137. številka. Ljubljana, y petek 16. junija 1905. XXXVIII. leto 1»? lifcaja wnk dan zvečer, isimfii c.edelje in praioike, ter veUa po poeti prejeman aa avatro-ogrska deiele aa vte leta 16 K, aa pel lata 13 K, aa četrt leta 6 K 60 k, na en meeea t K 80 k. Za LJubljano i poimanjem na dom aa 54 K. za pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, za en meaee z K. Kdor hodi lam ponj, placa aa vae lete 21 K, sa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko več, kolikor anaSa poštnina. — Na aaroČD« brea istodobne vpoSUJatre naročnine >e ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petlt-vrate po lz h, ce ae ae oananilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, Se ae tiska trikrat ali ▼očarat. — Dopial saj ae izvole frankovati. — Rokopisi ae ne rračajo. — Uredništvo in upravnlifvo je v KnafloTih ulicah it 6, in aieer nredniitve v L nadatropjn, npravništve pa v pritličju. — Upravniitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. adm in istra tirne atvarL JI Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon žt. 85. ■asasasi Žičkarjev medklic. V poslanski zbornici se je včeraj razpraljalo o zvišanju duhovskih plač. Govoril je tudi dr. Tavčar in je imel njegov govor največji uspeh. Zbornica ga je z veliko pozornostjo poslušala in ?0 njegova pojasnila o početju kranjske duhovščine napravila največji vtisk. Klerikalci so kar trepetali in hitro poslali spreobrnjenega liberalca v boj, misleč, da bode to kaj več izdalo, če bo odgovarjal dr. Tavčarju tisti mož, ki je Časih kranjsko duhovščino trakti-ral takorekoč s pasjim bičem. Ali zmotili so se. JSukljejev odgovor ni napravil v parlamentu nikakega vtiska. To priča -Tagesposta", ki pravi: Gegen-;iber den scharfen Worten des liberalen Kedners (dr. Tavčarja) fielen di lauen Entgegnungen des Hofrates Šuklje voll-stiindig ab. Štajerskega poslanca ŽiČkarja, ki je sam duhovnik in marljiv zbiralec gotovega denarja, so tudi hudo pekla izvajanja dr. Tavčarja in dal je svojim čuvstvom duška z nekim medklicem. Ko je dr. Tavčar pojasnil, kako preganjajo škof in njegovi duhovniki -Slovenski Narod" in omenil škofov ukaz, da človeku na smrtni postelji ni dati odveze, ako slovesno ne obljubi, da ne bo več čital „Siov. Naroda" in ko je vsled tega vsa zbornica klicala -Škandal", je ŽiČkar zaklicali Keinen einzigen Fall kann er anfuhren. Žičkar je s tem medklicem hotel obuditi dvome glede resničnosti dr. Tavčarjevih navedb, obuditi misel, da dr. Tavčar ni govoril resnice in zaradi tega ga moramo že malo za ušesa prijeti.; Kar je govoril dr. Tavčar, je gola in suha resnica, ki se je niti „ Slovenec" ni upal tajiti, ko smo jo svoj ča8 spravili v javnost. ŽiČkar naj si naroči v katoliški tiskarni knjigo, v kateri so natisnjeni sklepi sinode, ki se je vršila menda predlanskim v Ljubljani in videl bo; da se je že na tej sinodi položil temelj tistemu ukazu, o katerem je govoril dr. Tavčar. In dalje naj si poskrbi „ Škofijski List", v katerem je natisnjen pastirski list ljubljanskega škofa. V tem pastirskem listu najde, da je škof res to ukazal, kar je dr. Tavčar grajal v drž. zboru. Tudi konkretnih slučajev da se škofov ukaz dejanjsko izvršuje, bi bil dr. Tavčar lahko navedel. Saj smo jih priobčili že več v „Slov. Narodu". Zgodilo bi se jih najbrž še dosti več, ako bi se duhovščina ne bala občinstva, ako bi je ne bilo strah, napeti strune do skrajnosti. Sicer ne smatramo poslanca ŽiČkarja za kdo ve kako cerkveno luč, ali to se nam vendar ne zdi verojetno, da bi vsega tega ne vedel, saj „Slovenca" gotovo čita in „Slovenec" je svoj čas posnel en del tozadevnega škofovega pastirskega pisma, tako da je stvar bre-dvoma tudi dekanu Zič-karja znana. Zakaj je torej poskušal a svojim medklicem utajiti, zakaj je poskušal obuditi mnenje, da ni resnično, kar je po sklepu sinode zau-kazal škof v pcsebnem pastirskem listu, ki ga je deloma ponatisnil »Slovenec« in ki se praktično izvršuje? Zato, ker je Žičkarja, dasi je sam duhovnik, sram tega, kar počenjajo škof Jeglič in njegovi duhovniki, drugače s i Ž i č k a r j e v c-. g a m s d-klica ni mogoče tolmačiti. Istina je, da je škof ta odredil, kar je povedal dr. Tavčar; odredil je to javno, in se je njegova odredba čitala po vseh cerkvah. ŽiČkar jo more tcrej tajiti samo iz tega razloga, ker si je svest, da je ta odr edb a velikanski škandal, da je to nasilstvo najgrje vrste, ki je mora obsojati vsak spodoben človek. Kakor pa nam je prav, da je poslanec Žičkar s svojim medklicem indirektno obsodil škofa, moramo na drugi strani odločno grajati, da je skušal obuditi dvome o resničnosti dr. Tavčarjevih navedb. Tako postopanje je perfidno. Če obsoja Žičkar škofov pastirski list, naj bi bil povedal, da ga obsoja, nespodobno in nevredno dostojnega moža pa je tajiti! česar škof sam ne taji in kar očitno priznava. To si naj dekan Žičkar zapomni za slučaje, da bo še kdaj delal medkliee._ Državni zbor. Na Dunaju, 15. junija. Sedaj ce je pokazalo, kako lahkomiselno ae je vdinjtla vlada v klerikalno službo. Razprava o zvišanju duhovniških plač se vleče že v tretjo sejo, dočim £e tako nujna zadeva, kakor je proračunski provizorij, zapostavlja, d a a i se mora v 14 dneh dognati sicer nastopi zopet protiustavno razmerje s §14 In vse to riskira vlada lahkomiselno, da le streže klerikalni želji. Današnja debata je bila pod vtisom govora posl. dr. Tavčarja. Ta vtis pa je še povečal nastop klavrnega viteza posl. S u k 1 j e t a. Razen teh dveh je nastopilo še več za- in protgovornikov. Poslanec baron P r a ž 4 k je zahteval, naj se vzporedno s zboljšanjem plač katoliškim duhovnikom zvišajo tudi plače protestantskim duhovnikom. Posl. Baumgartner je po-lemizoval s posl. Sohuhmeierjem, češ, da je napadal najsvetejše nauke katoliške cerkve. Posl. Schuhmeier: »Pastirsko pismo vendar ni sveti nauk. To je le škofovo mnenje, katero se sme k r i -tikovati. Naj pa ne izdajajo pastirskih pise m!« Posl. Schachinger je obžaloval, da predloga ničeBar ne določa za slučaj bolezni in starosti duhovnikov. (Kaj pa še! Kmalu bodo zahtevali od države, da mora dajati duhovnikom še ekvivalent za zdrŽevanje kuharic) Nadalje je povedal, da je bil verski zrn* klad tako slabo upravljan, da dandanes ni kaj prida premoženja pri njem. Po- sebno z gozdovi verskega zaklada se Je grdo gospodarilo- (Kdo pa je tega kriv? Saj mora verski zaklad menda vendar predlagati vsakoletne obračune. Kje ae je sleparilo V Na papirju so vsaj izkazani ogromni milijoni, ki rastejo od leta do leta v kolosalne vaote) Posl. S t e i n e r je zagovarjal predlogo ter izrekel dve skrajno smešni trditvi, namreč, da klerikalizma ni in da so krščanski socialisti državo vzdržujoč element. Posl. Pastor je zahteval državno preskrbo vdov in sirot g r š k o • k a t o 1 i š k i h duhovnikov. Posl. L 6 c k e r kot glavni govornik proti je razpravljal o predlogi z državnopr&vnega, finančnega in narodnega stališča. Povedal je, da je vprašanje o zdrževanju služabnikov katoliške cerkve povsem notranja zadeva te k o n f e b i j e. Plače in penzije mora povsod plačevati tisti, kateremu se sluzi. V Avstriji pa nimamo državne vere, zato pa tudi služabniki kake cerkve nimajo pravice do državnega premoženja. Z isto pravico kotkatoliški duhovniki bi smeli služabniki vseh v državi priznanih veroizpovedanj zahtevati od države plače. Proti takemu zakonu pa je treba glasovati tudi zato, ker so se cerkveni dostojanstveniki v teku! časa zelo oddaljili od svoje naloge. Ustanovili so vsakovrstna dobičkarBka podjetja, kidelajo konkurenco prebivalstvu. Vojna na Daljnem Vitokn. O mirovnih pogajanjih. Iz Tokija se poroča: Tukaj se splošno sodi, da so Japonoi kot zmagovalci opravičeni zahtevati, da se skliče j o mirovna pogajanja v Tokijo; vendar pa bodo odločitev v tem ozira prepustili predsedniku Rooaeveltu, ki bo najbrže predlagal Waahington za mirovno konferenco. Iz drugega vira pa se zatrjuje, da se bo najbrže kct kraj za mirovno konferenco določil Muk den. Japonsko časopisje je splošno mnenja, da še ni prišel čas, ki bi bil ugoden za sklenitev miru. Ce bi se pa tudi že sedaj pričela mirovna pogajanja, vendar pa ni na to misliti, da bi se med tem časom ustavile vojne operacije na bojišču. Kakor se poroča iz Berolina, so baje Japonci predlog glede premirja odklonili naglašajcč, da morejo o premirju sklepati samo pooblaščenci na mirovni konferenci. Določeno pa je definitivno, da se ta konferenca skliče v \V?ahington: kot pooblaščenca pa ae imenujeta baron K urin o na japonski, minister Vitte pa na ruski strani. Rusko javno mnenje glede na mirovno akcijo. »Novoje Vremja« naglasa, da so Japonoi bolj potrebni miru, kakor Rusija, zato tudi ne sme Rusija odnehati v nobenem oziru. O kaki vojni odškodnini, ki bi jo naj plačala Rusija, ne more biti govora; potrebno pa je, da se v času, ko se toliko govori o miru, stcri vse, da se mand-žurska armada čimbolj ojači in da se že sedaj kolikor mcgcče pripravi na vojevanje pozimi. »Svjet« pa zatrjuje; da je sedaj z malimi izjemami vsa Rusija za nadaljevanje vojne; že z ozirom na mandiursko armado bi bilo skrajno nespametno, ako bi ae v tem hipu hotel skleniti mir. Japonski mirovni pogoji. V dunajskih diplomatskih krogih ae govori, da Japonska rade volje sklene mir in bo stavila zelo lahke mirovne pogoje, da s tem kolikor mogoče ugodi občutljivosti Rusije. V dobro poučenih krcgih se zatrjuje, da bo Japonska stavila tele pogoje: Priznanje japonskega protektorata v Koreji; vrnitev Mandžurije Kitajski Ljubezen Pavla Golažka. Spisal Oskar K. (Konec.) Tako je pel vsak dan do grla zaljubljen in pri tem mislil na Me* tino doto — in prav nič ga ni bilo sram . .. Ig v tistem času je spoznala Meta njegovo ljubezen. Skoro zajokal *e je Pavel Golažek, ko je to spo-•tnal. Zapazil je, kako je atopila k ofcnu ter se skrila za zaveso, odkoder je koketno zrla nanj. On pa je tedei nasproti in pobledel je in tresti *e je začel vznemirjenja. »Ob, Meta! . . .« Nasmejala se je tedaj in njemu je veljal smeb; Pavel Golažek je bil presrečen. Tako je prišla odzdaj vsak dan k oknu in on jo je gledal in koprnel. Da. eno noč ae je bil domislil, da bi mogla Meta umreti, in tedaj ae je ob sami m;sii jokal do jutra, ko je Ugledal akosi okno, kako je atopala mala, debela, a knjigami v roki v šolo. Vsak dan jo je zazrl pri oknu, od katerega se skoro ni več ločila: Pavel Golažek je gledal ter gledal, a Meta se je smejala ter smejala. Tedaj je živel najlepše dneve svojega življenja. Videl je svojo Meto črez dan, ponoči je sanjal o nji, in dozdevalo se mu je celo, da gotovo deluje nanjo s privlačno silo — zakaj kako bi sicer tolikokrat prihajala k oknu in ostajala ob njem? »Pavel Golažek, sreča se ti kaže, um ti je dan — zakaj ne bi zdaj začel svoje ljubezni intenzivnejše, zakaj bi jo samo gledal ter ae po* govarjal z njo le v mislih? Stopi tja in povej ji vse, kar čuti tvoje gorko, navdušeno srce!« Tako se je domislil nekega dne Pavel Golažek in skoro mraz ga je apreletel ob teh mislih. A bili ao tedaj vroči dnevi in čas je iel proti koncu junija. Ker pa je bil Pavel v tem mesecu solidno živel, je imel ie toliko denarja, da ae je napotil v go-atilno in tam premišljeval svojo nakano/ ~ iL'SsaiSiilk "... M Izprva se mu je zdelo sploh nemogoče, da bi kdaj nagovoril Meto, ko pa je izpil liter vina, je postal levu podoben in cela nakana ae mu je videla malenkost. »Rečem ji: Meta — gospodična Meta, ali dovolite, da vam povem avoja čuvstva? In gotovo prikima in rdečica ji oblije žlahtno lice. Pa ji povem, kako jo ljubim — in dejala bo: Jaz vas tudi. Pa ji de jem nato: Meta, srce zlato moje! Zovi me Pavel, zakaj sa tega ao me kratili . . . Da, lepo bo in kaj bi ae bal? Niti drznosti ni tu nobene — saj me pravzaprav ie pozna in ljubiva ae tudi ie: zakaj pa tiči aicer vedno pri oknu? — Stopim pa ji povem vae ...« V takih prijaznih mislih je Pavel Golaiek plačal in odšel proti domu. Tedaj {e zapazil, da atopa bai pred njim Meta — mirno in veselo ae je zibala pred njim in šolska torba ji je eineala v roki. Pospešil je Pavel svoje korake, da jo dohiti in ... nagovori. Malo nesigurni ao bili aieer njegovi koraki, a tem bolj aigurne ao bile njegove nade in njegov aklep. Pribliial ae je in anel klobuk. Nikogar ni bilo blizu in tako mu je še to dalo korajže. »Gospodična Meta, dovolite, da Vam . . « Tako je začel ter ji mislil povedati avoja čuvatva. Postrani ga je pogledala Meta in smeh ji je zaigral na licu. »Aha, to ste Vi,« ga je prekinila, »tisti, ki igra citre in ponoči in podnevi sedi pri oknu . . .« Malo zmešalo je to Pavla Golažka in zazdelo se mu je, da stvar ne pojde tako gladko. »Torej Vi ste tisti, ki ima dolge lase in kotelete in ki zmeraj kadi...« Poravnal si je Pavel Golažek svojo dekadentno frizuro in postalo mu je žalostno, prav žalostno pri srcu. »Vedno sem Vas rada gledala, zakaj ugajali ste mi. .. A zakaj si ne pustite plombirati in ustaviti zob ? ... Kako pa ae pišete ? . ..« »Morda pa me vendar ljubi,« je pomialil Pavel Golaiek in vzdrgetal v upu in obupu. »Dovolite, gospodična Meta, da Vam povem avoja čuvatva ... Zovem ae Pavel Golaiek —« Tedaj pa je bilo kakor bi bil odrezal vso svojo ljubezen. Meta se je glasno nasmejala in se smejala venomer. Zakaj tako čudno in smtšno se ji je zdelo njegovo ime. In kakor se je ie zdavnaj smejala zobu, ki mu je manjkal, njegovi frizuri in obnašanju, tako se je smejala sedaj še njegovemu imenu. Smejala ae je vse do doma. Tužno je stopal Pavel Golažek poleg nje in tako hudo mu je bilo, da ni izpregovoril ni besedice, ko pa je odhitela v veio, se je obrnil proti svojemu stanovanju in pozabil se je eelo posloviti. In bilo mu je na ulici, kakor da bi se mu zasadil nož v sroe, ko je začul Meto, ki je med smehom in veselostjo ponovila v veži njegovo ime. »Pavel Golaiek!« Zagrnil je Pavel Golaiek na stanovanju vsa okna, šel k mizi in pri« segel sveto, da pove vsakemu, da ae ailno moti, če miali kdo, da je Meta seeeaioniatično in moderno ime ali dekle. Drugi dan pa ae je povrnil k staršem v Šiško in dejal, da je ravnokar prišel z Dunaja. In mednarodna kontrola vzhodno-kitajske železnice. Kar se ti6e Port Arturjs, se bo Bpjrazumijenje brez dvoma prav lahko doseglo, ker se je izkazalo, da nima ta trdnjava bafi velike strategične vrednosti. Japonska ne bo zahtevala, da se porušijo vladivostcške utrdbe; takisto tudi ne bo terjala, da se ji odstopi otok Sahalin. Tudi glede vojne odškodnina se bo doseglo Bpdrazumlje-nje, ker bo Japonska zahtevala samo povrnitev pravih vojnih stroškov. Vesti z mandžurskega bojišča. »Daiiy Mail« poroča iz Moja: Deževna doba v Mandžuriji se je pričela. Dežuje neprestano, poneha samo nekaj ur ponoči; po csstah je blata do kolen. Vendar pa to ne bo oviralo vojnih operacij. Pričakuje se splošno, da se že v nekaj dneh vname odločilna bitka. Linevičeva armada šteje 300.000 mož b 1400 topovi. »Dally Mail« poročajo, da napredujejo japonske armade uspešno proti severu. Ž s prihodnji teden se nemara vnamejo boji, ki se imajo razviti v odločilno bitko. Položaj ruske armade ni ugoden. Japonske pozicije so ve liko ugodnejše, kakor ruske. Vrhu tega pa je ruskim vojakom zelo upadel pogum, ko se je razširila vest o grozni katastrofi, ki je zad-la rusko krodovje v Korejskem prelivu. Poročevalec »Tempss« pa brzo-javlja iz Petrcgrads: Iz Mandžurije so došia zelo resna poročila. Neki polkovnik v generalnem štabu mi je sporočil da se je najbrže že v tem trenotku vnela splošna bitka. Japonci hite, da bi zsčasa izrabili strategične udobnosti ia cernirali rusko armado. Več pozicij ru3kih preddtr&ž eo že cbšli. V generalni štab je došla vest, da je znatna japonska armada dospela v 0;nozo ter grozi obiti Kirin in izolirati Viadivostuk. V uradnih krogih se razpravlja o vprašanju, da-li bodo Japonci nadaljevali ofenzivo ali si bodo samo skušali pridobiti ugodns opozicije, predno prično z mirovnimi pogajanji. Japonske izgube v pomorski bitki. Kakor se poroča »Daiiy Maiiu« iz Tokiia, so izgubili Japonci v pomorski bitki 391čsatnikov,3279 mož, in sicer je bilo ubitih 221 častnikov in 1782 mež, ranjenih pa 170 čas-.cikov in 1497 mož. Ruska hospitalna ladja „Ko-stroma". Iz Sanghaja se javlja: Japonci so izpustili na svobodo rusko hospitaino ladjo »Kostroms«, ki je z bolniki na krovu dospela v Saseho. Ladja je b?Ia v bitki močno poškodovana. Rusko-japonska zveza? I: New-Yorka se brzojavlja: V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da bosta Rusija in Japonska končali vojno, sklenili med sabo alianco in si razdelili Azijo. To bi lahko storil, ker bi bili obe v tej zvezi neprrim gljivi in bi Be jih | nobena veleaila ne up J* napasti. Ameriška vlada je baje i ozirom na to sklenila, da bo kolikor mogoče utrdila Filipine. Parlamentarni položaj se je poostril. Dunaj, 15. junija. Premirje med Cehi in Nemci je poteklo. Danes bo imeli češki in nemški voditelji pri ministrskem predsedniku zopet posvetovanja. Pokazalo se je, da je ni-sprotstvo Nem oev napra m drugemu češkemu vseuči-liščuin č e š k e m u uradnemu jeziku hujše kot je bilo kdaj poprej. Baron G a u t s c h je odšel takoj po konferenci k cesarju, da mu je poročal o položaju ter si izprosil dalekosežna p o o b 1 a -ščenja za vse slučaje. Zavarovanje privatnih uradnikov. Dunaj, 15. junija. Vodja ju stičnega ministrstva dr. K 1 e i n je v današnji seji tudi odgovoril na interpelacijo posl. Ž.čkarja zaradi zavarovanja zasebnih uradnikov za starost in onemoglost. Minister je izjavil, da imausodozasebnihurad-nikov v rokah poslanska zbornica, kjer leži tozadevna vladna predloga. — Vprašamo: Kje je tukaj tista gorečnost vlade in klerikalne večine v zbornici, kakršna se je pokazala pri kongrua ■ predlogi ? Kriza na Ogrskem. Dunaj, 15 junija. Baron Fe-jervsry je izjavil po današnji avdi-jenci pri cesarju, da ne smatra položaja na Ogrskem za tako resnega, kakor a e splošno sodi. O .i upa, da bo celo v slučaju, da mu zbornica odreče državne potrebe, vendar dobil od dežele davke in rekrute. Budimpešta, 15- junija. Novo ministrstvo je imelo danesže sejo. — Predsednik državnega zbora J ust h je izjavil, da tisti, ki hočejo v sedanjih razmerah voditi vladne posle, zadržujejo razvoj narodne stvari, s čimer zakrivijo ne-pa t r i j otičen Čin. Dogodki v Rusiji. Petrograd, 15 junija. V Kijevu so včeraj neznani atentatorji ob belem dnevu streljali na načelnika tajne pelicije ter ga smrtno ranili. — Za generalnega gubernatorja v Petrogradu se imenuje dosedanji kijevski gubernator Klei-gels, mcČna opora konservativne stranke. Razkritje v italijanski vojni mornarici. Rim, 15 junija. V*led neustrašenega nastopa socialističnega poslanca F e r r i j a v zbornici proti admiralu in bivšemu mornaric a emu ministru B e 11 o 1 u , izvolila se je anketa, ki je preiskovala razmere v vojni mornarici. Dognale so se take reči, ki se jih je prestrašila vsa dežela.! Časopisi zahtevajo, da ae admiral B e 11 o 1 o p o a a d i naobtožno klop. Zaradi Maroka. Carigrad, 15. junija. Av-stro-Ogrska in Italija sta ae pridružili sultanovemu predlogu, naj ae skliče mednarodna konferenca, ki uredi razmerje med Marokom in evropskimi državami. Av-atro-O^rska pa je stavila pogoj, da morajo predlog sprejeti vse intera sovane vel .sile. Odpad Norveike. London, 15. junija. Začasna norveška vlada naznanja, da a o vesti o oboroževanju Norveške popolnoma izmišljene. — K poroki švedskega prinoa Gustava A d ol f a sta poslala kralju Oskarju brzojavno čestitke predsednik norveške zbornice in prvi norveški minister. Finančni polom v Španiji. Rim, 15. junija. V španski zbornici je napovedal ministrski predsednik, daje pr o osno v a vojnega brodovja neizogibna potreba ter zahteva vlada v ta namen 396 milijonov. Pri tem pa umirajo v nekaterih pokrajinah prebivalci gladu. Dnevne vesti V Ljubljani, 16. junija. — Narodno-napredni poslanci so šli včeraj k voditelju Železniškega ministrstva* sekcijskemu načelniku W r b a, da vprašajo kako misli vlada napraviti napise na novi bohinjski železnici, opozarjajoč na govorice, katere se širijo in ki vznemirjajo slovensko prebivalstvo na cili črti. Voditelj ministrstva je odgcvoril deputaciji, da dosedaj se ni nič odločeno, da pa so se vprašale deželne vlade o tem. Temu nasproti je deputacija med drugim omenila, da ljudska štetev (krajni repertorij) bolje pove kako ljudstvo biva ob progi. \W-ba je na to odgovoril; da se ni treba nič bati, ukrenilo se bode v tem oziru objektivno ne glede na desno, ali na levo. Oziraje se na to jo nujno želeti, da se v območju železnice ležeče ob-č i n e s p r i m e r n i m i vlogami izjavijo naravnost ministrstvu. — »Slovenec" in titula-tura. Ii k?cgov naših bralcev piše naš dolgoleten naročnik: Naročen sam, če tudi odločen radik&leo, na »Narod« in tu3i na »Slovenca«, ker sam objektiven in čujem rad oba zvona. Ta dva zvona pojeta pa različno in sosebno »Slovence?«, ki voditelje naše stranke kratkomalo prezira. Ljubljanskega župana titulira kratkomalo Hribar, državnega poslanca odvetnika etc. dr. Tavčarja, Gbčinskega svetnika, ljubljanskega odvetnika itd. dr. Trillerja bagatelizira pa s Tavčar in Triller! Tem trem g3spo3em, ki imajo v slovenski liberalni strani sami več govoriti, ko pa v klerikalni vsa raaziljena drhal, zbrana okrog »Slovencevega« uredništva — odreka »Slovenec« naslov, ki jim gre po njih socialnem stališču, namreč titulaturo »gospod« in odreka tudi slednjima dvema gospodoma naslov »doktor«, dasiravno ■ta akademičoo graduirana v Avstriji in nista nikaka »rimska doktorja«, koje poštenjak »Slovenec« redno s tem naslovom pita, dasiravno jim ne pristoje! Pač je pa vsak piškavi lemenatar četrtoletnik častiti gospod. (Glej »Slovenca« z dne 14. junija 1905 št. 135 pod za-glavjem »Koroške novice«). In za tako napol blagoslovljeno f*rče skoraj nihče na Slovenskem svetu ne ve razen ožjih sorodnikov, med tem ko za gg. župana Hribarja ter za odvetnika dr. Tavčarja in dr. Trillerja ve vsa Slovenija! Ia taka politična ničla, kot je lamenatar četrtoletnik, naj se titulira s »Sastiti gospod«, medtem ko onim trem našim velezaslužnim prvoboriteljem odreka vsaj med dostojnimi ljudmi — če se besni derviši pri »Slovencu« sploh Š3 za take smatrati zamorejo — pristoječa navadna titulatura »gospod«, kakor tudi dvema akademična graduacija, ko so vendar ti trije Hribar, Tavčar in Triller — da govorimo s Slovencem — za narodne namene izdali mnogo več. kakor bode dotični častiti gospod lemenatar izdal vse svoje življenje svojim kuharicam in prijateljicam in naj bo tuli zvišajo duhovnike itak preobila plsčs! — N a r o č r i k. — Zmaga v Šoštanju. Ker je vlada po volji nemških naoijonal-cev rasveljav la z*1nje občinske volitve, se je včeraj vrš'la nova volitev. Ž^pet eo nemške nade splavale po vodi. Vzlfc vs^.tsu nasi'stvu in vsem Bleparstvom z nemške strani bo vendar Slovenci zmagali v 3. in v 2. razredu, dočim so v 1. razreda zmagali Nemci. — Občni zbor „Pisatelj-skega podpornega društva". SinoČ: 89 je vršil v restavraciji Friedl občni zbor »Pisateljskega podpornega druStva«. Ki?r je predsednik g. prof. R Perušek radi bolezni na dopustu, jo otvcril zborovanje podpredsednik g. kontrolor Anton Trstenjak. V svojem govoru sa je spominjal v preteklem letu umrlih društvenikov — Častiifga člana biskupa S;rossmaya?ja in pisatelja Resmana ter jim zakfical »veČnaja im pamjat«. Da sa je občni zbor letos zakasnil, je krivo to, da ga odbor ni hotel sklicati preje, dokler ni bila definitivno konč&na pravda z vrtnarjem Tomšičem. To se je zgodilo nedavno. Društvo je namreč končalo to dolgotrajno pravdo s tem, da se je poravnalo s Tomšičem in mu izplačalo 10.650 K Da se je ta pravda tako srečno završila, se ima društvo v prvi vrsti zahvaliti svojim pravnim zastopnikom gpr. dr. Ivanu Tavčarju, dr. Franu Tekavčiču in notarju Aleks. Hud o verniku, ki so odbor podpirali z dejanji in s Bvetom. O gmotnem položaju društva je poročal blagajnik g. prof. Anton Funtek. Iz njegovega poročila po snemamo, da jo mestna občina plačala za G^strinovo niso 3 6.00 0 K travniki so se prodah za 2000 K, drugo imetje znaša 1142 K 39 vin., najemnina za travnike pred proda o je vrgla 58 K, obresti je bilo 13 43 kron 41 vin, prispevki članov pa bo znašali 92 K; društvo je torej imelo 40.635 K 80 vin. dohod'1 kov. Stroškov je :melo draštvo celem 22 690 K 6 2 vin, in sicer j,i izplačalo med drugim vrtnarju Tomi šiČu v smislu poravnnva 10.650 k in vrnilo dolgove »Kranjski hranil, nioi« 8 8 00 K, »K-netski posojilnic,, pa 2000 K. Potemtakem je osttjJ društvu čistega premožen >j 17 945 K 18 vin. Blagajnikovo pj ročilo se je na predlog gosp. vodij Dimnika s pohvalo odobrilo. Natoi se je volil z vzklioom za predsedniki g. prof. R. Perušek, v odbor pa prg,; prof. Anton Funtek, notar Aleks] Hudovernik, prof. Ivan MaohyJ prof. Fran Orožen, prof M. Pij teršnik in kontrolor Anton T J stenja k. Za preglednika sti L J izbran-.-, gg. prof. Lederhas in rav natelj G ar bi ć. Kot zadnja tofikiL dnevnega reda so bili predlogi. Gr>3plfil notar AI e k s. H u d o v e r n 2 k je predla a l&gal, naj se izvoli pisatelj Janei| Trdina povodom svoja petinae. demdesetletnice častnim čl&nom, mur je odbor e odobravanjem pritriilJ G kontrolor Anton Trstenjak ie predlaga), da naj društvo v spomin biskupu Strossmav arju podari za njJ gov spomenik v Zagrebu 50 K PJ daljši debati, ki so se je udelež li gg Fran Govekar, Aleks. Hudo' vernik, J. Dimnik in Fran G > b i 6, sa je sprejel sprt minjavalni p: log Rasta P u s 5 o s 1 e m 5 k a, fla ^| podari 50 K najravnejšea;u skemu pis&talju pod imenom »S.ros* mLy*rjeve* ustanove. G. prof. Ivani Maoher je predlagal, d* se naj pokojnemu Simonu Rutarju vzidal spominska plošča n? Krnu, kad | t&mkaj dogradi Železnica. Sabor predlog soglasno sp.j Nato je j I Dimnik sprožil vprašanje, da i bi na kazalo, da bi so »Pisatdjakcl podporno društvo« združilo s »Dru štvom slovenskih književnikov m č&i-l nikarjev«. O tej zadavi se je v zelo živahna debata, katere so s5 udeležili gg. Dimnik, G o v e" k ? r, Hudovernik. PustoslemSok, Gerbić in Beg Končno se j*^ 1 nilo, da aaj imenuje vs?kj drusisol tri člane, ki sa ns.j posvetujejo o združitvi iu stavijo nato prin^;- e predloge, o katerih se bo razpravljalo in sklepalo na občnem zboru obeh| društev. — Odborova seja „Dru< čtva slovenskih književnikovi in časnikarjev", ki ie radi raz l.čmh zaprek morila včeraj izcstatJ bo danes ob y,7, u r 1 z v e č .• vurednistvu »Slovenskega! Naroda«. Prosimo n a j no vsej gospode odbornike, da pri* dejo z j: 3 s i j i v o k tej seji, ker se bo razpravljalo 01 zelo važnih atv&reh in bodo tudi volili trija t -r-, ki imajo pogajati o združitvi s »Pisaj tfcljakim podpornim društvom«. — Za Prešernovo vese<| licOf ki se bo priredila, kakor je ž? znano, v nedeljo 16 julija, i| »Zvezdi«, vlada povsod vsestrun Bko zanimanje. Ia temu se ni fia I saj so prireditev prarz^ie v sv ;a| roke požrtvovalne narodna dasse, kar je dovoljno jamstvo, da bo tal veselica nekaj i bi as noga :n bo uspeli Uko sijajno, kakor spl^h vs^ prir? ditve, sa katere sa žrtvujejo n&ifll dame. Kolikor sito poizvedeii kulis in kolikor moremo sodri I d;s?daojih pripravah, bo ta [»telet nova veselica najsijajnejša, kar j r.| ja bilo kedaj na Slovenskem. Kakorl smo ža poročtli, se je v Četrtek 9? 8t«l damski vesetični komite, ki j< izvolil v prsda^is.vo goape Franjol Roristka. Povest. (Dalje.) Malo v stran od Emonske ceste je stal paviljon, ki je bil lepo zarasel z bnjnim brŠljanom, tako da so se od daleč komaj razločevala okna. „Pravo gnezdeče ljubezni,u je Jaklič imenoval to koketno stavbo, ne vedoc, da je s tem pogodil zgodovinsko resnico. Paviljon je bil svoj čas last Žige barona Cojza, ki je imel tod kot mlad mož ljubavne sestanke s plavolaso grofico Trattmansdorffovo. Za časa kongresa pa je tukaj stanovala gospodična Elvira Leroax, o kateri se je šušljalo, da jo v večernih urah obiskujejo aajmogoč-nejši evropski vladarji. Ves zaBopljen je prihitel Slavik pred paviljon in se zagnal v hišna vrata. Bila so zaprta. „Torej je res tu !u je siknil in se zaletel v vrata, hoteč jih s silo odpreti. Zaletel se jc s tako močjo, da se je •taro in slabo poslopje streslo in da ao zazvenele vse šipe, ali vrata se niso odprla. Stopil je potem k oknom, da bi pogledal, če je kdo v sobi, ali vsa okna Jakličevega stanovanja so bila zagrnena. Slaviku se je bolesti krčilo srce. Obupno je stiskal pesti in naslanjal na šipe glavo, da bi Bi ohladil vroče čelo. Gorje, ki mu je polnilo dušo, ga je tako prevzelo, da ni mogel zadrževati solza. NiČ ai dvomil, da je baronica pri Jakliču, da je baronica postala Jakličeva metresa in da je zanj izgubljena. Šele zdaj seje popolnoma zavedel, kaj mu je bila baronica. Dolge tedne je omahoval med njo in med Olgo. Rad je bil pri baronici, z veseljem je hodil na njen dom ali ni si bil svest, kako mila in ljuba mu je bila. Počasi je v njem klila in se razvijala ljubezen do nje, v isti meri, kakor ga je Olga odbijala od sebe. Šele sedaj si je bil svest, da ga je Olga, kadar je bila ž njim prijazna, pravzaprav le premotila in omamila, da ga je vezala na Olgo samo ie polte-nost, ljubil pa da je baronico. In sedaj je bila tudi ta zanj izgubljena. Ali vsaj prepričati se je hotel, če i je baronica res postala Jakličeva me- j tresa. Smatral jo je za Čisto in kre- 1 postno žensko. Misel, da se je ž njim I igrala, da ga je imela za norca, ko ga je osrečevala z vročimi pogledi, ki jih je tolmačil kot izraz tihe ljubezni, med tem ko je imela grešno razmerje z Jakličem, ga je peklo, kakor globoka rana. Sklenil je, da se ne makne z mesta, dokler se ne uveri, je-li baronica res pri Jakliču ali ne. Nemirno je hodil gor in dol. Ljudje v sosedni hiši so postali nanj pozorni in so gledali s svojih oken, kaj da tod dela. Otroci so prišli s ceste in iz hiše in sloneč ob ograji so opazovali neznanega jim Sla-vika. A Slavik se vendar ni umaknil. Čakal je že dobro uro, ko je prišla stara sključena gospa — Jakličeva gospodinja. Kakor jastreb je planil Slavik nanjo. „Kje je Jaklič ?" „Ali ga ni doma?" je rekla stara 50Bpa in poskusila obenem odpreti hišna vrata. „Če ga ni doma, je najbrže pri svoji nevesti." Slavik se je zakrobotal. „Pri kakšni nevesti?" „No, pri svoji nevesti, pri Urški Lončarjevi." „Kdo je ta Urška?" „llči sodnega kaneclista Lončarja. Saj ne stanuje daleč od tod; tam-le na vogalu ob GradaŠČici." Stara gospa je z velikim začudenjem ogledovala razburjenega Slavika, a predno je še mogla vprašati, kaj da mu je in kaj da hoče, se je Slavik že obrnil od nje in ne da bi pozdravil, zdirjal doli proti trnovski cerkvi. Prešinilo ga je veselo upanje, da baronica morda vendar ni zanj izgubljena in da ji je storil veliko krivico, ko jo je imel na sumu, da je Jakličeva ljubica. In naglo je začel delati naklepe, kako se vrže pred baronico na kolena, iu prosi odpuščanja, da jo je tako krivično obdolžil in ji razkrije svojo ljubezen. In v duhu je že videl, kako razprostre baronica roke in mu jih dene okrog vratu, kako nagne svojo glavo k njemu in ga poljubi. V označeni hiši ob Gradaščici je Slavik hitro našel stanovanje sodnega kancelista Lončarja. Mlado vitko dekle s prijaznimi sivimi očmi in zale-obraza mu je odprlo vrata. „Opro3tite,u je vprašal Slavik, ,al ni tu slikar Jaklič? Reklo sc mi ie. da ga tu dobim.* „Da, Jaklič je pri nas,*4 je 01 vorilo dekle, „izvolite vstopiti.- V skromno opremljeni sobi je Slavik našel Jakliča, ki je sedel za mizo in nekaj risal. Jaklič je strme skočil s stala, ko je zagledal Slavika. l>Iedo upadlo lice Slavikovo mu je pričalo, da se je moralo nekaj posebnega zgoditi. „Kaj te je pripeljalo sem V Ali je kaj zgodilo?" nKje je baronica?" je z zamolklim glasom vprašal Slavik. Njena sobarici |P( mi je rekla, da je Šla k tebi." „Bila je pri meni popoldne, kakor vsak dan, ker slikam njen portret, * kam je potem šla, tega ne vem." Slavikova prepadlost je Jaklič* vznemirila. Ponudil je Slaviku stol. „Sedi in povej kaj ti je. Nekaj s6 je moralo zgoditi. Če je mogoče, ti bom pomagal ali vsaj svetoval«" (Dalje prih.) cil v nt t Pr 12 ti *a V8 Pe •o dr. Tavčarjevo in Milieo Uri-carjeve. Tudi posamezni odseki so ge Ž3 konstituirali. Imena načelnic prs*m?zmh odsekov priobčimo jutri, jkjjški vvsalični odbor je imel svoje prve posvetovanje sinoči. Za pred-8eđnika tega odbora je bil izvoljen g dr Karel Triller, za podpred-goiniko pa g. dr. IvanOražen; ga tajnika sta b>la izbrana gospoda j*sn Kruleč in Ivan Vol o. K*r ge ua*x\erava prirediti veselica v naj večjem ob3egu — ventiliralo se je celo vsprašanje, d« li bi ne kazalo pritegniti k veaehčn?nau prostoru tudi g> Kongresni trg —, se je v svrho razdelitve naravnost ogromnega dela C3oeva!a cela vrsta odsekov, ki se bedo ttkoj lotili dela in storili vse, ds bo veselica uspaia kar n^jkrasnej?. — Izlet Srbov na Slovensko. Ztano je že, da nameravajo Srbi priti v Ljubljano in Postojno s posebnim vlakom. V vseh bdgrad-skih krogih vlada veiifco navdušenje ta izlet, ker so Srbom Slovenci p •aebco stropsštiiooi. Izletnikov bo iz vseh krogov, a posebno vahfco bo Ustnikov, uradnikov in trgovcev. Krr Odrska ni dovolila posebnega vlaka, voziii se bodo iietniki do Zagreba z navadnim vlakom, a od Z?£t:ba do Ljubljane in Postojne se bodo vcsiii 8 posebnim vlakom, ker je južoa želetnica dovolila posebni vlak. Izletniki vaanaejo si?bej tudi g d bo 20—30 mož. V L;ubijano prirejo izletniki 7. aH 8. julija (aatančno Be Še ne ve) okolu 5 uro popoldne in ostanejo iu do 9. ure v jutro drugega dne, ko odpotujejo v Po-= ojno. Spiritus agens eele te akoije js neki vitji častnik v srbski vojski, ki ie rodom Slovence, a je žts čez esst let v Srbiji, pa se je odlikoval v mnogih bitkah v hercegovski vstaji in v srbelo turških vojnah O I ku priprav bom poročal natančnejše. — K tej vesti bi pripomnili. V Ljubljani ae priredi v »Zvezdi« 16. julija sijajna PreSernova vose-I ca. Z ozirom na to bi bratom Srbom nas tovail, da bi odložili e v o j i z 1 e t s a teden dni to je na d n n 16 julija, katerega dne se lahko vdčleže najsijajnejŽe veselice, k bo ji priredili Slovenoi. — Pogreb. Včeraj popoldne ja bil pogreb tovarnarja pohištva, •podi Viktorja N a g 1 s s a. Pogreba 98 udeležili ntjvišji sloji občinstva. Na čelu impozantnoga sprevoda je svirala ljubljanska društvena godba; ca d jo j e stopal ljubljanski »Sokol« v lepem številu in z društveno za-Eiavo, z* njim pa delavsko osebje pokojnika. Pogreba so prisostvovr.li med drugiosi gg.: predsednik deželnega sodišča L & vični k, župan Hribar, mnogo častnikov, občin-Bkih svetnikov ljubljanskih, hranil r fina ravnatelja K o 1 i m a n n in Luckmann, zastopniki trgovslva in razni uradniki. Tudi ienstva je bilo velike. — Divji petelin napravil škodo. Večina posestnikom iz B cs pri Siofji Lo:i je napravil divji petelin pri mladih jelkah veliko :■. Na več kakor 14 oralih sveta je skoro v«s mladi rod jelk odstrižen pn vrhu. V tem kr?;u se nahaja mnogo divjih petelinov in nadvojvoda Ferdinand je ustrciil tu dva letošnjo sezono. Nekaj let sem najemni* leva ne izstreljuje dovolj te divjačine, zato S9 je ista zelo pomnožila Letošcjo zimo eo gozdni ptiči vsed zmrzie zemlje težko prišli d? živeža. Tudi petelina je navi, si sr'ai in primoran ]e bil grizti jelkove •■ ve. M-k dim drevesom ;e to v Kvar. ker zastane 8 tem rast vrha. Kiiemnik lova trdi, da so napravile to škodo veverice in »irevrsne« miši, kar :e pa popolnoma izključeno. Zoano je, da divji petelin najrajši ^dgrizuje vršičke jelkam, me': tem, ko veverici diši bolj smreka. Tadi v k^jih, kjer je narejena ta škoda, ni EForo nič veveric, a divjega petelina in kuro izpodiš na vsakih par sto korakov. Posestmki so naznanili škodo krilnemu gisvarstu v Kranju in županstvu v Selcih ter najemniku lova g. Periesu v Ljubljani. Posestniki cenijo škodo nad 100 K kar je amevno, ker je na vseh 14 oralih poškodovano vsa mlado jelovje. — Sprememba posesti. Kakor poroča „Fremdenblatt", je grad fcavnal pri Šentpetru na Notranjem, ki je bil dve stoletji last grofa Hohenwarta, prešel v posest upravna ravnatelja Julij ana Herberta Lntza na Dunaju. — Nesreča v Gorjancih. Posest Činorna nemški župniji na Koroškem, v kateri pa prebiva več n:*go tretjina Slovencev in okolic? je popolnoma slovenska. Bilo je pred prazn-kom sv. Rešnjega Teles* in kaplan (seveda Nemec) j e zahteval od svojega župnika, da se mora monstranca splavi-cami ckinčati, češ, ker je nemška župnija, to bo ljudem ugaja (o. Župnik Btsr in izkušen mož, tega ni dovolil ter mu samo Gdgovonl, da s* kaj takega tadi v najbolj nemškem kraju ne spodobi. Kaplan je bil zavoljo tega baje silcio jezen in imenovanih rož, ki mu jih je prinesla neka šolarica (najbrž, da bi potolažila njegovo velenemško navdušenost) še sprejeti ni hotel. O Votan! Zdaj bodo tvoji Nemci spoznali, kaki duševni revčki da so. Kdaf bodo spoznali, da so plavica ali»pez deoi« že od nekdaj v naših žitih rastle kot nadležen plevel, in se noben človek za nje niti zmenil ni in da so šele pred kakimi desetimi leti začeli razni nemčki in nemčurčki nam na polju škodo delati. — Podporno društvo za slovenske visokošolce koroške se je ustanovilo v Celovca in je upati, da bo uspešno delovalo, ker je že dozdaj pristopilo 6 ustanovni-kov po 100 K in da bodo imeli koroški slovenski vseučiliščniki v njem krepko oporo. — Himen. V Trstu se je poročil g. Peter K o m p a r e s gdč. Tončko Vodnik. Bilo srečno! — Izpred porotnega sodišča v Trstu. Z a vratni umor. Kakor smo ie svoječasno poročali, je 6. aprila t. 1. okoli polu 9. ure zvečer ustrelil v Trstu na aelo živahnem Gorsu 181etni agent Rihard F urla n avojo 161etno ljubico šiviljo Jjsipino Rat i ss 4. ki je na mestu mrtva obležala. Furlan je bil takoj aretiran in je stal včeraj pred tržaškimi porotniki. Obtoženec priznava avoje dejanje, pravi le, da g i je storil v trenutku dnine razburjenosti, da ne ve, kdaj je vzdignil samokres in ga sprožil. Z Ratisso sta imela lju bavno rasmsrje od maja lanskega leta, za kar so dekličini starši vedeli in to odobravali. Šivilja je sprva imela rada Furlana, kmalu pa je postala mrzla proti njemu, naposled še nje* (rovim pozdravom ni odgovarjala. Poskusil je vse mogoče, da bi jo zopet zase pridobil, toda vse je bilo zastonj. Posledica tega je bil nesrečni trenutek£6. aprila t. 1. — Porotniki so zanikali enoglasno vprašanje glede umorstva, a pritrdili so glasno vprašanju glede uboja in je bil na podlagi tega pravoreka obsojen Furlan na 5 let težke ječe, poostrene z enim postom na leto. — Druitvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava11 na Dunaju priredi v petek 16. t. m. društveni večer, na katerem bo predaval gosp. stud. phil. Evgen Saiovio: »Ali so akademiČna ferijalna društva sploh potrebna ali ne?« Začetek ob 8 uri zvečer. Lokal: Straesars Rastauration »Zum sohwar-zen Adler«, IX Spitalgasse. — Povozil je danes ob 1. uri opoldne tovorni vlak gorenjske želez aioe v Šiški posestnika Žveloa, katerega so težko ranjenega prepeljali z rešilnim vozim v bolnico. — Nesreča? Sinoči okoli 9. ure je prišla neka stranka na osrednjo stražnico nazn&nit, da pri škarpi ob Stadentovskih ulicah nekdo kliče policijo na pomoč. Ko sta šla takoj dva stražnika na lice mesta. Bta našla tam lež&ti postopača Ivana Tabornika, rojenega 16 maja 1878 v Ljubljani in tudi semkaj pristojnega, ki se je zvijal in vpil, kako ga boli. Odvedla sta ga na magistrat, odkoder so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Tabornik je izpovedal, da je šel tostran Grada po škarpi, odkoder ga je neki človek puhnil tako, da je padel z nje in zadobil težke notranja poškodbe. Tabornik je hud pijanec in velika nadlega občinstvu, kakor tudi policiji in skoro ni ver-jetoo, da bi ga bil kdo pahnil, ampak je najbrže sam padel in sedaj to le 1 -j.3. Mogoče je pa tudi, da bi bil koga ozmerjal, kar je njegova navada, in da bi ga dotični nato pahnil z zida. — Tatvina. Posestniku Fr*n oeiu Olif&ču s Brda štev. 3 pri Ri dovljici je v noči cd 13 na 14 junija doma iz pašnika neznan tat 3 leta staro, rdečk^stobelo, ne kovano, na zadnjih nogzh nad kopiti belo in 600 kron vredno kobilo ukradel ter odgnal, kakor je po sledu razvidno, čez Jrloviso proti Primorskemu (Podbrdo). — Opekla se je danes dopoldne v laboratoriju lekarnarja g Uoald» pl. Trnkoczvja 34!etna dekla Terezija H.?dnikova iz Ziboršta pri Kostanje vici. Opečena je po vratu in životu Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Traverza je padla na levo nogo v Litiji zavirači A. Lavrinšku in mu jo močno poškodovala. D) Ljubljane so ga pripeljali z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Prisiljenec pobegnil. Včeraj popoldne je pri podiranju stare u\ zidu v Vegovih ulicah pobegnil od dela prisiljeneo Ivan Brandstetter. Tekel je proti mestnemu logu, kjer se je tudi izgubil sled za njim. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo i južnega kolodvora v Ameriko 36 Hrvatov, 26 Slovencev in 7 Crnogoroev, nazaj pa je prišlo 15 Hrvatov. Na Jesenice se je peljalo 20, v Hrušico 27, v Tržič pa 14 Hrvatov. — Našla se je danes zjutraj zlata broža. Itgubiteljioa naj se oglasi pri upravništvu našega liBta. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer društveni konoert ss člane v »Svi-cariji«. začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je konoert »Društvene godbe« v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske uliee). Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. — Najnovejše novice. — Nad sto oseb se je zastrupilo pri slavnostnem obedu kmetijske razstave Brombergu. Ni ie dognano, katera jed je bila tako strupena. — Tri milijone pasiv je sapustil bankir Dunkelbuhler v Norimberku, ki se je te dni ustrelil. — Is pokopaliič parki. Dunajska mestna občina je dobila od nadškofijstva opuščena katoliška pokopaliiia, ki jih spremeni v parke. — Ponosni Amerikani. Senat vseučilišča driave Misiju je odklonil darilo milijonarja C ar negi j a v snesku 25 milijonov dolarjev, češ, vseučilišče ne potrebuje tega denarja ki se ga drii »moj in kri delavcev.« — Umorieni grški ministrski predsednik Delyan-nis se pokoplje na državne stroške. * V dvomu. Kmet s prešičem na vrvi vidi, da mu drči avtomobil nasproti, in reie: »Sedaj ne vem, ali dobim več, ako dam sebe ali pre-šička povoziti!« * Smisel za kaj višjega. Ona: »Zraven novega jopiča potrebujem tudi novo obleko!« — On: »Toda, draga moja. obleka in zopet obleka! Ali nimaš prav nobenega okusa za kaj višjega? — Oia: Z t kaj višjega? O, da, potrebujem tudi nov klobuk!« * Državni dohodki in davki na alkohol« Na Angleškem da 32 procentov državnih dohodkov obda-čenje alkohola in angleška moč na rnorju se docela pokrije samo s temi davki. Dohodki iz tega obdačenja alkoholnih pijač so vnašali zadnje leto na Angleškem 37,188.000 fantov šterlingov (>krog 893 milijonov K), izdatki za angleško mornarico pa 35 476.000 fantov šterlingov (okrog 852 milijonov kron) Skupni dohodki Združenih ameriških držav znašajo letno 139,952 000 funtov šterlingov, med tem odpade na davek na alkohol 40,070000 fantov Šterlinkov ali 29 odstotkov. V Kanadi da 19 odstotkov državnih dohodkov davek na alkohol, v II > a: -diji 19, na Ruskev, Francoskem, 7 Belgiji in Švediji po 18 v Nemčiji 5 v Italiji, Srbiji in drugih posameznih državah ie po 2 odstotka. Književnost. — Album slovenskih na-pevov. 50 sSovenstih napevov za klavir priredil Fran Gerbić. V založbi L Sch w en t ner ja v Linb Ijani je izšel tretji zvezek. G^rbić^ve priredbe narodnih napevov za klavir spadajo med najpriljubnejša in naj-staapstf&kejš * dela naše glasbene literature. G?rbić je znal vsakemu narodnemu napevu ohraniti njegov značaj in njegov naravni čar. To je sijajna stran niegovh * finim okusom m umetniško tankočatnostjo izvršenih prireditev za Klavir. G^na temu zvesku, ki je posrečen gospe Rozi B1 e i w e i s o v i plem. Trsteniški, znaša 3 K. — D. M. Brancoff s Lft Ma* cedoine et sa popuiation chre-tienne. Avce dectx C*rtes othnogra-£*hiqua9. Pariš. Librairie Plon. 1905 Ta 267 strani obsežna kijiga te znamenit pripomoček za spoznanje makedonskih razmer. V knjigi je popi eana Maoedonija z geografiSnega stališča, podan je pregled administrativna uredbe te deželo in končno jako ns.t*nčen statističen izkaz o prebivalstvu, njega veri in narodnosti. Za vsako občino, vsako vasica je navedeno, koliko ima prebivalcev, kak jezik govora, kateri cerkvi pripadajo, kake šolo imajo in koliko otrok jih obiskuje. Končni rezultat j^ naslednji: V M*c?doniji prebiva 1.172 136 B>?g*rov. 190047 G-kov, 63 895 R-i-munov, 12 006 Albauoev, 840 433 Mo-h&medftncev, ki govore različne jezike, 12.604 ciganov in 80000 Žido* Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. 1.) Bogomir Mi klin, 19 let star, mesarski pomočnik v Preval jab doma, je kot mesarski pomočnik svojemu gospodarju Andreju Hermanu na Savi izmaknil za 11 K 84 v mesa in 20 K gotovine. Pobral je tudi od dveh odjemalcev za meso 209 K 82 v. in s tem zneskom svojemu gospodarju u5el. Potepal se je nato po Solnograškem, ter je v Honsu trem kranjskim delavcem pobral več obleke in srebrno uro z verižico, dvema dragima delavcema pa črevlje in nekaj obleke. Ker se je bal pod svojem imenom potovati, prekanil je občinsko predstojništvo v Werfnu na Solnograškem, ter je pripravil do tega, da mu je izročilo začasno potrdilo, glaseče se na ime Franc Baumeier, trdeč, da je svojo delavsko knjižico izgubil. Obdolženec, ki le nekaj tatvin priznava, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. 2.) Že večkrat zaradi goljufije in tatvine kaznovani Albert K o r d c š iz Ljubljane je bil težen, da je v StreliŠkih ulicah iz zaklenjenega predala gostilničarju Jožefu Tomcu izmaknil 130 K papirnatega denarja in okoli 20 K srebra. Ker se mu ni mogla tatvina dokazati, je bil oproščen. — 3.) Fran Zlobec, oženjen zidar v Bohinjski Beli, je z vsoto 180 K, ki mu jo je zaupal Janez Strgar, pobegnil. Zlobec dejanja ne taji. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. 4.) Alojzij Trzin ar, delavec pri električni železnici v Ljubljani, je v D ep ali vasi Franceta Čolnarja, s katerim sta se zaradi nekega dekleta sprla, z nožem osuval in mu prizadejal 6 ran. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 5.) Ko je orožnik delavca Štefana Čopa, zidarja na Ilrušici, zaradi neke male tatvine are- toval, napovedal mu je Čop napačno ime ter mu pokazal na tuje ime „Štefan Tudjanu se glasečo knjižico. Obsojen je bil na 3 tedne zapora. Oproščen pa je bil hudodelstva javnega nasilstva, da bi bil v predoru pred voz, na katerem se je vozilo več delavcev, na tir položil neko trugo, kar bi bilo lahko povzročilo veliko nesrečo. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 16. junija. Zadnja seja državnega zbora bo 5. julija; nato bo imela še gosposka zbornica par sej. OJgoditev drž. zbora se razglasi 15. julija. Osek 16 junija. Občni zbor slavonske kmetijske družbe je sprejel soglasno resolucijo, v kateri je rečeno, da bi gospodarska ločitev Ogrske od Avstrije pomenila katastrofo za hrvaško slavonsko kmetijstvo. Budimpešta 16 junija. Vzdržuje sa vest, da bo artiljerijski general Galgoczy imenovan za zapovednika ogrsko - hrvatskega domobranstva namesto pokojnega nadvojvode Josipa. Rim 16. junija. V dobro poučenih krogih se govori, da se kmalu doseže med Vatikanom in Kvirinalom sporazumljenje. Papež je baje izjavil, da je pripravljen, se odpovedati, da bi se mu zaostali letni prispevki italijanske vlade morali izplačati, temuč se zadovolji s samimi obrestmi. Poznanj 16. junija. Nemška policija je aratovala na ruski meji 13 ruskih dijakov-nihiiistov, ki so bili na potu iz Ženeve v Rusijo. Zaplenili so jim prtljago, v kateri so našli množico revolucionarnih spisov. Petrograd 16. junija Veliki knez Aleks e j Aleksandrovič je demisijoniral kot vrhovni admiral vojne mornarice. Kiev 16. junija. Na trgu v bližini policije je izvršil nekdo včeraj atentat na načelnika tajne policije, Spiridoviča. Atentator je ustrelil na Spiridoviča dvakrat in ga smrtno nevarno ranil Dasi so bili v bližini vojaki, vendar se je storilcu posrečilo uteči. Pravijo, da je atentator neki znani žid revolucijonarec. London 16. junija. Anglija je odklonila vabilo Nemčije k mednarodni konferenci zaradi Maroka. Rusko-japonska vojna. Washington 16. junija. Ker se ruska in japonska vlada nista mogli zediniti, alise naj skliče mirovna k onferenca v Cifu, ali v Pariz, je predsednik Roosevelt predlagal, da se v to določi Hag. S Hagom pa ni bila zadovoljna niti Rusija, niti Japonska; zato sta obe vladi izrazili željo, da se naj mirovna konferenca skliče v Wa-shington. Tokio 16. junija. Razglaša se tole poročilo admirala Toga o bitki pri Tsušimi: Japonsko bojno povelje se je dalo 27. maja ob 1. uri 55 minut popoldne. Rusi so pričeli streljati na japonsko bro-dovje ob 2. uri 5 minut. Japonci pa so pričeli bombardma, ko so se Rusom približali na 6 kilometrov. Svoj ogenj so koncentrirali s tolikim uspehom na obe ruski admiralski ladji, da se je bitka odločila že ob 2. uri 45 minut. Z ozirom na dogodke dne 28. maja pravi Togo, da so njegove oklop-nice in Kamimurine in Urijeve križarke tako popolnoma obkolile eskadro admirala Nebogatova, da se ta na noben način ni mogel rešiti. Ko se je Nebogatov vdal, je Togo dovolil ruskim častnikom, da smejo obdržati sablje. Flensburg 16. junija. Ruska križarka „Donu je 30. maja ustavila neki ameriški parnik, ki je bil na potu iz Japonska v Tiencin, ter ga potopila. Kje se sedaj nahaja ta ruska kiižarka, ni znano. Najnovejših vesti ne moremo priobčiti, ker je telefonska zveza z Dunajem pretrgana. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. junija: Dr. Kari Ahazhtoh.^vele-posestnik, 70 let, Stari trg 13, Pneumonia. Dne 10. junija: Ludmila Marenče, posest-nikova hči, l8/« leta Dolenjska cesta 16,*Ca-tarrhus intestin. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kani dan. bone 15. Ralošbenl papirji. 4°/ft majeva renta ..... 4°/„ arebrna renta..... 4° c aTBtr. kronska renta . . 4°/0 „ »lata „ . . 4°/0 ogrska kronska „ • . • 4»/o ■ «1**» » • • • 4% posojilo dežele Kranink« . 4Vs°/o posojilo mesta Spliet . *Vi°/o » n Z»dar . 4Vt°o bo-.-herc. žel. pos. 1902 4C , oeski dež. banka k. o. . junija 1905. Denar Blage ••/o 4V,°/c n » »*•••• sst. pisma gaL. d. hip. b. pest. kom. k. a. a. 10°/0 pr....... zast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske een. dež. hr...... • z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih ie- leznic d. dr..... obl. Seske ind. banke . , prior. Trst-Poreč lok. žel. *V/. 4' , 0 • l% 'o *° . 4; . prior. dol. iel ML inž. žel. knp. '/tVi ft'/sVi 1T8t* P°s- M -ćl- P' 0 * Srečke. Srečke od 1. 18601 . . . . . , „ . i««*..... B tizske..... B lem. kred. I. emisij* • n n. . . , ogr. hip. banke . . . B irbske š frs. 100*— „ turške...... Basilika srečke .... Kreditne B .... Inomoške s . . . . Krakovske , . . - Ljubljanske B . Atbl. rud. križa B . • . * Ogr. g b Rudolfov« Salebnrške Dunajske kom Delolee. Južne železnice..... Državne železnice .... A.T8tr.-ogrske bančne delnice . Arstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Žimostenske B ... Premogokop ▼ Mostu (Brnx) . Aipinske montan..... Praška Žel. indr. dr. ... . Rima-Mnranyi ,...«. Trbovllske prem. družbe . . Arstr. orožne tovr. družbe . . Čelke sladkorne družbe . . . C. kr. cekin ....... SO franki........ SO marke........ SoTereigns ....«., Marke......... Laški bankoTei...... Eubi:?......i . . Dolarji......... 100-60 100-35 97*75 119*70 97-65 11970 99-50 10060 100- — 101- 50 1005,5 100-26 10115 10765 100-50 100-50 100-10 100-— 100*76 99'— 99*50 31940 IC0-86 191 25 293 50 168 304 — 303 50 273 75 104 — 142 — 5*6 20 482 50 78--89 — 65 — 57 — £6 hO 64«— 74-50 {45 — 8B 664 1646 662 ; 778" 246 64c 628 «678 550 275-580-170 ko 75 75 60 afi 75 50 11-32 1911 23*48 23-96 117-30 96-50 S53 — 4-84 100-70 100- 56 97*95 119-90 97-85 119*90 101- — 101*60 100-— 102 50 100- 60 10065 10215 108-65 101- 50 100 80 10105 101*— 101*76 100-— 321*40 10185 193-25 29o-50 170 — 310 — £09 50 27475 109 60 143 — 2720 492 50 83-60 97— 71-— 58-— 37 50 68'-81 — 550 — 87 50 665*75 1656 - -663 75 779 50 246 50 S55-— 529 25 2688 — 651-75 27d — 587 — 172 - 11-37 19-13 2354 2404 117-60 95 70 264-— 6 — Žitno cene v Budimpešti. Dne 16. junija 1906. Ttrmin Plenica Rž Koruzi n Oves ta oktober . . . „ b oktober . . . «, b julij * * • • b „ maj 1906 . . „ „ oktober 1906 . „ Hlefcltv. 15 vin. ceneje 100 kg. K lo 64 100 100 100 100 12 72 15-10 1104 1102 Meteorologično poročilo Višina uad morjem 306- Srednjl araćni tlak 7550 unij | Čas opazo- Stanje barometra So 5 w ae Vetrovi Nebo vanja v mm 15. 16. 9. zv. 7. zj. 2 pop 733 8 16 0 al. jzahod 734 0 135 7319! 261 jasno si. 88vzh.; J*8110 sr. jzah. idel.oblać*. Srednja včerajšnja temperatura: 16 9' normale: 17*8°. — Padavina 0 0 mm. Izjava. Gosp. Ivan Juvan, agent pivovarne Auer, nima pravice inkaso-vati za tvrdko i928-i pivovarna Auer. Vojaški koncert ■ se vrši Jutri, v soboto, 17. Junija t. 1. i hotelu Južni kolodvor". Začetek ob 8. uri zvečer, K obiska vljudno vabi ndani 1544-7 1908—2 prodajalk: v manufakturni stroki dobro izvežbana, pri Re> Miklauctia 1L, jvitolj« Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. Železnice v Beljaku. IsTrođ. Iz ■vozra.egra- roda. Veljaven od dne 1. junija 3906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči obodi i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monako vo, Ljubno, čez Selzthal v Auase*, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri 5 m z-ntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Ino most, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plien, Marijiae 'are, He\ Francove vare, Karlove vare, Prago, Liosko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Enomost, IBregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. nri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak «r Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, fiez Klein Reifiing v Steyr, Line, Bndej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, JJubljana-Linc-Praga direktni voa I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. iBtotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol, PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 53 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana đirekt. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dnoaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga-Linc-Ljnb-ljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Lino, iStevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«( Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Mcnakovega, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabia. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabia, Čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta iu Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Me&ani vlaki: Ob 7. uri *2H m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah iu praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 4^ m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah iu praznikih. — Srednjeevropski čas *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 Restavracija „pri Levu" Marije Terezije cesta Iti, aMIteiijna^, fejje Terezije cesta 16, Vsak dan večkrat sveze puntigamsko marčno in bavarsko pivo. Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec. Izfbcrr^a, 3^1ro cona Ir-inJnlnoa. Na razpolago je velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice, zborovanja i. t d. —-v Večkrat v tednu domače godbene zabave, K obilnemu obisku vabi najvljudneje oa 3 kolesih,w dobro ohranjen, se po nizki ceni takoj proda. 1927 Vpraša se na Žabjaku v trafiki. ■ ■ (tudi za žganje) za Ljubljano se odda takoj ali pa 1. avgustom v najem. 1 Ponudbe pod naslovom „Gosti, niška koncesija11, pošta Sp. Šiib Milostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 1683_, prve ljubljanske velike pražarne za kavo? Zdravilišče Toplic na Kranjskem, dolenjske železnice postaja Straža-Toplics. Akratoterma 38° C. Pitno In kopalno zdravljenje. Posebno uspešrv protln, revniallzein, iMchlaM, ncTrstlglJo, kožne in žerntlte l»ol< /, , Veliki kopalni ImMlnl, ortdeljene liopeil in močvirna'« kopeli. 1 opravljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje. Gozdnata okolici Dobre in cene restavracije. Sezlja od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in m jasnila daje brezplačno kopaliMpna uprava. 18741 1 • ■- !• \ 1 /\ y5< , pij'*" Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER & k.. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga poljedelskih strojev in orodja. 1914-1 Al. Kos, restavrater. ©I©|©|©|©|©|©|©|©|©1©|©|©|©|©|®|©|®|©|®|®|© © © © © © © © © © © © © © © © Velika serijska prodaja! V petek 16. junija, v soboto 17. junija. Jttoško blago se bo v teh dnevih prodajalo po znižanih cenah. Žepni robci Srajce Ovratniki Jttanšete prsi Spodnje hlače jlogavice JClačniki Dežniki 9[ravate. ipP^ Dvorski trg štev. 3. 1900—2 © © © © © © © © © © © © © © © S 0 J in učenec se sprejmeta takoj. Kje pove upravništvo „Slov. Nan T) tis rta m m o\ P1 ▼a j« je g ki m z dr se ok k( 80 ni vii ra sk Pr \ m vi m ki sp ol je i-- ad traovski noicn v «] Pc le želi takoj vstopiti v službo, najra«* kje na deželi. 1^ Ponudbe na naslov M. Poštenos poste restante, Cirkno, Primorsko, m ©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|© Hotel „Ilirija'. V soboto, dne 17. junija ok velik »3+- J vi to vrtni koncert ljubljanske Društvene godbe Začetek ob 8. uri. ]--Vstopnina 40 vin Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombina-cijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno zavarovanje na doživetje in smrt b zmanjBnjoCimi se vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividende. tt zaje m na zavarovalna banka tt Pragrl, Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vieakail slovansko • narodno upravo. 5—70 Vh pojM&il« daj«: fienepalni arastop w Ljubljani, ftegar pisarne so v lastne) bančnej hiii *e«w. te m i Pc ki j* in ■z Zavaruj o poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Skoda cen j nje takoj in najkuiantneje DSiva najboljši sloves, koder poslal« Dovoljuje is Čistega dobifika izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r. Ivan Tavčar Laatuina in tlak »Narodne bakarne v