on ve, stoje razmere za me dobro. “Midva si ostaneva prijatelja do smrti”, je končal.
“Tisto noč je vzel Ann iz mesta in kontrakt sem dobil jaz, oz. družba, katero sem zastopal.
“Da, gospodje: vsak človek i-ma svojo ceno.
Ne moreš kupiti za denar, ali s čim drugim, ampak kupi ‘jih šeim moreš; vsak ima nekaj rad. Jaz sem sedel presenečen. . Njegovo pripovedovanje je bilo lepo in gladko in v najlepših manirah povedano. Govoril je celo stvar tako. kot da bi si mi ubogi grešniki morali vzeti za vzgled njegove besede kot največjo moralo in etiko. Jaz sem bil preveč presenečen, da. bi mogel kaj reči.
Za nekaj časa je vladal okoli njega popolen molk; vlak je zapuščal mesto za mestom. Pri vstopu novih potnikov je moj gostobesedni prijatelj vsakega povabil v konverzacijo ki se je vrtila od predmeta do predmeta, dokler ni na moja ušesa padel še naslednji stavek, prej ko sem izstopil na svoji postaji.
“New York Pennsylvania kolodvor je lep kos arhitekture”, pravi moj prijatelj, “ampak nič se n,e more primerjati lepoti Was-hingtonskega kolodvora in lepoti in čistosti mesta Washington. To je najlepše mesto za urade v Zjed. državah.
Pravim vam, vsak državljan bi moral če ne večkrat, saj enkrat v svojem življenju obisk.-'ti Washington. Njegova obširnost in zgo-
dovina ga ne bi le storile ponosnega, ampak tudi naredil iz njega dobrega d r ž a v 1 j a n a Nisem slišal odgovora, ampak jaz se čudim: kaj “dober državljan” misli pri njem.
Po Jacob Panken.
PAZITE NA SVOJ DENAR!
Politični preobrat v Zjedinje-nih državah, ki so ga povzročile zadnje volitve, utegne postati u-sodepoln tudi za marsikterega Slovenca. Kakor vse prorokuje in kaže, bodo se republikanci-ka-pitalisti, ki so bili pri zadnjih volitvah od demokratov poraženi, maščevali nad svojimi volilci. To maščevanje pa bo obstojalo v tem, da bodo kapitalisti odtegni li svoj denar prometu. S tem bo nastalo pomanjkanje denarja, nastala bo denarna kriza, kakor leta 1907. Banke bodo pokale in marsikdo, ki ima pri teh bankah naložen svoj težko prisluženi denar, ga bo zgubil.
Vsled tega opozarjamo svoje-rojake, bodite previdni! Spomnite se nazaj na leto 1907, ko ste namesto svojega gotovega denarja dobivali le nekaj vrste čekov. Še je čas, da spravite svoj denar v varnost. Kot najzanesljivejši kraj, kamor smete brez skrbi zaupati svoje prislužke priporočamo vam
Mestno Hranilnico Ljubljansko.
v Ljubljani, Prešernova ulica št.. 3. Pri tej hranilnici, ki je pod javnim in vladnim nadzorstvom, se Vam ni bati nobene denarne krize, nobene izube denarja. In če pridete v potrebo, da denar rabite, pa pišite na hranilnico, priložite svojo vložno knjižico in Mestna hranilnica bo Vam poslala denar po pošti in pošta vam bode izplačala celo nakazano svo-to v gotovini in ne v kakem nezanesljivem čeku.
Denar na. Mestno hranilnico v Ljubljani lahko pošiljate ali sami po pošti, ali pa s pomočjo kake banke.
Cl. Amerika, ki se tako poteza za delavce, seveda samo z besedami, se poslužuje vseli nesramnosti, samo da bi “zaslužila” par centov. Odlikuje se posebno tale ciganski oglas:
— Ce vam je kdo kaj dolžan na •brani, stanovanju ali na posojilu, oglasite vnašem listu.; če ne veste, kje se dotična oseba nahaja, naš list ho hitro preskrbel. da se dolžnik oglasi.
Brez komentarja!
VABILO.
Družtvo Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Zveze priredi pustno veselico v nedeljo 26. feb. in z veselico igro “Mutasti muzikant”, srečelov in maškarado; posebno se opozarja plesalke in plesalce, da ne zamude zabave na to zadnjo pustno nedeljo. Kratkočasja in zabave bo v družbi prijateljev dovolj in igrali nam bodo tamburaši iz Collinwood-a. Obeta se tudi veliko krasnih dobitkov. — Vstopnina za moške 25e; ženske v spremstvu, moških proste.
Na veselo svidenje na pustno nedeljo!	Odbor.
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GOAVNI ODBOR:
PRiEDSIEDINIllK: Jos. Hauptman, Darrag>hs Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbaing, Pa. Box 51. tfAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAiPISINODKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa.
i	NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsedniik»
JAKOB ŠEfTINA, AdamSbnrg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku m nikomur drugemu.
POSLANO*
in v pojasnilo.
Veliko se je govorilo glede bolniške podpore, ki bi se morala plačati moji soprogi in večkrat me ta ali oni vpraša, kako je to, dia družtvo “Nada” št. 102 S'. N. P. Jednote, je odreklo podporo. Zato pojasnujem sledeče:
Na dan 18. avgusta je moja soproga zelo nevarno zbolela, da se je mogla vleči v postelj. Njeno bolezen je pohujšala še smrt 18 letnega sina. Na dan 9. sept. napadla je sina huda božjast. Ona je 'bila takrat sama v sobi — ležala v postelji in ker ni bilo druge pomoči, je mogla vstati in mu iti na pomoč. V tem času je poslala mlajšega sina po zdravnika, ki je kmalu prišel in ukrenil vse potrebno ter ukazal, da se bolnika takoj odpelje v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Od tega dne je ležala večji del in je le za silo vstala.
Ona je bila članica družtva “Nada” št, 102 S. N. P. J, in se je prijavila bolnim še pred smrtjo sina. Preidi sinovo smrtjo so jo obiskovale štiri članice, kakor hitro pa so zvedeli o nesreči, pa ni bilo nobene blizu celih 10 dni. Po preteku tega časa prišle so zopet tri obiskovalke.
Vse kretnje obiskovalk in govorica okoli, je kazalo, da nekaj ni bilo prav. Ko sem prišel prvič k tajnici, da naznanim ženo bolno, so mi bila vrata zaprta, dasi je bila sestra tajnica doma. To mi so povedali drugi ljudje. In ko sem drugi večer prišel so bila vrata zopet zaprta in po dolgem trkanju, mi jih je vendar odprla.
Ko sem vnišel, sem takoj slutil, da vse ni v pravem redu. Ko sem jim naznanil bolezen moje soproge, mi je po dolgem času vendar odgovorila: “Ja, ja, je že dobro. Bom že dala zdravniške liste. Pa glejte, da se bo Vaša žena ravnala po pravilih.”
Par dni po prijavitvi sem slišal govorice, da Spolaroa ne bo dobila nobene podpore in precej sem slutil, da se nekaj plete in o tem sem bil še bolj prepričan, ko je mojo ženo prišla obiskovat o-seba, ki ni bila članica S. N. P. J. Stvar sem pustil pri miru, čakajoč mesečne seje družtva “Nada”.
Po mesečni seji dobil sem “ lika/” od tajnice, da ji moram poslati zdravniške listine, kar sem tudi takoj storil, a ker tajnice ni bilo doma ('?), a jaz jo čakati nisem mogel, sem poprosil neko bližno sestro — “soprogo salun-kiperja”, da ona odnese listine tajnici “Nade”, kar .je tudi storila, Tajnica ni hotela sprejeti teh listin od nje in ji je ukazala, da moram; priti jaz sam ali pa moja žena! Šel sem sani tja in euj-te! tajnica mi je rekla, da mi ni bilo treba hoditi, ker je že tako prekasno in zakaj je zahtevala, da prinesem listine. Ker ni na to nič odgovorila pa sem dostavil: “Če je temu tako; pa jih lahko domov odnesem.” Ona pa je rekla : “Ker so že tukaj, pa naj o-stanejo tu. do prihodnje seje,” ker vaša ženska ne dobi nobene podpore do prih. seje.
Na družtveni seji se je sklenilo, da se moji ženi da podporo za 14 d,ni in za 'drugo pa se pošlje
* Za vsebino tega spisa ni odgovorno ne uredništvo ne uprav-ništvo.
na glavni odbor. Toda pri gl. odboru tega niso nikoli sprejeli. — Morda si je tajnica mislila, da bo vse tiho ostalo, toda zmotila se je. Jaz sem jo osebno vprašal, zakaj je družtvo tako sklenilo glede podpore, in na to mi je odgovorila, da moja žena ima slabe izkaze od obiskovalk.
Ker sem le hotel vedeti, kaj so obiskovalke poročale na seji, mi je tajnica, gospa Grilec, povedala, da sestra More je poročala, da je mojo ženo našla na stolu sedeti, s časopisom v roki in 'da je imela po sobah vse pometeno ter da so bili lonci na peči. Gospa Mladič, pa jo je dobila, sedečo pri okni, na mizi je bil vrček za pivo in v kuhinji je bilo pripravljeno za perilo. To so bila slaba poročila dveh obiskovalk. Kaj so pa sestre Namors in Hočevar poročale pa je gospa Grilec zase obdržala.
Tega poročila sem bil vesel. Drugače bi bilo, ako ne bi bilo vse v redu in pospravljeno, kakor je navadno v takih slučajih. Seveda gi. More, katero ljudje radi nesnage preganjajo, to ni bilo všeč.
Kedo je ppspravil v hiši, kedo je postavil lonce na peč in kedo je kuhal in pral, bo pa ddkazano tam kjer se pozna pravica.
Rad bi pa vedel, kje stoji v pravilih zapisano, da bolnik ne sme na cesto gledati ali pa na stolu sedeti in časopis brati? Kar se pa tiče vrčka za pivo tudi vr-jamem, toda žal da je bil prazen in da se ni moglo gospej Mladič postreči.
Pravila govore, da se ne obiskuje stanovanj (za to je health department), ampak da se obišče bolnike. To naj si zapomnejo obiskovalke od družtva “Nada”. Če so obiskovalke mislile, da moja soproga ni bila 'bolana, da je bolezen simulirala, zakaj jo niso dale zdravniško preiskati ter se v tem oziru ravnale po pravilih. Vprašal bi pa, na kak način pa
pride gospa Mladič do tega, da je kot nečlanica, ofciskala bolnico. Ali je bila najeta od: ge. Grilc, da služi za detektiva — špijona?
In tudi to moram navesti, da je gospa tajnica vprašala obiskovalke, če so bila vrata zaklenjena, na kar je ga. More odgovorila da so bile odprte, na kar je zopet tajnica pristavila: Spolarca se rada zaklepa. Ga. Grilec je lagala, ker pri meni so vrata vedno odprta in vsakemu, ki se spodobno vede je dovoljen prost vhod. Pri meni je navada, da se na vrata potrka, ne pa kar v sobo vdre, kakor so to storile obiskovalke družtva “Nada”.
Toliko v pojasnilo, opozarjajoč vsakoga, ki bi mi hotel javno oporekati, da se, kot sem se jaz, s polnim imenom podpiše, da bom vedel komu odgovarjati.
S spoštovanjem,
Frank Spolar, 2008 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IZ BENEŠKIH SLOVENCEV.
(Po “Slov. braniku”.)
V beneških Slovencih se je začelo v zadnjem času posebno gibanje in zanimanje za narodni napredek. Duša temu podvigu so slovenski bogoslovci in dijaki videmskega semenišča. Ustanovili so si Družtvo beneško-slovenskih bogoslovcev in dijakov, ki ima lep namen širiti slovensko čtivo med beneškimi Slovenci in sicer v prvi vrsti po knjižnicah, ki se prično ustanavljati. Družtvo ima svoj pevski zbor, ki se pridno uri v petju in se uči lepih slovenskih napevov tako, da more nastopati med rojaki z uspehom in pokazati prekomejnitn bratom milino in lepoto slovenske pesmi.
Dne 11. velikega srpana 1910 je priredilo omenjeno družtvo v Matajuru veliko veselico, združeno s predavanjem in nastopom pevskega zbora “Matajur”. — Slavnosti so prisostvovali vsi beneško slovenski bogoslovci in dijaki ter mnogo duhovnikov; tudi z avstrijske strani je bilo nekaj udeležencev. V ukusno pripravljenem prostoru je bilo ob stenah nameščeno več pomembnih priložnostnih napisov. Izpred odra so visele tri zastave: naša trobojnica, papeška zastava in italijanska trikolora. Nudil se je udeležencem lep užitek; videlo se je, koliko zmore požrtvovalnost in trudoljubivost mladih družtveni-kov.
Družtvo ima svojega predsednika v osebi mladega in agilnega bogoslovca T. Hvalice iz Kozee v šlenartski dolini. Prirejalo bo večkrat veselice in predavanja med beneškimi Slovenci.
O naših bratih v Italiji smo prejeli še tale dopis: Beneški Slovenci, posebno oni iz šlenartske doline, se kaj lepo zavedajo svoje narodnosti; duhovščina si steka v tem velike zasluge. V zadnjem času so naredili velik korak za gospodarsko osamosvojo. U-
stanovili so si konsumno družtvo, tudi posojilnico in hranilnico dobe v kratkem. Na zimo se vračajo domači delavci iz tujine in prinašajo svoj zaslužek, ki ga lahko obrestonosno nalagajo in denar ostaja v domačih denarnih zavodih. — Konsumno družtvo i-ma tudi svoj prapor, ki ima poleg laškega slovenski napis.
Ponovno trdimo, da so beneški Slovenci v jezikovnem oziru na razmerno dobrem stališču in da se v njih narodna zavest v resnici krepi. Zdi se, da je italijanska vlada opustila usodni načrt, da bi jih poitalijančila.
Naznanilo.
Družtvo št. 4 v Black Diamond, Wash., spadajoče k S. S. P. Z. želi, da bi se člani bolj redno udeleževali mesečnih sej. Ker veliko članov pri sejah manjka, odbor ne ve, kako bi to stvar vzel nazna-nje. Seveda, če je važen vzrok, ga nihče ne sili, pa še v taikem slučaju naj bi se komu izmed članov vzrok naznanil, ker drugače se bo postopalo po pravilih.
Seje se bodo vršile od sedaj naprej vsako prvo nedeljo v mesecu ob i/šlO uri 'dopoludne v družtveni dvorani “Masonic Hall”.
Bratski pozdrav!
Frank Kutchar, ta j.
Priporoča se rojakom vSHEBOYGAN, WIS. ,grocerijsko prodajalno H Ger-lacha, kateri jo vodi že čez 12 1et nad vse zadovoljst'oodjemalcev. N *ročila na dom vozi Frank Pangerc r.
H.GERLACH&CO.
Trgovci
blaga, grocerijsklh p treb-
ščin, moke in živeža
2201 N, ISth ST:
SHEBOYGAN, WIS,
Telefon 630 White.
CUNARD
Ogrsko - Amerikanska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO* PRI MORJE
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra
CARONIA s dvemi vijaki
Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji.
ED A N P A NT A S dvemi vijaki (nova rnAntUnlA 25 čev. dolga -! od lett in nosi 18.000 ton.
( nova l ■< od leta v ( 1911. j
CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21. jan.
FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja
Ogrsko-Ameriška pastrežba
IZ NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na dva vijoka ladje.
S AXON IA - -	14.300 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - -	¡0.400 tonov
Prve vrste kabina $60. do Neapola $65, do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
INFLUENCA
„ > Pravi “Pain-Expeller ” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja sd navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri talk ill pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York, N Y.
N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
AVSTROAMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Laura..........4. Jan. 1910
Oceania........11. Jan. 1910
Alice......... 18. Jan. 1911
M. Washington .. 28. Jan. 1911
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Pridite in si oglejte
Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje
Največja izbira v Cbicagi po ecni od..............
$7.50 do $25.00
Oleke in suknje za dečke.
$2.00 do $10.00
HING®
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.

VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
¡ffE.CeoLUjiS
_____ustanovitelj
AKO TRPITE NA:
Želodčne; bolezni, slabi prebavi, drizgi. kožni bolezni, ali oko imato reu-matizem, glovobolj, škro-teljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , ‘mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gauo.
Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje in zdravje kate ra je v vsakej hiši zelo potrebna.
sama onemu kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže Prazno oglaševanje, prazne obljube m samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi amenki, smemo reci naj priporoči j i ve ji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.	,
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
Velecenjeni zuravnik!
Pred nedavnim časom sem bil ''popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka, okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s^m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartase vich. 27 Hutchins Str., Batavia, N. Y.
win
“n
.Sv
Antony Bartasevich.
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso vee spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se Še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zalivalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bolezni in neprilike toko čudodelmo ozdravijo.
Še enkrat najlepša zahvala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str , New York.
Spoštovani gospod!
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovan jem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Moj1 dragi zdravnik!	«
Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnih slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas na j srčneje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in naj veščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem sveta. Z. spoštovanjem
Mike Polak
358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa.
Mike Polak.
140 .WEST 34th STREET
□
I B
n
NEW YORK. N. Y.
Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob nedeljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
ZASTONJ
MOŽEM
DOPISI.
Adamson, Okla. Uredništvo Gl. Sv. : —
Naj malo spregovorim o delavskem položaju. Kar se tukaj dela lice je jako slaba, delamo dva* tri diui v tednu in kakor se sedaj govori, bo družba rove zaprla in je tudi drugih) rovov po Oklahoma zadnje čase dosti zaprtih delu. Ni potreba sem za delom hoditi, kadar se pa razmere na boljše obrnejo, pa se že oglasim z primernim dopisom.
Nabrali smo tudi malo podporo za štrajkarje v Westmoreland o-■kraju in svoto poslali na Martin Brunet. Darovalci so sledeči: po $1.00: Franc Benedičič; po 50c: Franc Prašnikar, Franc Avbelj, Anton Kristan, Alex Valinovski, Franc Vidergar, Anton Škerl, Jakob Grabolšek, George Stimak, Jos. Lovše, Franc Cirar in Ivan Ereigoe; po 25c:	Ivan Kovač,
Valentin Peternel, Ivan Bolšič, Anton Benedičič, Albin Obreza, Avgust Vidergar, Albin Vidergar, Jernej Vidergar, Rudolf Jeglič, Anton Rupnik in Andrej Bokan; po 10c : Franc Baloh in Anton Vidergar.
Lepa hvala zavednim fantom in naj bi našli mnogo posnemalcev! Franc Avbelj in Anton Kristan nabiralca.
Za starost se ne gleda; imeti pa mora vsaj še sprednje zobe. O-braz z obličjem polne lune bi i-mel prednost.
Takšne vrste krasotico bi si jaz želel za ženo; seveda, ponudb brez slike ne bom prebiral.
Pozdirav vsem citateljem Gl. Sv., ožje prijatelje pa opozarjam, naj slede iz zidu moje sreče.
Steve Prešern.
Barberton, O.
Poročam vam žalostno vest, da je 5. t. m. pobilo rojaka Frank Kazin-a. Pri delu ga je tako na roke pobilo, da so ga takoj prepeljali v bolnišnico ; tam je še živel do zjutraj in umrl. Bil je član dr. št. 44 K. S. K. J. in dr. št. 48 S. N. P. J.
Pokojni zapušča v stari domovini mater, brate in sestre.
Pokojnik je bil jako priljubljen in dober človek in ob pogrebu, ki se je vršil 7. t. m. ob 8 uri zjutraj ni nobeno oko ostalo suho. Pri društvu sv. Martina je bil tudi zastavonoša. Naj mu bi bila tuja zemlja lahka!
Rudolf Puželj.
.1» u ___________
Radersburg, Mont. Uredništvo Gl. Sv.: —
Ta naselbina je majhna. Kar nas je Slovencev vsi delamo v ru-dokopu in smo vsi samci. Z delom gre še precej dobro, samo delo ni nič kaj prijetno in je življenje za nas mlade fante bolj dolgočasno in se more človek tu na skrajnem severo-zapadu popolnoma odreči lahkoživju. Cenjeni eitatelji Gl. Sv. in posebno tisti, ki mene o-sebno poznajo, si mislijo, da sem gotovo vprežen v zakonski jarem, in da mi boljša polovica že deli sv. birme (zaušnice). Vedite, da se nahajam še nezavezan tu gori, v samotnem kraju in kadar vas pridem obiskat, bom imel gotovo veliko smolo pri slovenskih dekletih, in se bojim, da se bom nevede držal kot sv. (?) Kurent, ker so mi sle popolnoma iz spomina take besede, s katerimi spraviš dekleta v smeh in dobro voljo. O, joj, tu bom v resnici u-smiljenja vreden, če se te sanje v resnici izpolnijo. Pa ne smete zameriti, da mi take stvari prihajajo na papir. Temu je pa krivo dvoje stvari: sv. Antona samota in vesel predpustni čas, o katerem ni pa tukaj ne duha ne sluha. V teh dolgih zimskih večerih premišljujem, bolj kot keda.j po-pred, svoj tek življenja in ko sem si začel šteti leta. sem ostal hliza treh XXX! In pri tem sem še o-stal do sedaj indirektni sovražnik ženskega spola. V zadnjih večerih sem pa skoval te-ie “verze": Kadar če leto nastopiti, takrat se čem jaz ženiti J
Upam, da se mi je rima posrečila. To pride pa gotovo od tega, ker nosim jaz tudi ime, našega največjega pesnika dr. Franca Prešerna.
Tem potom bi potem opozoril posebno čitatljice Gl. Sv., ki niso še “oddane", da posebno pazijo na naslednje vrstice.
Ženi, ki bi jaz rad gledal v o-bličje, od vekomaj dlo vekomaj, bi mogla nositi ali imeti sledeče slabosti: Morala bi biti svobodomiselna, to se pravi, če bi se naveličala živet z možem in bi si zopet zaželela svobode, naj bi brez sledu jo popihala in g. možu prihra nila vsemogoče sitnosti. Drugič bi morala biti dobro poučena v plesu, da bi znala po moževem taktu takoj nastopiti. Ne bi bilo tudi pravilno, da bi nosila ozke hlače, ker bi jo ta zavira ovirala pri morebitnem francoskem addio.
Bowen, Colo. Uredništvo Gl. Sv.: —■
¡V! Coloradskih planinah so se delavske razmere malo poslabšale. Do sedaj smo delali vsaki dan, sedaj pa imamo že več praznikov in obeta se nam, da bomo delali samo štiri dni od sedaj naprej na teden in tudi po drugih naselbinah bo ista.
Dne 31. jan. smo imeli v mestu Trinidad slavnostno odkritje spomenika žrtvam rudokopa, naših sobratov, kajeri so zgubili svoje življenje v strašni rudniški katastrofi v Primero, Colo., za radi kapitalistov, ker ni bilo v rudniku dovolj, ali skoro sploh nič rešilnih in varnostnih naprav. Slavnosti se je vdeležilo čez 400 rudo-kopov in pevsko in godbeno društvo iz Pueblo, Colo. Kar se tiče lepote in drugo pri spomeniku, ne bom jaz pisal, ker nisem za to veščak; raje omenim nekaj podatkov iz govorov na zbrano ljudstvo. Govorniki so poživljali nas delavce na skupno delo, na političnem gospodarskem in prosvetnim potom. Za vse to se mi slovenski delavci vse premalo brigamo in mnogo potrebujemo, da bi se naučili spoznavati našo novo 'domovino in potem bi vse z drugimi očmi gledali Ameriko kot jo sedaj.
Pozdravljam vse rojake, vam g. urednik po mnogo vspeha.
Anton Jeršin.
ših društvih zaman iščete. Tako diružtvo, ki bi pripadalo k S. D. P. in P. D., je potreba le 8 članov, ustanovnikov in družtvo dobi od glav. urada pravico. Novo družtvo je tudi sklenilo, da priredi v prid blagajne dne 26. feb. 1911 v nedeljo popoludne svojo prvo veselico in se tem potom vabijo vsa društva, rojaki in rojakinje, da veselico posete. Za moške 25c vtopnine; ženske proste.
Novemu družtvn želim obilo u-speha. J. Zakrajšek, blag.
Issaquah, Wash. Uredništvo Gl. Sv.: —-
Z naročnino nekaj besed o naši mali naselbini, katera je jako majhna in rojakom skoro popolnoma neznana, nas je le peščica Slovencev tu.
Kar se dela tiče, se tu dela vsaki dan ; zaslužek je pa odvisen od prostora v rovu. Delo se pa sedaj težko dobi, zato ne svetujem rojakom sem za delom hoditi. Vreme imamo deževno in posebnega mraza ni če bi se delavske razmere na boljše obrnile, bom pa že poročal.
Pozdirav Slovencem po Ameriki !	Prostomislec.
Breesy Hill, Kans. Uredništvo Gl. Sv.: —
Ker vemo, da štrajkarji v Westmoreland potrebujejo pomoči, smo 29. jan. priredili samsko veselico v korist westmor el andskim štrajkarjem. Na programu veselice je bilo več zanimivih točk; obžalujem le, da je zadnji moment zbolel nek naš član, ki se je pripravljal, da postreže gostom z pravimi kranjskimi žganci; po mnogem preiskovanju smo pa do-zmili, da se je dotičnik nahajal v alkoholičnem “fibru". Sicer je bila to veselica “samcev” a žensk ni manjkalo in vrtili smo se do ranega jutra.
Veselica je nepričakovano dobro uspela. Čistih dohodkov je bilo $72.25, katero svoto smo poslali na M. Braneta. K sklepu dopisa se odbor zahvaluje vsem, ki so se udeležili veselice in pripomogli dlo podpore štrajkarjem. Štrajkarjem v Westmoreland o-kraju pa želimo zmago iz pod kapitalističnega jarma.
Sloga jači, ne sloga tlači!
Z bratskim pozdravom,
John Lapajne, Fr. Skrabar, Fr. Sare, Tom Kavčič, samski odbor.
Yale, Kans. Uredništvo Gl. S'v.: —-
Kot berem v Gl. Sv., je delavski položaj skoro po celej Ameriki slab. Tukaj tudi delamo 3—4 dni v'tednu.
28.	jan. smo imeli združeni samci veselico v prid Westmoreland-skimi štrajkarjem. Za štrajkarje je ostalo $14.20 in zraven še prispevek dveh elanov, skupno $16.70. Pozdrav!
Louis Vehar.
Skidmore, Kans. Uredništvo Gl. Sv.: —-
Kar se dela tiče, gre tu bolj po malem. Delamo 2—3 dni v tednu.
Ustanovili smo novo družtvo ter ga priklopili k Slov. Del. Pen. in Podp. Dr. v Darragh, Pa. Pri prvi seji se je zbralo 14 članov; vstopnina je samo 50c in $1 me-seenina; assesment je štet že v naprej. Rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu in želite pristopiti, ne odlašajte in pri tako mali vstopnini in assesmentu je lahkota, postati član novega društva. Ta mala vstopnina bo trajala le do konvencije, na kar še posebej rojake opozarjamo. — V družtvo se sprejme od 16—50 leta, torej pogoji, ki jih pri najbolj-
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vrata Knjižica je -Vredna jSlO.oo t)saKemu bolnemu člot)eku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi : Sifilis ali zastrupiiena kri, slabotni život, zgubitek moči, re/matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemaaom i pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče Ijuni je ozdra vilo po navodilu te prekonstne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš Ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico,
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POSUTE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER Si CO , Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, lil.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vai prosim, da mi jo
takoj pošlite.
Ime............................
Pošta......................................Država.


De Kalb, 111. Uredništvo Gl. Sv.: —
Tukaj je delo tudi samo po b dni na teden. Kdor bi pa hotel sem za delom hoditi, mu vsaj jaz ne svetujem, ker se nahaja tu vsakovrstnega naroda, ki dela za vsako ceno. Slovencev nas je tukaj malo. Kot ste že poročali v zadhji številki je meni umrla e-dina hčerka po jako mučni bolezni dne 26. jan. Tem potom se tudi lepo zahvalim vsem rojakom, ki so pokojno spremili k večnemu počitku. Posebno zahvala za krasna venca. Žalostni
Frank Kokalj.
Cleveland, O.
Glas Svobode: —
Delavske razmere so slabe; kdor dela se prišteva k srečnim čeprav so plače., tukaj prokleto slabe. [Veliko je naših ljudi, ki ne zaslužijo več kot $1.75 na dan in če je družinski oče pač ne more s tem shajati, pošteno se trikrat na dan na jesti mislim.
Kaj pa, če ga še kaka bolezen obišče. Kaj naj pa potem delavec stori? Če se vzame, imajo Slovenci težka dela in jih na boljša mesta malo pride in še. tisti so pri nevarnih strojih.
In če prav vladajo sedaj slabe delavske razmere, se še vedno najdejo ljudje, ki govore, da to ni še nič hudega in da že pridejo boljši časi, samo malo “potrpljenja”. Sedaj pač razvidimo, da je demokraška in republikanska stranka eno in isto: stranki kapitala.
Imamo pa list Cl. Am., ki prinaša velike neumnosti v svet; nekateri pravijo, da temu ni kriv samo urednik Pirc, temveč je ta “stara mašina navajena že od kazimirovih časov sem, neumnosti drukati.” Sicer se jaz s tem popolnoma ne strinjam, vendar pa more biti tudi na tej opazki nekaj resnice.
Pirc mi daje z vsako izdajo svojega lista nova imena. Gotovo mu jih fabricira gnila ameriška slov. duhovščina ali pa celo sama svetlost škofa Bolnakreatura. Celo nad mojem predsedništvom se spodtikuje. Naj ve, da sem jaz ponosem na to, da predsedujem slovenskemu naprednemu društvu in če sem kaj zakrivil, o tem bodo sodili moji sobratje.
Pa še nekaj! V Clevelandu je močan človek, katerega zmožnosti Pire ne more prehvaliti. U-verjem sem, da bi ga Pirc rad i-mel v oblasti in potem bi svobo-domiselcom huda predla. Z njim bi gotovo nas vse pobil, posebno pa tiste, ki mu pri njegovem “biznisu” škodujejo in motijo njegovo gorečo pobožnost.
Omenim naj še zadnjo “senza-cionelno” vest:	g. urednik Cl.
Am. je našel pripomoček, tako vsaj piše v oglasu nekega zdravnika, da bo rojakom prepodil pljučne bolezni in jih celo smrti ubranil. Celo pismo sem dobil od dotičnega zdravnika pisano v slovenskem jeziku. Če bi zdravnik z Pircom vred mogel v resnici vse obljube izpolniti, potem se naj o-glasi tisti, ki zna več. Stem pa, da se bo ljudi ohranilo pred smrtjo, je učenost Cl. Am. priki-pela do vrhunca in kdor bi še več pričakoval, gotovo ni zmirnosti vdan.
Pa zopet kmalu kaj zanimivega od našega znanca!
Pozdrav čitateljem,
August Kužnik.
ZGUBA.
Ako ste blpdega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujoeih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptoni nerednega prebavljenja potem so:	±
JOSEPH TBINEE’S
«gm
i
^i]
REGISTERED
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje.
S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker:
popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
Reinhold Kroll
Trgovec
i vinom in likerji
na debelo
»‘GREEN BELL”
naša Specialiteta.
410 Greenfield Ave.
Milwaukee, Wls.
Phone: 1574 J.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
-40
*	Največja slovenska lekarna v Chicagu I
*
*
*
*
*
*
*
4*
*
*
*
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
Pridite in prepričajte se
C. G. FOUČEK
že 25 let v tej trgovini na Itlem prostoru
1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Dvorani v Chicagu lil.
*
Narodni ^
% 4*4* 4^ 4* 4* 4* 4* 4* 4» 4* 4^4*4^ 4* 4*4» *$44*4*4*4* £
?
RAZNO IN DRUGO \
Zlato v Srbiji, Ob izlivu horbe-vačke rečice v Moravo v vranj-skem okrožju že dlje časa izpirajo pesek, v katerem se nahajajo znatne količine čistega zlata. Na obrežju reke se vrše sedaj strokovnjaške preiskave in če bodo rezultati te preiskave po voljni, bo spomladi pričela neka angleška družba s pripravami za ureditev velikega zlatokopa. * Zahteve mornarice. V ogrskih delegacijah se je obravnaval predlog skupne vlade o izrednem mornariškem kreditu. Mornariška uprava zahteva 4 velike bojne ladje za 20.000 ton, ki bi stale 242,400.000 kron, nadalje 3 križarke za 3500 ton, ki stanejo 30,-000.000 K, 6 torpednih ladij po 8000 ton za 18,000.000 K, 12 torpednih čolnov za 12,000.000 K in 6 podmorskih čolnov za 10.000.000 kron.
Drugo Ricmanje. Pred 10. meseci je prišel v Sučurje na otoku Hvaru škof Zaninovič na kanonično vizitacijo in birmovanje. V cerkvi se je takrat pelo v hrvaškem jeziku. Ko je škof to slišal, je z vso ostrostjo takoj prepovedal hrvaško petje. To je župlja-ne tako razjarilo, dia so nemudoma zapustili cerkev in vzeli sabo tudi 174 otrok, ki bi jih škof imel birmati istega dne. Od tistega časa niti eden Šučuran ni prestopil cerkvenega praga. Ker cerkvena oblast ni hotela odnehati ter dopustiti, da Ul se hrvaški jezik vpo-rabljal pri službi božji, kakor je bil to stoletni običaj, so sedaj Su-čurani storili najskrajnejši korak : vsi polnoletni moški in ženske so izstopili iz katoliške cerkve in se proglasili za brezkonfesijo-nalne.
Iz črnega brloga. Portugalski jezuitje so kupili neko veleposestvo pri Brnu. Avstrija ljuba širša dimovina bo menda res zadnje pribežališče te golazni, med tem ko se morajo pridni domačini izseljevati v Ameriko. In potem nam pa še pridigujejo patriotizem . . .
Popež razburjen. Neki pariški dnevnik, ki je v jako ozkih stikih z Vatikanom, poroča, da papež nikakor ne more več prenašati razmerja med Italijo in Vatikanom, ki je vedno bolj napeto. — List povdarja, da je papež radi velikih priprav za dostojno proslavitev osvoboditve Italije skrajno razburjen. Papež je baje izjavil, da smatra to za nesramno provokacijo Vatikana. Te okoliščine so povzročile, da so visoki katoliški krogi pričeli premišljevati, ali bi ne kazalo prestaviti papeški prestol v kako bolj katoliško državo. V tem slučaju 'bi papež izročil vse vatikanske zaklade v varstvo tujih poslanikov v Rimu. Člankar zatrjuje, da i je Avstrija ona srečna država, kamor se hoče preseliti papež.
Čehi odpovedujejo slovenskim klerikalcem pokorščino in nočejo več nastopati zoper italijansko fakulteto. “Narodni Listv” pišejo o tem: “Zdi se,- da pripravljajo klerikalni Slovenci zopet nekakšen odskok v proračunskem odseku, očitno Se zanašajoči na to, dia se jim vsi češki poslanci brez razlike podajo za sredstvo in da jih bodo brezplačno in brezpogojno podpirali. S te plati mislimo, da pravilno tolmačimo mišljenje čeških svobodomiselnih poslancev, če pravimo, da niso. pripravljeni voditi proti visoki šoli, pa naj je tudi italijanska, iz splošnih in načelnih razlogov, pa tudi z ozirom na češke visokošolske zahteve, obstrukcije ne v odseku, ne v zbornici. To bodi povedano čisto neprikrito in povsem določno in jasno predvsem slovenskim klerikalcem. Zadnji čas je, da se v tem oziru pove slovenskim klerikalcem jasna beseda. Odvisnosti od drja. Šušteršiča in njegovih političnih kolobocij i-inajo češki poslanci dosti že čez vrat. Če hočejo nekateri Cehi iti s Slovenci skozi ogenj in vodo, pri tem pa podpirati češke kulturne in visokošolske interese, jim ne moremo delati zaprek; zato bi pa obžalovali, če bi se ne pretrgal popkov trak, s katerim so nekateri češki klerikalni poslanci zvezani s slovenskimi, dasi jih loči široko morje interesov in nazorov.
Dezerterji na Francoskem. —
Francoski vojaški list v Parizu prinaša število dezerterjev. Be-
guncev je vse polno. L. 1910 je znašalo število onih mladeničev, ki so se odtegnili vojaški dolžnosti še pred naborom, 53.000. Vojakov je pa pobegnilo v istem času 13.500.
Petelini v Atenah. V Atenah zelo spoštujejo peteline. Skoraj na vsaki ploščati strehi so petelini, kojih jutranji klic zbudi vse prebivalce. Avstro-ogrskemu konzulu pa ni ugajal ta jutranji klic, pritožil se je na policijo, neki u-radnik je izdal to atenskim časopisom in začeli so napadati avstrijskega konzula. Če pride do kakega hudega spora, do kake vojne med Avstrijo in Grčijo, potem zakrivi to krvoprelitje edino le avstrijska diplomacija, ki se boji petelinov!!
Župnik Tomaševič umrl. Župnik Fran Tomaševič, ki je bil nedavno tega od porotnega sodišča obsojen v Sletno ječo radi sokrivde pri umoru njegove tete Ane Rančigaj iz Gotovelj in pri detomoru njegove ljubice Antonijete Oštrič, je v Zadru, v ječi nagloma umrl. Istočasno so prepeljali v bolnico tudi župnikovo bivšo ljubico Antonijeto Oštričevo, ki je bila radi že zgoraj navedenih zločinov obsojena v lOletno’ ječo. O-štričeva je že sprejela zakramente za umirajoče. Govori se, da sta se župnik Tomaševič in-Antonije-ta Oštričeva dogovorno zastrupila. —
Vsem narodnostim na Dunaju
je bil napil predsednik seinskega generalnega sveta v Parizu povodom obiska dunajskih občinskih svetnikov. Debelo so gledali dunajski krščanski socialni možje, da na Francoskem tako dobro vedo, da ne prebivajo na Dunaju le Nemci. Iz napitnice je donelo, da bi bilo prav, če bi bili sveti dunajski mestni očetje pravični drugim narodnostim na Dunaju!
Hagenbeckovi projekti V Ha-
genbeckovem zverinjaku v Stel-lingen-u blizu Hamburga se je psrečilo križati azijatsko žival zebu z evropejsko kravo. Nova žival, ki je nastala iz tega križanja, utegne biti še velikega pomena za kmetijstvo. Žival je večja od naše krave, doseže težo 1500 kg in, kar je najbolj važno, je to, da je podedovala od svojega azi-jatskega očeta neobčutljivost za živinske bolezni. Hagenbeck je dobil od 30 mest naročila, naj jim preskrbi take živali. Med temi je 7 nemških, 3 angleška, 2 ruski, 2 japonski mesti, nadalje Peking, Bruselj, Milan, Meksiko in druga. Poroča se tudi da se napravi v severnem delu severnoamerikan-ske države Texas namerava napraviti na prostoru 10.000 ha velikanski park, v katerem bodo vse živali sveta. Po projektu je treba vzidati 200 milijonov kron. Seveda bo potem to velikanska privlačna sila in morda nastane tam še veliko mesto.
Zbirka za Rusjanove stariše. — Kakor se poroča iz Belgrads, znašajo prispevki, ki se zbirajo za siromašne stariše pok. slovenskega avijatika Edvarda Rusjana, že nad 5000 dinarjev (kron). Ko bodo dospeli še prispevki od garnizijskih oficirjev, bodo stariši pokojnika osebno pozvani v Belgrad, kjer jim bo odbor izročil nabrano svoto.
Slovenski major vpokojen. Slovenec major Martin Žunkovie v Kromerižu. znan po svojem delu “Slovani kot avtohtoni prebivalci Evrope“'je vpokojen. brez dvoma zaradi njegovega historičnega delovanja.
Zakaj je spoved? Neka kmetica je hotela na ljubljanskem trgu prodati slabo blago za dobro. Ko je prišel neki gospod na njeno goljufijo, ji je rekel: Vi ste gotovo pobožna žena, tu pa goljufate. Kaj ne, potem pa pojdete zopet k spovedi.” “Zato pa je spoved”, se je odrezala kmetica in je šla drugam prodajat svoje blago. To se vidi, kako misli ljudstvo.
Prebivalstvo Bosne. Provizorični zaključek ljudskega štetja v Bosni in Hercegovini izkazuje 1 milijon 893.683 prebivalcev, tedaj od 1. 1895 prirastek 325.501 duš.
Nov papežev ukaz. Papež namerava izdati ukaz, da morajo duhovniki vedno nositi talar in da ne smejo obiskovati ne gostiln^ ne gledališč. Odredba, da naj duhovniki tudi izven službe nosijo talar, se nam zdi prav primerna in potrebna, kajti danes se zgodi,
da časih duhovnika po obleki skoro ne razločiš od kakega fičfiriča.
Župnik Anton Šorn pobegnil v Ameriko? V Celju se je izvedelo iz duhovniških krogov, da je pobegnil zaradi znanih škandalov na Belih vodah na eno leto težke ječe obsojeni župnik Anton Šorn v Ameriko. Govori se celo, da je bil pred begom v avdijenci pri mariborskem škofu in da je dobil od svojih tovarišev denar za beg. “Slovenski Narod” v Ljubljani” pristavlja: Sedaj so torej v Ameriki že trije spodnještajerski duhovniki, ki so zbežali pred kaznijo:	pater Auzelm Murn iz
Nazarja, kateri je bil (obsojen zaradi obrekovanja po časnikih na 6 mesecev ječe, kaplan Šiler iz Dola, čegar delovanje je vzbujalo v Ljubnem in Dolu velikanske škandale, in sedaj častiti župnik Šorn. Torej ravno ena tarok-par-tija poštenjakov in vzornih braniteljev vere in morale na Sp. Štajerskem. Čudimo se samo temu, kako da ti gospodje lahko v božjem miru potegnejo čez mejo in čez veliko lužo v Ameriko, ne da bi odsedeli svoje kazni. Navadne zemljane se v takih slučajih hitro zapre ali pa se jih vsaj primerno čuva, da je ne pobrišejo. Mislimo, da oblasti rade zatisnejo oči, če se gre za take blagoslovljene strice, kaj ne, gospodje pri celjski okrožni sodniji in okrajnem glavarstvu?
Polom duhovskega zavoda. V Florenci so duhovniki leta 1908 ustanovili duhovsko banko, imenu “Banca del Clero di Firenze”. Predsednik te banke je bil nadškof. Dve leti je delala ta banka in prišla je na kant. Nadškof je hitel v Rim in je papeža prosil za pomoč, češ, da je treba saj pol milijona kron, da more banka likvidirati. Papežev zaupnik, ravnatelj klerikalnega zavoda “Ban-ea di Roma” je bil poslan v Florenco, da stvar preišče. Študiral je in študiral in končno prišel do spoznanja, da je treba žrtvovati dva milijona kron, če naj bo du-hovski banki v Florenci omogočeno mirno likvidirati. V Vatikanu so pometli po vseli blagajnah, da so spravili skupaj dva milijona. Res, prava sreča je, da ljudje še toliko -darujejo za papeža, za misijone in za duše v vicah. Tako vsaj papež lahko kaj odrine, kadar se je bati, da bi kakega škofa in nekaj korarjev zaprli. Papež je torej plačal ta dva miljona, banka je likvidirala, papež je pa zaradi tega tako hud, da je štiri izmed prizadetih duhovnikov suspendiral.
Politika drja Šušteršiča je zopet enkrat dospela do mrtve točke. Kakor poročamo na drugem mestu, so se je Cehi nasitili do grla in izjavljajo z vso odločnostjo, da ne marajo biti trabanti kranjskih klerikalcev. Ta konec je zelo razumljiv; politika, ki nima določene smeri, ki se dela od trenotka do trenotka, kateri so spletkari je in “triki” glavna sredstva, se ne more končati drugače kakor s polomom. Klerikalna politika pa je taka, odkar jo vodi dr. Šušteršič. V njej ni bilo nikoli nobene ideje, vsled tega tudi nobene doslednosti. “Šahove poteze” je Slovenec imenoval kolobocije, ki so jih uganjali na Dunaju. A s posameznimi potezami se opravi tudi na šahovi deski le tedaj kaj, če nima tudi nasprotni igralec nobene ideje in če se da meni nič tebi nič osupniti. S tistimi presenečenji, s katerimi so igrali klerikalci — zdaj z ne-nadano obstrukcijo, zdaj z reformo poslovnika — niso mogli o-praviti nič druzega, kakor pripraviti sčasoma svoje zaveznike ob vsako zaupanje. In tako je o-stala slovenska politika v Avstriji vsa štiri leta od zadnjih državnozborskih volitev brezuspešna in neplodna po zaslugi klerikalcev, ki “vodijo slovenski narod.” Posrečilo se jim ni nič druzega kakor nekoliko ovirati delo državnega zbora, od česar ni imel slovenski narodi prav nobene koristi, pač pa škodo. Iz samih skokov je bila sestavljena ta politika. Bili so vladna stranka) bili so skrajna opozicija, glasovali so za proračun, zdaj pa sami ne vedo, kaj hočejo in kaj bi storili. Skoraj triumfalno jih je leta 1907 volilo ljudstvo po deželi; če se zdaj vpraša, čemu se,je takrat navduševalo, mora dobiti moralnega mačka. Tako drago so volilci še malokdaj plačevali svojo politično nepremišljenost.
SVOJ« K OJ!/VI!
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino j
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek (Z^~y
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
<««3(8I'SHSase-
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že tbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
EF“ Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^
-.¿5SS5S »VOJ1 K S VOJIM! =sass|llSr;*gg5i<l
ass@sa@sssL*jgs sassss®#®® a® b®®s®sss®e®®b
® x
® Ce potrebujete zdravila v svoji hiši, bodi samo Severovo.
Pripogibanje in privzdiganje
vam dostikrat pove, ali so vaše obisti oslabele ali obolele. Tako stanje se mora nemuidoma zboljšati, ako hočete preprečiti resno in zapleteno bolezen.
SEVEROVO
ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA.
krepča oslabele obisti ozdravlja bolne obisti in jih ohranjuje zdrave. Tudi uravnava razne nereclnosti mehurja. Zanesljivo zdravilo,
l
za osebe obojega spola in vsake starosti.	Cena 50c in $1.00
Kupite ga pri svojem lekarniku. Ne pozabite povedati, da hočete Severovo Zdravilo, in odklonite vsak drugi pripravek, če se vam ponuja. Seve rova Zdravila imajo navodila tiskana v slovenskim jeziku.
G. Alozij Gabri jan iz Sulbleta, Wyo. piše: “Mnogo let sem imel obistno nepriliko in poskušal vse, česar sem se mogel domisliti, dolkler ni eden izmed mojih prijateljev rekel: ‘Zakaj ne kupiš steklenice Severovega Zdravila za obisti in jetra?’ —- Poslal sem po steklenico in tako mi je koristilo, da sem kupiPše dve steklenice in kmalu sem bil popolnoma zdrav.”
®
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
m
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Severov Želodčni Grenčec
vidružuje pravilno delovanje piebavrT cr-g-aaov, napravlja zdravo slast in uravnava nepri'ike, ki jih povuoč a nei-ednost želodca.
Cena $1 00.
Severov Balza m za pljuča
vam p "ežene kašelj hitreje, nego katerelol i drago zdravilo, Deluje zaščitno proti pljučnim neprilikam. Prijetno uživanje za otroke in odrasle.	Cena 25c i n SOC.
a Ali ste prejeli izt.is Severovega Almanaha za letos? Vprašajte svojega lekarnilka. Nič ne ®	stane.
a
m
Zdravniški svet zastonj.
W. F. S
ODVETNIK
PATENTI i
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel. 3989 MAIN

Dobra UnijsKa Gostilna,kicr,e
dobi
Jos. S. Stasiny
mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom
2005 Blue Island Ave.
deliki Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Seboenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 BI«« Island Ave. Chicago Ul
m
«
m
m
«
«
m
m
«s
'4R
potrebujete Obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
I J. J. DVORAK & Co.
m
«
«a
m
M»
»
i»
S*
»
»
»
&
1853-55 Blue Island Ave.
»
Jjj Telefon Canal 1198.
Velika Razprodaja
bombaževinastega blaga
9
m
m
9
Vsak predmet tu naštevan je velikega interesa za pridno ^ gospodinjo. Nizke cene imaje tudi drugi predmeti v naši veliki zalogi. Neodlašaj, če hočeš dobro blago.
Pridî prej ko mogoče.
FIN MUSLIN, dober yard širokosti ; prej 10e, yard sedaj................................
6 k
YARD MUSLIN, dobre kvalitete; prej se je prodajal po 12y2, sedaj yard...............
72c
40 INČ ŠIROKI MUSLIN, jako dober, navadno lOc, sedaj................
6ic
MEHAK MUSLIN, navadno se prodajal po 8c yard, sedaj............................
5c
MUSLIN, dobre kakovosti, po navadi vreden 6i/2 yard, sedaj........................
41c
DVAKRAT OVIT PERCAL, lepo črn, novi patent, navadno 9c. yard, sedaj.
6k
■ m
--------------
PREVLEGKE ZA BLAGAJNE, 36 iuč si.
rokosti, bele ali z črnimi okraski, vedno _
121/. yard, sedaj.....................
73c	5
BAVNATO BLAGO, črno, belo, sivo, reza-. 9
no iz kosa, navadno 7c yard, sedaj . .
4-5C'
POSTELJNE PREVLEČKE, najboljše tur-ške vrste, lepimi barvami, yard.
9
4V	g»
VELIKE TURŠKE BRISAČE, dobre kako-vosti, trdne, se prodajal navadno po 121/2e, sedaj........................
72c
8c
BOMBAŽEVINASTE BRISAČE, obrobljene z lepo ba^vo; fine po 5c zmeraj, yard. .
3/%
32c
NEMŠKE MIZNE SERVETE, dobro blago, navadno po 8c, yard . ...... f ••
4ic
9
9
Velika fraticoska revolucija 1789 do 1815.
Napoleonova vojska na pirenejskem polotoku.
V severnih krajih so se Francozi po večjem vojskovali z Angleži, ki so Španjolcem iz Portugalske prišli na pomoč. Po bitvi pri Espinosi se je hrabri angleški poveljnik Moore pomikal nazaj do Corunne, a tu je junak na bojišču poginil. Francoski general .Soult je šel na to crez portugalsko mejo in pridrl noter do 0-¡porta, ali moral se je zopet vrniti na Španjolsko, ko je na čelo angleške vojske stopil izkušeni Wellesley. Le-ta je po drugi poti ■udaril na Španjolsko in dne 27. m 28. julija 1809 je pri Talaveri zmagal kralja Josipa, ki ni čakal, da bi mu Soult prišel na pomoč. Angleški kralj je zmagovitega Wellesley-ja za plačilo povzdignil v Lord Wellingtona, akopram ni ■bitva pri Talaveri mnogo odločila, kajti Soult je z nova zmagal ter meseca februarja 1810 kralju Josipu odprl pot v Sevillo. Pa kljubu vsem zmagam svojim le niso mogli Francozi upokoriti Španjolcev, in sam kralj Josip je ■obupal, da bi kdaj mogel priti do cilja svojega. . Napoleon je vojščake in generale svoje vsak čas potreboval za druge vojske, in to se je na Spanjolskem takoj poznalo. Sevilska “junta” se je postavila na čelo vsemu narodu špa-njolskemu ter je leta 1810 sklicala v Cadix državni zbor âli “ Cortese”, da so za Španjolsko izdelali novo ustavo, ki so jo razglasili leta 1812. Akoravno ste se medi “cortesi” pokazali dve nasprotni stranki, vendar ni to motilo narodnega jedinstva v boju zoper skupnega sovražnika. Zastonj so Francozi zopet in zopet poskušavali, da bi Angležem vzeli Portugalsko, in ravno tako jim je vselej izpodletelo, kedar so si hoteli osvojiti Cadix, med tem ko jim je v Kataloniji čim dalje večja nevarnost pretila od črne vojske. Narod je domoljubne junake povsod veselo pozdravljal in jih
na vso moč podpiral, a imeli so tudi dobre vodje, med katerimi so se najbolj odlikovali poveljnik Romana, Mina, župnik Merino, Mendizabal in drugi. Ko je leta 1812 Napoleon mnogo francoskih vojščakov iz Španjolske vzel seboj na Rusko, prihrumel je Wellington s pomnoženo vojsko in z mnogimi topovi na Spanjol-sko, vzel trdnjavi Ciudat Rodrigo in Badajoz ter v bitvi pri Sa-lamanki dne 22. julija 1812 užu-gal francoskega generala Marmonta. Kralj Josip je pred njiip bežal iz Madrida, ali se je kmalu zopet povrnil, ko se je Wellington pred poveljnikom Soultom umaknil nazaj proti portugalski meji.
Nesrečni konec ruske vojske je pospešil tudi konec francoskega gospodstva na Španjolskem. Napoleon je čim dalje več vojščakov pozival domu na Francosko, Wellington pa je svojo vojsko pomnožil na sto tisoč mož, med katerimi je bilo Angležev, Portugalcev in tudi Nemcev. — Kralj Josip je za zmiraj zapustil Madrid. Za Ebrom je francoski poveljnik Jourdan zbral sedemdeset tisoč vojščakov, ali Wellington ga je pri Viktoriji zmagal dne 21. junija 1813. Nič ni pomagalo, da je Napoleon generala Soulta z novo vojsko poslal na španjolsko mejo; Wellington se je zmagovalno preril skoz pirenejske soteske ter srečno stopil na francoska tla. Meseca aprila 1814 sta se hrabra nasprotnika zadnjikrat zgrabila v bitvi pri Toulousi, kjer je Wellington zopet zmagal ter končal dolgoletno vojskovanje. Ob istem času so zavezniki vzeli Pariz, kralj Ferdinand pa se je povrnil na prestol prednikov svojih.
Napoleon in papež Pij VII.
Napoleonu je v brezmerni prevzetno,siti njegovi bil vsakdo na poti, ki je poleg njega tudi še kako veljavo imel pri ljudeh. Z rimskim papežem se je leta 1801 le zato pobotal, ker ga je mislil po-
polnoma za se dobiti ter z njegovo pomočjo povišati samega sebe. Že takrat je hotel po vsej sili, da bi se papež preselil v Pariz ter'se odrekel posvetni oblasti' svoji v Rimu. Pa vse njegovo prizadevanje je bilo zastonj ; papež je odločno in dostojno branil samo-stalnost svojo, ki mu gre kot glavarju katoliške cerkve. To mu je Napoleon strašno zameril; še bolj pa ga je razjezilo veliko navdušenje, s katerim je francosko ljudstvo slavilo papeža. Pija VII., ko je leta 1804. prišel v Pariz kronat novega cesarja francoskega. Kmalu potem je papež jasno pokazal, da nikakor ne misli biti služabnik Napoleonov, kajti kljubu vsemu žuganju ni se hotel 1. 1805 udeležiti vojske zoper Avstrijo, ne priznati Josipa Bona-parta za kralja neapoljskega, niti Angležev izgnati iz Rima. Napoleon ni vedel, kaj bi počel. — Prijatelju svojemu je bridko tožil: “Kaj sem jaz proti Aleksandru Velikemu, ki se je zval sina Jupitrovega, pa mu nihče ni ugovarjal. Nad menoj je duhovnik, ki je mogočnejši nego jaz, kajti on ukazuje dušam človeškim, jaz pa samo umrlim telesom— Zdaj je zahteval od Pi.ja VIL, naj mu za Francosko imenuje posebnega patrijarha, ki bo neodvisen od Rima; zahteval je, naj odpravi samostane; naj duhovnikom dovoli, da.se ženijo; naj prizna veljavo civilnega zakona in naj mu brata Josipa krona za kralja neapoljskega in sicilskega. Pa vse zastonj. Ko pa Pij VII. nikakor ni hotel primorja svojega zapreti angleškim ladijam, niti s francoskim cesarjem skleniti bojne zaveze “zoper nevernike” t. j. zoper Turke in Angleže, posedli so o svečnici leta 1808 francoski vojščaki Rim ter proti papeževemu gradu nastavili topove svoje. Papež je svečano razglasil ugovor zoper takošno nasilje, potem pa se je mirno udal v osodo svojo. Vsakega drugega, ki se je ustavljal, so Francozi kar takoj ustrelili.
Že takrat je Napoleon č vet ero papeževih pokrajin, Ankopo, Ur-
bino in druge, zjedinil z italijanskim kraljestvom: ko je p'a drugič vzel Dunaj, podpisal je v cesarskem gradu Schonbrunn-u dne 16. maja 1809 ukaz, da ima posvetna oblast papeževa jenjati. Papež je proklel Napoleona ter vse njegov« svetovalce in pomagače, a francoski poveljnik ga je nato dal ujeti ter pod stražo odvesti v Savono. Tu so za-nj pripravili mali dvor; 'ko pa Pij VII. ni hotel potrditi škofov od Napoleona, imenovanih, vzeli so mu prav vse, celo čruilo, peresa in knjige ter so tri leta postopali z njim, kakor z ujetnikom. Zastonj ga je francoski cesar z nova nagovarjal, naj se odpove posvetni oblasti svoji ter za zmiraj preseli v Pariz. Leta 1812 dal ga je Napoleon pripeljati v Fontainebleau, da bi se pomiril z njim ter sklenil nov konkordat ; ali vsi ti dogovori so se razbili, zato ker ni papež hotel odjenjati od starih pravic svojih. Še le ko se je Napoleon moral odpovedati vladarski oblasti, vrnil se je Pij IVII. leta 1814 svoboden v Rim.
Dalje prihodnjič.
Za štrajkarje.
V Brooklyn, N. Y. prirede skupna slovenska družtva iz Greater New Yorka v podporo štrajkujočim rojakom v 'Westmoreland okraju v Pennsylvania v soboto dne 25. feb. 1911, veliko plesno veselico in katere ves dobiček se bo poslal štrajkarjem.
Veselica se bo vršila v “Lieder-kranz” dvorani, vogal Manlia-than ave., in Meserole St., Brooklyn. Pri veselici bo igrala domača slovenska godba in bo vstopnina za osebo 25c.
Ker se veselica vrši v plemeniti namen, je želeti, da se tamošnji rojaki ja v največjem številu u-deleže veselice.
Morilec Mačoch ušel Kakor poročajo listi iz Varšave, se je posrečilo zloglasnemu patru Ma-čochu, znanemu izza zločinov v čenstohovi, pobegniti iz preiskovalnega zapora. Kako so se mu odprla vrata ječe, o tem poročila molče.
Zopet škandal v Vatikanu. Iz
Rima se poroča, da je bil drugi poveljnik papeževe telesne straže, polkovnik Pfyffer, odslovljen. Govori se, da je prišel Pfyffer v nemilost, ker je živel skrajno razuzdano, od druge strani pa se zatrjuje, da je bil zapleten v neke nečedne denarne operacije.
Zopet eden. Na Ogrskem so a-retirali lazarista Jožefa Konigs-bergerja iz Gradca, ki je kot misijonar v občini Etyek med spovedjo zlorabil nekega malega fanta in mlado deklico za svoja svi-njarska požel jen ja.
Nervozni ljudje
V slučaju velike nervoznosti, kjer bolnik sprevidi, da mora iskati pomoči, si dostikrat bolnik sam sebi jako škoduje, ko jemlje živčno toniko, ki stan se poslabša in nervoznost poveča. Največkrat se zapazi nervoznost pri delu, premišljevanju, branju in tudi sedenju. Take osebe potrebujejo okrepčave in dober pripomoček, ki je v stanu razburjene živce zopet potolažiti in jim bo dal dobro hrano, ki se razlije po celem telesu. Tak pripomoček je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Večkrat je človek tudi nervozen, ker je celo telo slabo; kri uboga in cel sistem prav nefukeionira. Če prebavljanje ni povoljno in če kri ne more dati živcem dovolj moči, postanejo zadnji mehki, od gladu. Rabite torej potem pripomoček, ki zboljšuje prebavo, čisti telo in naredi kri čisto. Če je nervoznost spojena z trebuhobolom ali za-tvoritvijo, rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarniških prostorih. Jos Triner 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111..
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, princi, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
Velike svote za Duluth.
Najnovejše informacije zatrjujejo, da bo Minnesota Steel Company, ki je zapadni del velike korporacije United States Steel Co. to leto vložila do $50,000,000 sokyin obilnim clfim stava se to-v ondotne svoje naprave. In tako postane toraj mesto Duluth drugi Gary.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
KJE JE Paul Dobrovnik, doma pri sv. Frančišku na Štajerskem. Zanj ibi rad, radi važnih stvari, izvedel njegov prijatelj John Gradišnik, Box 77, Diamond-ville, Wyo.	(10-17-11)
Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pn nakupu vselej omenite iGlas Svobode. To pomaga listu.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
* JOHN NEMETH 4
Ittkorporira» pod zakoni države New York.
KAPITAL: S25,000,00.
*
4*
*
*
*
*
4*
Rosilla denar brzojavnim in poštnim potom.
Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini 4* takoj drugi dan; po pošti deseti dan.
f*	ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR!
4*	---------—---------------------------
4* Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-.<-rl na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar-
4*
4*
*
*
*
4*
4*
ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno.
Pišite na naslov.
JOHN NEMETH,
457 WASHINGTON ST., NEW Y0BK, N. Y.
JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
04^-4* 4* 4* 4*4* 4* 4* 4*4*4* 4*4*4» 4*4* 4* 4*4*4* 4* 4*4*0
IV času dela in jela, spomni se | J na ne-delo in ne-jelo ®
H
Zemlja za kmetije, in kmetije g
MISSOURI!	MISSOURI! g
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 jjj dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos j/# zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah ® enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko-J/r reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih K Sr laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov g' Kf zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na I» pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se ® mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
11 F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. ^
HRANITE!
Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V najveeji zadregi vam vsak prihranek pride prav!
Uložite svoj denar v
INDUSTRIÀLSAVINGSBÀNK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
VSTANOVLJENA 18Ï0.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 11!.
toči PERU PIVO.
PERU BEER GOMPANV, Peru, III,
Podpirajte krajevno obrt!
* Kašparjeva Državna Banka,
vogal Blue Island Ave. & 19. ul.
VLOGE 83,700,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00
Prva In edine češka država» banka v Chisagi. Plačuje po 3% od
Tloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSlljamo denar na vse del*
L■ veta; prodajamo šifkarte in poaojujemo denar na posestva in zavarovalne police.	ff