Leio VII, š*ev. 137. Celje, lorek 15. decembra 1925. Poštnina plačana y gotoilnl. °^^^^^^L ^^^H ^^^^^^^^^L ^^^h ^^^K ^^^B^^^B ^^^^^^^^^^k ^^^v^^^^^^ H^h fli^B ^MBPr^^Sll Naročnina Zai Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za Inozemstvo: le.tno 240 Din. Posamezn^ Sttwilkn I Din. Izhaja v torek, četrf efe In ftoboto* Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl Tel.65.—Rač.p.-Č.zavoda 10.666. Oglasl'po stalnem ceniku. Celje, dne H. dec. 1925. Ce smo Slovenei lahko so na kaj ponosni v teh čudnih časih našega sra- molnega poniževanja, ko se v zname- nju dniene kmecke baliarije prevaža po Sloveniji predstavnika lirvatskega seljaštva in demagog!je, smo bill in smo ponosni na kulturo nasega naro- (la, ki hna svoj eclinL glavnl in resnični izvor v naši slovenski soli. Da v težkih guspodarskih prilikah in ob kri.viciio neenakem obdavcenju sploh so diha- r.io, ni iskati vzroka v našem bogastvu, ki ga pri nas ni, pač pa. odiuoi'G v prkl- nosti našega naroda vseh slojev in sta-- nov, ki črpajo svojo usposobljenost iz dobro splošne in strokovne izobrazbe, ki iiam jo je sko/.i lot a da.jala naša sola. Doha, ko se je nas slovenski kinet branil .sole, ko jo pod avstrijskhn in nemskim uplivom bis še naziranja-, da ima sola le la namen, da nci. nemšči- no, je že davno za nami. Klerikalizem, ki je svojčas skušal oslabiti uplitv sole, ker se je bal napredka naroda, se je moral* u klon, it i splašiioniu. naziranju. naroda, ki vidi v soli predpogoj vsemu svojemu napredku in obstanku. V tej borbr kierikalizma. proti solii in za so- lo, ki bi naj služila njomu, jo zmagala pri nas zahteva narodne in državne Hole, kakor jo imanio danes. Naša sola je dancs že tako dobra, da ni v njej »'•a.sa no niesta za pol'itiko. Kdor trdi kaj drugega, ne ve, kaj je sola in le potrjuje, da ne pozna sole iai da bi rad gojil v soli nauk o našem ponižanju in vcepljal mladini strast stanovskoga so- vrastva, ki ima svoje koren in e v baha- ti bogatiji srene surovosti i,n duševne neknlturo. ki se ne da zabrisati ne z denarjom ne s surovo domišljavo.stjo. Stovenski človek, pa naj je kniel, delavec ali obrtniik ali nameščenec ali ii-govec, on čutii vsak dan težkega bo- ja m življenje, kaj pomeni zanj in za njegovo otroke, ki jim nima zapustiti premoženja, dobra šolska naobrazba. On si ne želi nazaj časov, ko je orga.- ii ist ali mežnar bil. ediaii, ki je učil otroke cei'e fare. Prihranjeno je bilo le •»Kmetskemu listu«, da je vrgel na na- so solo kup blata in se dvignii do sme- !o Irdiivf, da znajo danes otroci manj kot so znali tedaj, ko je našo solo pred- stavljal organist. Tlvaia bogu, da smo lako da lee, da nam ni: U'eba braniti ne naSe sole, ne onega slann, ki nam je šolo dvignii na današnjo višino, pa če- Uuli je Irpel in trpi še danes pomanj- kanje. Bolj ko bodo demagogi pljuvali na soi'o, bolj se bo narod zavedal nje- iH'^a pomena in poprej pride cas, ko taki Ijudje ne bodo vee govorili ime- noin naroda, tudi v zaščiti g. Radica, ni in ist ra prosvete ne. Naš slovenski človek mi«li trezno, on ne Ijubi skokov za klici kricačev, ki so bi.'i še veeraj *amostojni kinetijci in voleagrarei, ki so rohnoli nad oniini revnimi dei'avoi in slovenskimi kočar- ji, ki so v svojein obupu iskalii rešitve v Radičevi repiibliki. Včeraj so kor- doni policije in žendarmerije stražili v Mariboru g. ministra Radica, in vo- ditelji slovenskega kmeta, kii so zlezli v Hadirovo ministrsko torbo. uicnijo, da je slovenski človek, četudi je revež, ta- ko !sl'ep, da ne vidi hinavščine, kot je tako dolgo ni spregledal nepiismoni hr- \atski seljak. ¦— s —. Naše sedanje gospodar- sko stanje in obrestna mer». (Konec.) IJencn no yospodarslvo v dobi po prevratu. je odsev gospodarskih prilik v tern Oa.su. — Pnmanjkovalo je za l.iodjetja kapitala. — Že med vojno za- poeeta. oJ)i?ica denarja se je vsled ra- stoče dragiiije povečaia. — Vkljub te- nui pa je obre,stna niera rasla, ker je bila potreba po kapitalu vecja kakor pa ponudba. -- Obrestna mera je do- sogln tako \ isino za vlogo in za kredite, kakorsno poprej v prinlvojiu dobi ni- sin.) nikdar poznali in kakorsno sino lakrat imenovali za oderuško. — Za kredite je porasla obrestna mera na m't'o. za vlogc do 16%. V nekaterih de- li ii nase državo, kjer je vladala že v in-edvojni dobi visja obrestna mera noffo pri nas, je bila v povojni dobi obrestna mera posebno za kreilite še viwsja in se govori, da so denarni zavo- di na Hrvatskem in v Srbijii zaračui- njevali za kredite tudi) 50%. — Bavno la visoka obrestna mera, ki je privabi- ]a sicer k nam tudi tuj kapital, ker se je lujeoiii izplarai'o nalagali denar pri nas, je gos])odarsko krizo .poostrila ter je v veliki nicri vzrok, da se ni dalo izvesti in pri življenju ohraniti mno- gih sicer dobro zasnovanih podjetij. — Vslod \'isoke obrestne mere za kre- dite je bila vsaka, sigurna kalkulacija izključena, onemogoc-ena je bila ren- tabilileta podjetij in ker so tudL drugi iiioinenti kakor n. pr. visoki davki, vi- soke dclavske zavarovalnine itd. vpli- vrtli na rontabilrteto, so je marsikatero podjotje zrušilo ali je pa še pravočas- tio brez verjih izgub likvidLrai'o. — I'nko je visoka obrestna mera povzro- čila, da .'?o zacoli v pod jet ja in v trgo- vino nalozen". kapitali pritekatii nazaj v banke in v letu 1925. je nastopila pri denarnih zavodih ravno vsled tega in drugiii vzrok(/v pieoejšnja obilica raz- polozi'jivega kapitala. — Pasledica je bila ta, da so v juniju 1925 banke zni- zalo obrestno mero za vlogo na 7 do 10%, poziipje meseea septembra pa na 5 do 7%. — Nengodno je, da ni v isti moi'i padla tudi obrestna mera za kre- dite, kalero držijo še danes nekateri zavodi na neopravic-eno visoki stopinji, tako da je razlika med obrestno mero za vloge in ono za kredite več kakor 10%. -¦¦- Ta jirikazen ni zdrava in de- narni /a\odi bodo niorali. to razliko spraviti v .vklad z današnjim ^ospo- d a rsk i ni ])ofožajem. V poprevratni dobi pa do danes so je. juvše dr.imnw .ladntžuiMvo lepo vazvijalo in tudi lepo delovalo. — Po- .M-b)ia zushiga- nasih zadriiinih denar- nih /avodov je v tern, da so oh času ve- like razsipno'Jh" ])ozivali prebiivalstvo na stedenje in. nalaganje proste goto- vine proti nepievisoki obrestni meri in da so ])ozneje, ko je nastopiffa potreba po kreditu, dajali kredit po razmero- ma zelo nizki obrestni merii. —- Pode- želski zadružni denarni zavodi so obre- siovali povpreeno vloge do 8%, jemali so pa. za kredifo kvecjemu 10% ter so so tozadovno vidno razlikovali od ban hi ill denarnih zavodov. — S to obrcslno politiko so zadružni denarni zavodi prihranJJi našemu gospodar- stvu mno'j;e milijone. ITgoloviti nam je torej sledece: V kmetijslvu, v obrti: in trgovini tei• indu.slrlji .«> nahajaino v stanju krize, se pa korakoma približujemo nornialnim razmeram. — Da preha- iamo v nonnalnc raziuere, kažejo' sle- deča dejstva: ustalila se je naša valu- ta, sicer ne še popolnoma trdno, pftirom domovine« v 131. števil- ki VaSega cenj. lista z dne 28. novem- bra t. 1. v 1. stolpcu na 4. strani se v smishi cl. 26. zakona o tisku naproša- j te, da v Vašera cenj. listu objavUe sle- | deči popravek: Preddelaveeva vdova I Ursula I.cnarčič iz Broda stev. 11 pri Logalcu jo zaprosila za posmrtnino po 1 svojein dne 3. julija t. 1. umrlem mozu | Ivanu. Po obstojecih predpisih pa imo- ! novani vdovL ni pristojala posmrtnina, inarvoc v del no kritje pogrebnih stro- škov fe že zapadli mesecni prejemki ¦ umrlega moža. Ti so znašali 2.90 Din družbene provizije in 60 Din dragkij- sk(4 dokl;ni<\ kateri znesek jo bil vdovi httv. 137. »NOVA DOBA« StMfi 9 Rudninske vode se riobijo v drogeriji ,Sanitas\ Celje. Franc Jožefova grenčica, Mlinski vrelec, liunyadi JanoS, Etna vrelec, Gnberska Srebrenica Levico Nieder Selters. po postni hranilnici v Ljubljani. tudi. izplacan- Z odlokom o tern izplacilu se je rdova obvestifa, da so ji razen 2.90 diBarjov nakaže tudi 30-dnevna dra- ^inj«ka doklada. Iz predložene prošnje in prilog ni razvidno, da bi bila pro- silka plačala kako kolkovino. Tudi je direkcija ni zahtevala, ker je vloga po cl\ 6., tocka 9. zakona o taksnh in pri- stojbinah kolka prosta.« R ZAHVALA POŽRTVOVALNIM UÖITELJEM. Krajni šolski svet v Vojniku je v svoji seji dne 29. novem- bva 1925 .sklenil soglasno zahvalo upo- kojeninia uciteljwna g. Blažu Jurku in g. Ivanu Kernu za prostovoljno, po- žrtvovalno delovanje na tukajšnji me- ščanski žoli, katora že celo tckoc« sol. ltlo tfžko pogresa učnih modi. ä ZA TRGOVSKE POTNIKE IN ZASTOPNIKE. II. REDNI OBČNI ZBOR Društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani so bo vršil dne 3. januarja 1926 ob 9. uri dopoMne v restavraciji >Ljubljan- ski dvor«, Ljubljana z dnevnim redom v smislu pravil § 1G, e. Pravico glaso- vanja imajo le člani, ki so vse obvez- nosti napram društvu poravnaJi. — T'rijatdjski sestanek članov bo na predvecer dne 2. januarja ob 8. uri zvočer v restavraciji »Zvezda«. Isto- tam bo iz prijaznostii prisostvoval tudi tajnik Trg. in obrtn. zbornice g. Moho- ric ter se clani vabijo, da se sestanka v čim večjem stevilu ndeleže. — Odbor. 1270 š FaSJstovsko delo. Vsi šolski didaktični ravnatelji v Pulju so sprejeli pismem dekret, da mora Soiska mla- dina' ob piShodu v solo pozdravljati svoje učitelje. na fašistovski način. Na enak način bodo morali pozdravljati v lstri svoje profesorje tudi gimnazijci. — FaSistovska rnilica iz Pulja je imela v okolici Sv. Petra v Šumi vojaške vaje. Kor niso nekateri kmetje pri Sv. Petru v Šumi hoteli pozdravljati miličnih povehnikov, so bili pretepeni. Isto se je doeodilo hidi v Tinjanu. Pri Sv. Petru v Šumi imajo r.ovo italijan- sko uciteljico, ki zahteva od hrvatskc dece, naj govori v šoli le italiiansko. Ker pa deca ne pozna italijinskega je- zika, jo učiteljica zaradi tega prete- pa. — Na dijaätvo trgovske visoke šole »Revoltella« v Trstu se je pritis- kalo, naj vstopi v fašistovski dijaški sindikat. Večina slovenskih in hrvatskih dijakov ni hotela vstopiti v omenjeni sindikat. radi čfisar so začeli fašistovski krogi zahtevati, naj prične Solska oblast izvajati proti njim posledice. S Razkuženje. Videmski list »La camicia nera« piše, da treba v Julijsko krajino razkužiti, to se pravi, da treba uniciti vse slovensko časopisje, katero po mnenju videmskih črnih srajc iz- podkopuje varnost državnih mej in goji irredentizeni. »Camicia nera« se po- vspenja do te-le zahteve: Odpraviti se morajo listi, katerim je bilo vedno zahteva: zaščita pravic manjSine, ki ne more in ne sme obstojati. Torej za iugoslovensko manjšino nobene pravice, Manjšina je izročena fašistorn na milost in nemilost. »Frontiera« 'sodi na ta iz- vaianja, da fašistovska »pomirjevalna« politika ne oclgovarja italijanskim in- reresom. Ne sme se napraviti iz Slo- vanov Italije helote brez vsake držav- Ijanske pravice. Fašisti so divji na »Frontiero«. FaSisti odrekajo pač Jugo- slovenom vsako pravico, hočejo jih uničiti tudi gospodarsko in pregnati z niihovih rodnih tal. To je sedanja ita- lijanska obmejna politika! Pri tem pa Mussolini 5e sanja o prijateljstvu z Jugoslavijol š Monutnentalna zgradba za voj- no akademijo v Beo^radu. Ker sedanje poslopje vojne akcdemije ni dovolj prostorno za potrebno §tevilo gojencev In tudi lie zn praktičen pouk po rno dernih vojažkih vidikih, |e vojno mi- nistrstvo skleni'o, da prične Čirnprej z gradnjo rnonumc-nialnega poslopja na B.-injici poleg ra.'.io postaje. Novo po slopje bo imelo prostora za 2000 go- .jencev ttj in vseh drugih cvetic iz lastne kulture se priporoča vrtnar Alojz Zelenko* Knjigovodfa bllancisf, korespondenf, išče službe za stalno ali pa tudi nekaj ur dnevno. Ponudbe na upravo lista 2 pod »KNJIGOVODJA« 2 Iäcem lovca za posestvo Razbor pri Slovenjgradcu. Mora se razumeti pri obdelovanju hmelja Dobi prosto stanovanje, njive, travnik, da lahko redi 1 ali 2 govedi. Plača po dogovoru. JOSIP DRUŠK0V1Č, 2 SLOVENJGRADEC. 1 Zakonski par brez otrok prevzame gostilmo na račun ali tudi v najem v Celju ali v okolici. Pozneje tudi kupi. Ponudbe na upravo pod »Gostilna«. UaroiHa za božicna darila se sprejemajos povecawe in bnljše sEike tio IS. f. m., dss- pisnic^ do 20. f. m. P«*ip®P€*6a se fotograf JOS. PELIKAN GEL JE, Razlagova ulr ¦=, zraven Celjskega doma. Srajce za gospode Stevilke od 36 — 43, fini cefir z 2 ovratnikoma, prodaja samo za Božič in Novo Eeto dokler traja zaloga po Di*t 904— (drugače je dnevna cena Din 150'—) kakor tudi drugo zimsko perilo po nizkih cenah manufakturna in modna lrgovina IMilos Psenicsiiky Oelje Reklamne cene! Kralja Petra c. 5. Ne zamudite! Delaj, nabiraj in hrani! C/l O C __ HJ ~^ 1 L la *-. o ¦*-* a. o a •>—» o Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilise vloge po 6°/o« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. gty* Pri naložbi zneska po_20 Dln_se dobi HF* nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova ulica šfc. 15. Čas je denar! —> if. o Kleparstvo, vodovodiie insia«* ladle In naprava slrelovodiov Franto Dolžan CELJE - Kraija Petra cesta - CELJE Spreitttia Vsa dda zgoraj otnettjcnih ;troH H^Hor M\ popra^ila ?ostrezba tocna \m imm,t Solifaa izVrsit?v. 401 100-75 ¦I ¦ 1 Okraski za božično drevo po konkurenčnih cenah. HillIII Razglednlce za BožiČ in Novo ieto v najkrasnejši izbiri. IllllVl Zlata nalivna peresa in plsrncn paplr, eleganten wmmmm V kasetah in nuipah, priporoča Flora Lager - Neckermann papirnica in bibliotesa — CsljB, Bfalja Fetra C;Sta II31 inseriralte v „NOVI DOBI" I Pozor, trgovci! Ne xamudiie si ogledati pri nasza bližajočo sezono: Velikansko izbiro okra&kov za božično drevo, Barnes», zlat^ pe* a, 6a**obne sve5e, svileni papir, krep papir, ba^va^U papisr1 eno in dvoBtfanskig zlati in s^ebirni papir« Kas@te ärs mape z» darila. Albutni za dopisnice in poezje. Božičeic in novolatne raziedn«aeB Qoricar&Ueskoosek, Ceije veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. 9-7 Pupilapnovaren in javnc*k©&*is4ew d@nae«ni s* rskega mesta Mestna hrantlnica ^ska _______________________________ ..ii i -11—i hi -lmi-M-M-- i I ' ii iiii'i'ii 'f l!iHlllWim'l[iilllWHBBI!WyWWW^^^MI*l'^'l^'*W^BBfc ¦ ' ~" """ Ustenovl/ena leta iSG4, - Pod trnjnim držnvn/m natixorstvom. V iastni palaöi jax»! kolodu no. ügodno obre»'wvanj©. Pojannlla In n««veti bre*pl»cnQ, Vrednost rezervnih z&ktedov oad «ton 25.OOO.OOO*-. Za hranilne vloge jamßi mesto Ceije 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davSno mocjo. ™i:"n'™aja Zvexna iishar««, - Odgovorni so: za izdajatelja P.veT Z«bUkoYek" z'a tiskarno m\au C-t5« . j Za rcdakcijo Vlnk» tf. Li«berc. - Vsi v Celju.