NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki [Q The only Slovenian dai .. in the United States s* Issued every day except -: Sundays and Holidays[jj TELEFON PISA&NE: 4«87 CO&TLANDT. Entered ai gecond-Cla» Blatter, September 11, 1903, at the Port Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March S, 187». TELEFON PISARNE: 4687 PORTLAND* NO. 205. — ŠTEV. 205. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 31, 1915. — TOREK, 31. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXTTL — LETNIK TCTrm VROČE BORBE PR! NJEMNU IN KOBRINU. BALKANSKE DRŽAVE SE ŠE NISO ODLOČILE NEMCI IN AVSTRIJCI USPEŠNO PRODIRAJO NA RUSKO-POLJSKEM. — RUSKA POROČILA SO ZELO POMANJKLJIVA. FINANČNA KRIZA V RUSIJI. — BOLGARSKI KRALJ FERDINAND JE VELIK PRIJATELJ AVSTRIJE IN NEMČIJE. - BOLGARSKA IN TURČIJA STA ŽE PRED ŠTIRINAJSTIMI DNEVI PODPISALI POGODBO. — AVSTRIJA BO ZNOVA NAPADLA SRBIJO. — NA MEJI IMA KONCENTRIRANIH 200,000 VOJAKOV. — IZJAVA ANGLEŠKEGA ŽURNALISTA. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 30. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja : Armadi generala Pfalzerja in Bothmera sta dospela do Strype. Sovražnik je hotel na več točkah zaustaviti naše prodiranje, kast- mu pa ni posrečilo. Pri Bjelov-,j»'šn s«' vrše zelo vroči boji. Rusi s«* neprestano umikajo. V zadnjih bitkah smo vjeli veliko ruskih vojakov in zaplenili preeej vojnega materijala. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 30. avgusta. — Iz glavnega stana nemške armade poročajo: Čete generala Belowa .ki operirajo južno od Rige, so v neprestanem stiku s sovražnikom. Vzhodno od Njemna je dospela armada generala Eichhorna severovzhodno od Olite iu vjela 1600 ruskih vojakov. Nemške čete so zavzele z naskokom mesto Lipsk, ki lezi oh roki Bober. Naše »*ete so prekoračile Vidro, pritok reke So-kolke. Armada bavarskega princa Leopolda operira v pragozdih pri Bje-lovješu. Armada generala Maeken-st na se nahaja južno od Kobrina. PetrogTajsko poročilo. Petrograd, Rusija, 30. avgusta. Danes j" bilo sledeče uradno razglašeno : V Kurlandiji se situacija ni prav nič izpremenila. Nemci prodirajo proti Troncovu in proti vasi Birsehaken. Pri Dvinsku je položaj neizpremenjen. V smeri proti Vilni se boji še vedno nadaljujejo. Sovražnik, ki je dospel na desni breg reke Njemen, je poskušal prodreti do Oranva. kar se mu pa ni posrečilo. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. Londonsko poročilo. London, Anglija, 30. avgusta. — Iz poročil, ki prihajajo z vzhodnega bojišča, je razvidno, da se Rusi umikajo iz vzhodnega dela Galicije in da so jim Nemei neprestano za petami. Cen t rumu ruske armade, kateremu poveljuje veliki knez Nikolaj Nikolajevič, preti velika nevarnost, vendar je upati, da bodo Rusi prejalislej stopili v ofenzivo iu pognali sovražnika v beg. Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja, da se nahaja levo krilo ruske armade, ki se umika iz Gali oije, v zelo nevarnem položaju. Ce bodo Nemei tudi zanaprej ustra-jali pri svoji taktiki, se je bati, da bodo obkolili in vjeli 300,000 ruskih vojakov. Petrograd, Rusija, 30. avgusta. Armada generalnega feldmaršaln llindenburga je začela na severnem krilu z močno ofenzivo. Kakor kaže, namerava dospeti do Rige in jo zavzeti. Nemške čete so koncentrirane pri Friedriehstadtu pri Pvini, toda Rusi kontrolirajo ves prehode preko reke, vsled česar ne bo Nemcem tako lahko mo-gtn'e dospeti na ono stran. V mesto Dvinsk je dospelo veliko ruskih ojaeenj. Nocoj je bilo razglašeno, da sta začela zaveznika pri Zloti Lipi prodirati in da mislit izgnati iz vzhodnjega dela < Jalir ije zadnjega Rusa. Naše čete pri Zloti Lipi so dobile velika oja-čenja. Balkanske države. London, Anglija, 30. avgusta. Zavezniki so bili že prepričani, da se jim bodo pridružile balkanske države, toda to se dosedaj se ni zgodilo in se najbrže tudi ne bo. da sta podpisali Turčija in Bolgarska pogodbo, je povzročila povsod veliko presenečenje. Zastopniki Bolgarske in Turčije so pdpisali baje že pred 14 dnevi pogodbo. Bolgarska bo dobila šest angleških kvadratnih milj ozemlja. ki se razprostira vzhodno od Enos železniške proge mesto Ka-ragač in nekaj gorskih prelazov, ki vodijo iz doline reke Marice do morja. V zameno se je Bolgarska zavezala, da bo ostala nevtralna. Iz zanesljivega vira se je do-znalo, da se Bolgarska pod nobenim pogojem ne bo umešavala v vojno. Italijansko poročilo. London, Anglija, 30. avgusta. — Rimski dopisnik nekega tukajšnjega lista poroča, da se Bolgarska ne bo veliko ozirala na pogodbo, sklenjeno s Turčijo, in da se bo takoj pridružila zaveznikom, kakor hitro bi ji Srbija odstojila zalite vani kos Maeedonije. Kralj Ferdinand je sicer velik prijatelj Nem čije, toda opraviti ne bo mogel veliko, ker so skoraj vsi ljudje za vojno. Gotovo je, da se Bolgarska ne bo pridružila Avstriji in Nemčiji. Ako bo grški ministrski predsednik Venizelos uporabil ves svoj upliv, bo lahko pridobil Bolgarsko na svojo stran. Kralj Ferdinand. London, Anglija, 30. avgusta. — Sir Edwin Pears, ki je živel več let v Carigradu kot časnikarski poročevalec in pozna temeljito razmere na Balkanu, pravi, da je Bolgarski veliko več za Macedonijo kakor za vse pogodbe s Turčijo. Edina ovira je bolgarski kralj, ki bi se v slučaju, da bi bila vojna potrebna, veliko rajše pridružil Avstriji in Nemčiji, kakor pa zaveznikom. Vse napeto pričakuje, kaj se bo zgodilo. Nekateri ostro obsojajo kralja in pravijo, da mu je več za svoja posestva na Ogrskem, kakor pa za ves bolgarski narod. Glede Grške in Rumunske je o-menjeni žurnalist izjavil: Grški ministrski predsednik Venizelos se zavzema za vojno, ne ve pa, v koliko se zamore zanesti na svojo armado. Grški generalni štab je odločno proti temu. da bi se začelo z vojno, ki bi ne pomenila za Grško ničesar dobrega. Vojno se mora napovedati tedaj, ko si je država svesta zmage. Rumunsko bo zelo težko pridobiti. Če bi dobila Rusija Carigrad in Dardane-le, bi bilo z neodvisnostjo Rumunske takoj pri kraju. Srbija. London,#Anglija, 30. avgusta. — Dopisnik tukajšnjega "Timesa" poroča iz Bukarešta: Nemčija in Avstrija si na vse načine prizadevata zadobiti nad Bolgarsko toliko upliva, da bi napovedala svojim sosedom vojno. Obe državi sta se začeli pripravljati na novo vojno proti Srbiji. Kaj lahko je mogoče, da se bodo avstrijske in nemške operacije proti Srbiji začele že tekom desetih dni. Nemčija hoče poslati svoje vojaštvo skozi Srbijo in Bolgarsko v Carigrad. Avstrija ima pripravljenih 200,000 mož, ki bodo takoj vdrli v Srbijo, kakorhitro se jim bo nudila ugodna prilika. Denar v Rusiji. Petrograd, Rusija, 30. avgusta. Med prebivalstvom tega mesta bi bila danes kmalo nastala panika. Na tisoče ljudi je vdrlo v banke in zahtevalo, da naj se jim izplača za bankovce zlat ali srebrn denar. Banke so samo nekaterim ugodile, ker je bil pa naval le prevelik, so poklicale policijo na pomoč, ki je ljudi razgnala. Oblasti so prepričane, da širijo nemški agenti med ljudmi vesti, da je Rusija na robu prepada in da je najboljše, če se prejkomogoče preskrbe z zlatim in srebrnim denarjem. Policija je uvedla strogo preiskavo. Turški uspehi na Galipolis^. Carigrad, Turčija, 30. avgusta. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: V soboto je sovražnik pri Ana-forti zopet navalil na nas toda mi uspešno odbili vse njegove napade. Zavzeli smo nekaj sovražniških strelnih jarkov in zaplenili precejšnjo množino vojnega materijala. V bojih, ki so se vršili zadnja dva dni, smo imeli le malenkostne izgube. Nad sovražniškim taborom se je pojavilo nekaj naših letalcev, ki so metali bombe v angleške in francoske zakope. Koliko škode so povzročili, se dosedaj še ni dalo dognati. Panameriška finančna konferenca. Washington, D. C., 30. avgusta. Finančni minister republike Bolivije, Camra, je sporočil danes državnemu departmentu, da je njegova vlada sprejela predlog, da naj se vrši vsako leto velika panameriška finančna konferenca. Komponist Zitterbart umrl. Pittsburgh, Pa., 30. avgusta. — Danes je umrl tukaj v starosti 70 let komponist Fidelis Zitterbart. Pokojnik je bil najstarejši muzik v tukajšnem mestu. Zapušča ženo in eno hčer. Zadeva "Arablca." Nemčija bo zasledovala od sedaj naprej v tem oziru politiko, katero je določil državni kancelar. Berlin, N emčija, 30. avgusta. Danes se je domnevalo, da se je ugotovil politični kurz Nemčije glede slučaja "Arabica" ter da odgovarja slednji zadnji spravljivi izjavi nemškega državnega kancelarja. dr. Bethamnn-IIolhve-ga. Ta razvoj je sledil povratku d i •žavnega kancelarja. admirala pl. Tirpitza in drugih vdeležen-cev pri konferenci z nemškim cesarjem na iztočni fronti. London, Anglija, 30. avgusta. Brzojavna poročila iz Amerike pravijo, da vidi Washington v nemškem "obžalovanju" glede potopa "Arabica" dokaz, da je prišel čas za vojskujoče se narode. da sprejmejo sprejemljive mirovne predloge. Zavezniki ne dele tega nazira-nja. o katerem se poroča iz Wash-ingtona, dasiravno je res, da bi majhna skupina miroljubnih ljudi v Angliji rajše videla, da bi se sedaj sklenilo mir. Premogarska stavka v Belgiji Amsterdam, Holandska, 30. avgusta. — Stavfaa premogarjev v distriktu Charleroi, v belgijski provinci Hainaut, se z vsakim dn eni bolj širi. Glasom sem dospelih poročil so se vršili na različnih mestih boji med stavkajočimi premogarji ter nemškimi vojaki. Vojna in angleške delavske organizacije. London, Anglija, 30. avgusta. Priprave za kongres Trade Union ki se bo vršil dne 6. septembra v Bristolu, kažejo, da se bo na kongresu veliko razpravljalo v vojnih vprašanjih. Pet resolucij je že izdelanih, ki se pečajo z vojno, a niti ena se ne nanaša na obvezno vojaško službo. Ton resolucij je v splošnem protimilitarističen vendar pa se obsoja Nemčijo ter odobrava akcije Anglije in njenih zaveznikov. Obsodba ruskega poročevalca. Bukarešt, Rumunska, 30. avgusta- — Dunajski poročevalec ruskega lista '' Novo je Vremja" je bil glasom nekega poročila spoznan pred vojnim sodiščem krivim špijonaže ter bil obsojen na smrt na vislicah. Z zapadnih bojišč. Obstreljevanje zakopov. Na celi zapadm fronti se vrše glasom poročil ostri artilerijski boji. Razstreljevanje min. V ARGONIH. Nemška artilerija je namerila koncentriran ogenj na več francoskih baterij. Pariz, Francija, 30. avgusta. — V danes popoldne izdanem ofici-jelnem francoskem poročilu se poroča o težkih artilerijskih bojih v Argonih, katere so spremljale eksplozije min in metanje ročnih granat. Take boje se je izvedlo glasom poročila na različnih točkah fronte v Argonih ter se je resno poškodovalo nemške zakope pri Courses Chausčes, nadalje pri Meurisond in Bolante. Te boje se je izvojevalo včeraj zvečer ter je zavladal ob nastopu noči v celi okolici primeroma mir. Tudi na ostali fronti je potekla noč mirno. V današnjem večernem poročilu poroča francoska vlada o artilerijskih bojih v distriktu Artois ter v okolici Quennevieres. V poročilu se glasi, da je razdejal francoski artilerijski ogenj na več točkah nemške zakope ter poškodoval nemške provijantne postaje. V Argonih so namerili Nemci na več točkah koncentriran artilerijski ogenj na francoske baterije. Ostre kanonade se vrše v Lo-taringiji, v smeri Mencol, Bezan-ges in ChaJzelles ter v Vogezih, v okolici Launois in Linge. Nov nemški letalni stroj. London, Anglija, 30. avgusta.— V nekem sem dospelem poročilu, o kojega istinitosti se pa dvomi, se glasi, da je neiki nemški bi-plan, ki razvija večjo hitrost, prisilil nič manj kot 30 sovražnih aeroplanov, da so morali pristati. Dasiravno se smatra to poročilo kot zelo pretirano, je vendar gotovo, da je najnovejši nemški aeroplan močnejši in uspešnejši kot katerikoli onih, katere uporabljajo zavezniki. Pri zadnjem napadu letalcev na Pariz so francoski letalci prisilili neki nemški aeroplan, da je pristal. Stitoj pa ni bil najnovejše konstrukcije. Potop angleškega parnika. London, Anglija, 30. avgusta.— Angleški parnik "Sir William Stephenson" iz Newcastle, vsebujoč 1514 ton, je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Detiniranje angleškega parnika. London, Anglija, 25. avgusta. (Zakasnelo.) — Norveški parnik "Salonica", ki je odplul dne 28. julija iz Galveston, Tex., v Aal-borg. Danska, je bil v Kirkwall, Anglija, detiniran od angleških oblasti. Povratek begunca. Francoski avijatik Eugene Gilbert, ki je prelomil svojo častno besedo ter pobegnil iz Švice, kjer je bil interniran, je bil poslan od francoske vlade nazaj v Švico ter je dospel v Bern v spremstvu nekega švicarskega kapitana. Dr. Lardy, švicarski poslanik v Parizu, je izrekel vojnemu ministru Millerandu v imenu švicarske vlade zahvalo za izrečeno odločitev. Aretacija Amerikanca v Švici. Washington D. C., 30. avgusta. — Na podlagi obdolžbe, da je pisal razžaljive članke proti švicarskemu zveznemu predsedniku, je bil aretiran v Švici Edward Emerton, ki je baje član new-vorške milice. Ameriški poslanik Stovell je poslal državnemu departmentu tozadevno poročilo. ROJAKT NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Zaplenjenje premoženj. Odredba francoske vlade. Francoska vlada namerava zapleniti del premoženja nemških dr žavljanov v Franciji. PROTIODREDBA. Ta korak se namerava storiti, ker se je storilo isto s francoskim premoženjem v Nemčiji. Pariz, Francija, 30. avgusta. — V vladi lih krogih se je razmišljalo o povračilnih odredbah proti prisilnemu prispevanju k nemškemu vojnemu posojilu iz zaplenjenega premoženja francoskih državljanov. V dokaz, da se je to res vršilo, se navaja slučaj Francoza M. Haeffle. ki je posestnik predilnic v Gebweiler, Alzacija. Haeffle je pobegnil pri umikanju Francozov preteklega avgusta v Francijo in nemški oskrbnik je baje iz privatnega premoženja Haeffle-ja nakazal 100.000 mark k prvemu nemškemu vojnemu posojilu. Pri drugom posojilu je baje nakazal oskrbnik 300,000 mark in sicer iz obratnega kapitala, dasiravno se nahajata dve tretini akcij v rokah Francozov. Francoska vlada ima pod sek-vestrom nemško posest v vrednosti preko 100.000,000 frankov ter se razmišlja sedaj o tem, da bi se za kazen zaplenilo del tega premoženja. ■ ...... - w " i ran •■!! mm am i . . • ..--.ta ... - .-i.. Skrivnosten umor ženske. Mrs. Sarah Leitner. žena načelnika Leitner-jevega detektivskega urada na št. 52 izt. 80. cesti, je bila včeraj zvečer ustreljena v uradu njenega moža ter se ni nahajala v dotičnem času v prostoru nobena druga oseba kot Leitner sam in njegova žena.V celem se je oddalo pet strelov ter je izjavil Leitner. da je videl zbeža-ti dva možka s sivima čepicama. Leitner ja se je aretiralo ter ga zaslišalo. Policija pa ni baje od njega izvedela ničesar drugega kot to, da je imel pred par dnevi oster prepir s svojo ženo. Coroner-jev zdravnik je ugotovil, da se je oddalo vseh pet strelov iz neposredne bližine. V zadnji sobi urada, kjer je nastanjena neka družba za čiščenje oken, se je pozneje našlo v kaminu revolver ter se je izkazalo, da je bilo iz njega odanih šest strelov. Krogle so istega kalibra kot one, katere se je našlo v truplu ženske. Udarec za prohibicijo. Washington, D. C., 30. avgusta. — Ker oponiram narodni pro-hibiciji ter popolnoma soglašam z naziranji predsednika AVilsona. — je rekel predsednik R. L. Henry hišnega komiteja za dovolila vsprieo poročila, da se ga je kan didiralo za senatorski sedež v Te-xasu, — bom resno priporočil na rodu, naj ustavi tozadevno agitacijo. Odklonjena prošnja za pomilo-ščenje. Albany, N. Y., 30. avgusta. — Governer Whitman je odklonil danes prošnjo Louis M. Roaeh-a za izpremembo smrtne obsodbo radi umora Johna Barrett-a iz Palatine Bridge. Usmreenje se bo izvršilo v petek v Sing Singu. Zblazneli italijanski rezervisti. Napolj, Italija, 30. avgusta. — Na poti iz Amerike sem je zblaznelo 19 italijanskih rezervistov, ki so se nahajali na parniku 'Ca-nopie' White Star črte. Domneva se, da je povzročilo bolezen skrb glede njih bodoče usode. Prevd-lo se jih je v neko tukajšnje zdravilišče. Amerika zastopa osem narodov in držav. Ameriški poslanik Morgenthau v Carigradu je prevzel zastopstvo italijanskih, ruskih in črnogorskih interesov. S tem zastopajo Združene države v Turčiji osem narodov. i Z italijanskih front, Italijani poročajo, da se Avstrijci umikajo na dveh mestih in da so njih pozicije ogrožene. Milan, Italija. 30. avgusta. — Avstrijci se umikajo na dveh toč kali. Prvo mesto je dolina Suga-na, kje razstreljujejo za seboj pri umikanju mostove in vif.duk-te ter ceste in železnice. Drugo mesto umikanja pa je okra.i ob gorenjem teku reke Soče, kjer se italijanski planinci zapleteni z Avstrijci v boj za posest važnega vrha. Po celi vrsti uspešnih bojev in spopadov so napredovali planinci ob Strino dolini ter oživotvorili zvezo med četami, ki operirajo v dolinah Veriniglio in Noc.e. Italijanska artilerija je v zad njih dneh obstreljevala avstrijske pozicije na vrhuncih Strino doline ter prisilila Avstrijce, da so se umaknili iz enega njih utr jenih taborišč. Avstrijci «o izpraznili osem pozicij, katere so nato zasedli Italijani. Iz zadnjih oficijelnih poročil jt razvidno, da so Italijani precej napredovali onstran Bovca ter da naskakujejo sedaj vrhunce gor«' Rombon, ki je visoka 6000 orev-ljev. Ta gora obvladuje dol i?.o Koritnice. dotoka Soče ter ti.d, pot. ki vodi preko Predila v A*i šini 3.500 črevljev ter preide neto v Seebach dolino kjer so zavzeli Italijani pred tednom dni par avstrijskih pozicij. Avstrijci se nahajajo v precej kočljivem položaju v Trbižu, To' minu in Goriciu (!). V dolini Su-gana so izgubili celo vrsto utrje nih postojank. Premogarji v Wales. Lloyd - George se je posvetoval s posestniki premogovnikov in pozneje s premogarji. London, Anglija, 30. avgusta.— Uradniki premogarjev v južnem Wales so se danes posvetovali z veq člani kabineta v namenu, da dovedejo do poravnave konflikta, ki preti dovesti do nove stavke, katere bi se vdeležilo 200,000 premogarjev. Če se v prihodnjih dneh ne doseže sporazum, je stavka neizogibna. Uradniki so dali izraza svojemu prepričanju, da bodo delavci v sredo vprizorili generalno stavko, če se dotedaj ne posreči skleniti pogodbo, vsled katere se bo pristalo v zahteve delavcev. Vlada vidi danes ugodno znamenje v poročilu, da se je v Mout-m o ut h sli ire vrnilo 3000 premogarjev na delo. Zagotavlja se pa obenem, da so se vrnili ti premogarji na delo le vsled nasveta linijske eksefcutive, ki zahteva, da ostanejo delavci na delu, dokler se vrše pogajanja glede nove pogodbe. V ostalih distriktih niso prišli premogarji na delo in glasom nekega nadaljnega poročila iz Car-difl'a je odložilo nadaljnih tisoč premogarjev delo. Komi tej posestnikov rovov se je posvetoval danes zjutraj z mu-nicijskim ministrom Llovd-Geor-ge-om in pozneje s predsednikom trgovske zbornice, Walter Runci-manom. Po posvetovanju s posestniki je imel Lloyd-George pogovor s štirimi zastopniki delavcev, glede vsebine tega pogovora ni prišlo ničesar v javnost. Aretacija prebrisanega sleparja. St. Louis, Mov 30. avgusta. --John W. Kline, iz St. Louis, je bil danes tukaj aretiran ter se ga dolži, da je zakrivil sleparije v skupnem znesku $500.000. Nadalje se izvaja, da je vodil dvojno življenje, tudi kot bankir v Forest City, Ark., pod imenom John B. Bernhardt, kjer se ga je celo predlagalo za kandidaturo v državni senat. V obtožnici se glasi, da je počenjal sleparije z zemljišči v drugih delih dežele. Pred dvemi tedni je komaj ušel aretaciji v Waukesha, Wis., kjer je skušal sle-pariti farmerje. Situacija v Mehiki, Carranzov odgovor. Vse napeto pričakuje, kaj bo odgovoril šef konštitucionalistov na panameriško noto. GENERAL SCOTT. Šef generalnega štaba zvezne armade se je danes vrnil v Washington. Amerikanec umorjen. v Washington, D. C., 30. avgusta. Člani panameriške konference se bodo v prihodnje bavili z vprašanjem, na kakšen način bi se dalo napraviti v Mehiki mir, toda dokler ne dobijo od generala Car-ranze na svojo noto odgovora, ne morejo skleniti ničesar definitiv-nega. Državnemu departmentu so danes sporočili, da nameravajo Vil-love čete napasti Monterey, glavno mesto države Nuevo Leon. Mesto brani general Trevino s par sto vojaki. Posadka bo baje dobila v kratkem času nekaj ojačenj. Železniška zveza med Piedras Negras in med Monterey je še vedno prekinjena. Ameriška družba Rdečega križa potemtakem ne more pošiljati živil in drugih potrebščin v Mon-clovo in Saltillo. General Villa hiti s svojimi četami na pomoč generalu Raulu Maderu. Generalni major Scott, šef tre-neralnega štaba zvezne armade, se je danes vrnil sem in sporočil državnemu departmentu, kakšen u-speli so imela njegova posvetovanja z mehiškim voditelji. Jutri ga bo sprejel v avdienci državni tajnik Lansing. Washington, D. C., 30. avgusta. Iz.V.era Cruza poročajo, da so mehiški ustaši umorili Amerikanca C. F. Wellsa. Poročilo ne vsebuje nobene podrobnosti. Smrt kirurga. Zdravnika dr. Nelsona W. Wil-sona je zadela pri neki predstavi v Buffalo, X. Y. srčna kap. Bil je na mestu mrtev. Ko je bil leta 1901 uprizorjen atentat na McKinleya, je bil dr. Wilson prvi. ki je prihi-tel smrtno ranjenemu predsedniku na pomoč. Dr. Wilson je bil star 51 let. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v A v atrij* bodemo sprejemali kljub vojni s Italijo, pošta gre nemotljeno pr* ko HOLANDIJE in SKANDINA 7LJB. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlj« sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo rojaku, ako vedo sa njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati etin K K 1 5____ .80 | 120...; 19.30 10.... 1.60 I 13u___ 20.80 15---- 2.4U 140.... 22.40 20.... 3.20 150____ 21.OC 25.... 4.00 160.... 25.60 30____ 4£80 170____ 27.20 35.... SŠBO 180.... 28. bO 40____ 6". 40 190____ 30.40 45.... 7.20 200____ 32.00 50.... 8.00 250____ 4« ».OO 55____ 8.80 3«'.... 48.00 60.... 9.60 350.... Bn.co 65.... 10.40 4 York........ 4.00 } * leta ta mesto NVw York ... 2.00 *' Tvr..no*a ym leto...........4.50 "pol leta............. 2.65 " "četrti eta............ 1.70 II.A8 N ^ RODA "izhaja vsak dan Irvzenuai nedelj in praznikov. Ia*»«d 'C .LAS NARODA** [,rVoio® cf the People") e*er> čay except Sunday« «nd Holidays. ', u be crip ti on yearly $3.00. ^ Atl»#rti»erntn t ox. tcreement Dcfi** tirui pjJjpisfc in osebnosti »a ne pnobCajaio. —— D«ua.- •* blagovoli poSiljati pc — * ney Order, frl »pratneml kraja naročnikov prc-i t i r*a B" nam tudi prejanj« r* naznani, da hitrria na'demo naslovnika. iNipia m te pofciHatvam naredite ta ca« lov: ■"GLAS NARODA-v 15 rti and t St., New York City. 1 etefiD 4«J97 Cortland t S9HBR ii.* Kaj nan Še malo pojasnila, VI. »maj smo omenili nekoliko lnosti, ki so se dogodile zad •as, komaj smo podali nekaj ctov, kako bi bilo boljše in i bi bilo najboljše, smo nale-povaod na bnd odpor. Tudi ••j priliki se je izkazalo, da ica v oči bode. ki strogo srbski list, ki je pa i tega tudi navdušen za Ju-ivijo, nam pravi po ovinkih, mo nasprotniki jugoslovanske i, k'*r smo v enem ali dveli iih izjavili. da bi Jugoslavsja aljern Jia eeln ne bila prosta va in da bi nam bilo ravno . kakor Ifolgarom v Srbiji, ni poskušal zavrniti našo tr-\ da se Bolgarom slabo godi, i k pravi, da zato nimamo no-pravice govoriti o Jugosla-krr smo napadli srbskega ja. (V bi bili tudi v resnici zagovorniki svobode kakor i papirju in ee bi jiin bilo res za svobodo, je jasno, da bi ne smeli zameriti, če smo pr >ti onim. ki ne dajo narodom svobode. Iz tiste male notiee je pa nadalje ludi razvidno, da si Srbi, že vsaj nekateri, vse druga-ee predstavljajo .Jugoslavijo, kakor si jo mi in vsi oni Slovenci, ki s«> hočejo za vedno iznebiti vsa ki ga jarma, bodisi avstrijskega, bodisi srbskega, če bi proti svoji volji prišli pod njega. Tudi nekateri slovenski časopi t- niso zadovoljni z našim stali s* t-m. Nekateri zato ne, ker so že predaleč zašli, drugi zato, ker stoje pod uplivom oseb, ki jim je gr >š veliko več, kakor pa vsa jugoslovanska ideja. Vsi drugi pa, ki nam mogoče iz prepričanja očitajo, bodo kmalu spoznali, da so bili v veliki zmoti. Omenjenemu srbskemu listu re-čemo samo to, da smo veliki prijatelji srbskega naroda in da smo veliki, zelo veliki nasprotniki kraljevine Srbije. Kraljevina Srbija pravi, da ima v svetu toliko veljave, da nas bo s pomočjo Angležev, Francozov in Rusov izstr-gala Avstriji in da bo skrbela za to, da nil i najmanjši del Hrvatov in Slovencev ne bo ostal pod kako drugo državo. Pred meseci so se za. la pogajanja med zavezniki in Italijo. Vsekrižem so se pogajali iti vsekrižem so kupčevali z ubo gimi primorskimi Slovenci. Zavezniki in Italija, Avstrija in Italija, ubogi narod se je pa krivičil in ni vedel, kaj bi počel v smrtni grozi. Znana stvar je, da je A v strija skopa in zato ni hotela dati Italiji toliko, kakor je zahtevala. Zavezniki so bili bolj radodarni in dovolili so ji veliko več. Pri tistih pogajanjih se kraljevina Sr-bija ni veliko razlikovala od Avstrije. Avstrija je bila pripravljena prepustiti Slovence do Soče, zavezniki so ji dovolili, da jih lahko vzame tudi nekaj onstran Soče, in tako se je zgodilo, da je bila Avstrija ponudnik, ki je prišel šele v drugi vrsti v poštev. Ko so že padale granate na slovenska tla, ko je bilo že veliko slovenskih krajev opnstošenih, so šli nekateri člani Jugoslovanskega odbora k francoskemu in angleškemu ministrskemu predsedniku povedat, da prebivajo na Primorskem Slovenci. Gospoda sta se zelo začudila ter izjavila, da ne vesta ničesar o Slovencih, da nista slišala o njih ne od kraljevine Srbije, ne od kake druge strani. Srbska vlada ni pri tistih pogajanjih igrala posebno častne uloge Ce je njen upi i v res tako daleko-sežen, da misli spraviti Slovence in Hrvate pod svoje okrilje, bi tudi lahko pregovorila svojega sedanjega zaveznika, da bi si ne lastil naših krajev. Zato torej ne zagovarjamo kraljevine Srbije in njenega kralja. Ce bi imel srbski narod kaj za odločevati, bi gotovo drugače odločil. kakor je odločila srbska vlada. V moderni voini, Piše V. Mazi, II. Kvartet ad hoc. V istem junijskem večeru smo srkali za okopom nadporočnika Z. sladko vince, kakor ''v teh starodavnih časih"'. Zaboj nam je služil za mizo in sluga je donašal prav pridno steklenico za steklenico. Mirna, jasna noč se je razgledovala po brezkončni ravnini z milijoni svojih bleščečih oči. Prepeli smo domala vse znane narodne pesmi. Praporščak Š. se je sicer nekoliko prehreščeče zadiral s svojim basom, ker se ga je že oprijemalo vino, kadeta B. in M. pa sta jo prav dobro rezala in tudi nad tenorjem nadporočnika Z. bi se ne mogel nihče spodtikati. Jaz sem pomagal, kolikor sem znal in mogel. V tem razpoloženju bi bili sko-ro pozabili, da stojimo v neposredni bližini sovražnika, da ni priletel nenadoma okoli polnoči nekdo z novieo, da so pri moji in drugih stotuijah že vsi oprtani in pripravljeni za napad. Stekel seni brž po visoki travi do naših okopov, ali ko sem prišel tja, sem videl, da so napravili iz muhe konja. Naše predstraže so namreč zajele rusko patruljo, ki je bila poslana na poizvedovanje. Prepričani smo bili, da Rusi ta večer ne bodo prodirali, zato sem se lahko z mirno vestjo vrnil k stari družbi. Ali nikogar nisem več našel. Kadet il., ki je imel službo, mi je povedal, da so šli drugi na patruljo proti ruskim okopom. Komaj stopim iz njegovega zavetja, že me preseneti petje, ki je prihajalo tam daleč nekje izpred ruskih okopov. To vendar ne morejo biti naši? Ali pojo Rusi .' — Poslušam. Ne, to je naša pesem. Razločil sem celo besede, ki jih je zanesla do mene rahla nočna sapica: '*juhe, juhe, ravno polje..." Da, to so naši. Celo glasove poznammoja večerna družba. K njim! Pri stražah sem izvedel za geslo, potem pa hitel med visoko travo v smer, od koder so prihajali glasovi. Poljske straže so me ustavile, ali ker sem se mogel legitimirati, so me pustile naprej. Prebrcsti je bilo treba potoček, potem pa zopet dalje po travi, za -kaj petje je bilo še vedno daleč pred menoj. Ali sem mislil takrat na največjo nevarnost, ki mi je lahko pretila? Niti najmanj ne! Tako brezskrbno sem hodil, kakor da bi se napotil k sosedu v vas. — In vendar bi se bilo lahko zgodi lo ob slehernem koraku, da bi se izprožil proti meni smrtonosni strel v travi prežeče predstraže. Vsakdo bi potlej lahko govoril o meni z očitanjem, da sem lahko miselno tvegal življenje. Nobenih takih razmišljanj ni bilo takrat v meni. Samo da pridem do svoje trojice. Dosegel sem jih. Rdeče zarje so stale že na horizontu: pričelo se je daniti. Dobro se je že razločilo ruske žične ograje in vrh planote se je dalo natančno razločiti, kako so se radovedno vspenjale prek okopov glave z okroglimi čepicami. Mestoma se je pokazal na okopu cel Človek, ki se je prav razločno odrazil od zardelega neba. Zdaj smo zapeli v kvartetu: Venček na glavi...", "Stoji, stoji Ljubljanca... " in še par drugih. Vso mirno na ruski stra- dar smo bili tako na muhi, da bi padli lahko vsi od ene same salve. Ko je že risal dan pokrajini jasnejše poteze, smo'se vrnili v svoje okope čisto nemoteni. Moderna vojna! V prvem letu vojne, O uspehih avstrijskih in nel-ških armad v prvem leru svetovne vojne se poroča sledeče: I. Zasedena sovražna o/emlja: Zvezni centralni državi (Nemčija in Avstro-OgrSka) sta imeli koncem prvega leta vojne zasedenega ozemlja: v Belgiji 29,000 štiri-jaških kilometrov, v Franciji 21 tiso«"*, v Rusiji 130.000, skupaj 180,000 štirijaških kilometrov. Zavezniki so imeli zasedenega nemškega in avstrijskega ozemlja: v Galiciji 10.000 Stir. km. v Alzaciji 1050 štir. km, skupaj 11 tisoč 50 štir. km. II. Vojni ujetniki: Število kon-eeni julija na Nemškem se naha-jajočih vojnih ujetnikov znaša: v ujetniških taboriščih in lazare-fill 898,S6f>, zaposlenih pri delu 40.000. na transportu 120.000. skupaj 1,058,869. — V Avstro-Ogrski je 636.000 ujetnikov. Vseh ujetnikov imata torej centralni državi okroglo 1,700,000. — Število v Nemčiji se nahajajočih ujetih častnikov znaša 5600, onih v Avstro-Ogrski pa 3190. III. Vojni plen: V Nemčiji so konca julija vplenili ter privedli v vojno zbirališče 5834 topov in 1536 strojnih pušk. Ker pa so velik del topov in strojnih pušk pustili pri četah, kjer jih uporabljajo, se lahko računa vojni plen na 7000 do 8000 topov in 2000 do 3000 strojnih pušk. — Vojni plen od 1. maja: Kakor je razvidno iz poročila nemškega generalnega štaba, objavljanega dne 2. avgusta-, je bilo meseca julija med Iztočnim morjem in reko Pilico ujetih 95,023 Rusov, vplenjenih 41 topov in 230 strojnih pušk. Av-stro-ogrsko poročila generalnega štaba z dne 2. avgusta pravi, da so avstro-ogrske čete meseca julija ujele 126,838 nasprotnikov, vplenile pa 16 topov in 202 strojni puški. Julija meseca so torej čete centralnih držav na iztoku ujele 221.861 nasprotnikov, vplenile pa 57 topov in 432 strojnih pušk. — Od pričet ka velike ofenzive, od dne 1. maja, torej v treh mesecih, so avstro-nemške čete ujele na iztočnem bojišču 743,000 mož. Nemška gledališča v inozemstvu. Moč, volja in bogastvo je zdravje. Brzojav in vojna. Skoro vse kable imajo Angleži v rokah in v sedanji vojni, ko stoje na strani Angležev tudi Rusi, Francozi in Italijani, vladajo nasprotniki Avstrije in Nemčije pravzaprav nad vsemi brzojavnimi zvezami po svetu. Brzojav v vojni je velikanskega pomena. To se je pokazalo že dostikrat. Ko so Francozi zavoje-vali Tonkin, niso Angleži pustili francoskih telegramov toliko časa naprej, dokler niso ukrenili, kar jim je kazalo storiti proti Francozom. Leta 18S4. so Francozi dobili vladi poslano brzojavko o smrti maroškega sultana šele 24 ur pozneje, kakor bi bila lahko dospela, ker je tako angleška vlada dobila čas. storiti njej koristne korake. Telegram, ki ga je poslal nemški cesar ob času bur-ske vojne prezidentu Kriigerju, so londonski časopisi prej izvedeli nego ga je dobil Kriiger. Ko je bila vojna med Združenimi državami in med Špansko, so Angleži zadrževali telegrame španskega admirala Cervere in posledica tega je bilo uničenje Španskega bro-dovja pri Santiago de Cuba. Lahko so torej Angleži že v burski vojni rekli: "Brzojavne zmage so važnejše, kakor resnične zmage." Od leta 1899. je sicer tudi Nemčija položila nekaj kablov, toda Angleži so začetkom vojne vse te zveze z Azijo, Afriko in Ameriko pretrgali. Nemčija pa ima zopet zvezo z Ameriko, in sicer brezžično in ji ta dobro služi. V prihodnjosti se bodo pa morali kabli vsekako umakniti brezžičnemu brzojavu in tedaj bo konec vsem monopolom na tem polju. Smrtna kosa. Na Dunaju je umrla mati načelnika generalnega štaba gene-ralobersta barona Conrada-Ho-tzendorfa, Barbara Conrad pl. Hotzendorf, v visoki starosti 90. Kako je vojna vplivala na nemška gledališča v inozemstvu, se bo' izvedelo šele v mirnem času. Na-' ravno je. da se Nemei za to zani-j maj o in da o tem razpravljajo v , listih. Tako smo izvedeli, da je' nemška umetnost izgubila v zad-' njih desetletjih mnogo tal. Najbolje se še drži v Švici in v Avstriji, a tudi tod ima že tež-1 .. . . . i ko stališče. V Benin v Sviei je na primer prišlo gledališče leta 1914 v veliko nevarnost. Bogati ljudje tega mesta so namreč ali franco-' ske narodnosti, ali francoskega1 ~ mišljenja, masa prebivalstva pa' misli v sebi je nemška. Leta 1914. je bil ob- grm. stanek nemškega gledališča v ne-1 — Da. draga moja, varnosti. Tedaj pa so dekleta ho- ča kri je temu kriva. dila od hiše do hiše in največ pri ■ Virginia spozna glas in zadrliti. malih meščanih ter delavcih na- — Tu,li bi to rekhl " se brale toliko denarja, da je bil ob-' drugi malo obliji ženski stanek gledališča zagotovljen. j glas. Da. da. ali si jo videla, ni- V Rusiji ie bilo včasih mnogo ma še sedemnajst let. pa prsi so nemških gledališč. V Petrogradu -i' Poin<' trde kakor mladi že' BOLEZNI: Ali bolehate na kaki tej bolezni: Želodične, jetrne, iedične. pljučne, revmatične, kronične, mehurne, spolne in tajna, zsjubo moške moči, slabokrvnost, pešanje, kašelj, trudne roke, teške noge, boleč križ, zabasanost, zguba apetita. Z« ne te bolezni imamo dobra zdravila BOGAT JE ISTI, ki je zdrav in krepak. Bolehni ljudje so pa žalostni, brez volje in moči. Zato pa mi vse bolne m slabotne opozarjamo na naša imenitna zdravila, ki nudijo bolnim zdravje in za-do\*oljstvo. Naša importirana evropska zdravila nudijo hitro in zanesljivo pomoč. To nam povejo vsi isti, ki smo jih mi trajno ozdraveli, ko nikjer drugje niso rašii pomoči. Sedaj pa so zdravi in veseli. Zato ta zdravila vsem toplo priporočamo, ker le po teh je nujna pomoč in trajno ozdravljenje zagotovljeno. Ako pa bi radi kaj natančnega zvedeli o vaši boiez-ni, potem pišite na nas, da vam isto razložimo in povemo kaj je vam storiti, da pridete hitro in poceni zopet k zdravju To vas nič ne stane. Pišite popolno zaupno, vsa pisma se drže v strogi tajnosti. Obrnite se do nas v vseh slučajih, posebno ako imate spolne nerednosti in bolezni. Mi vam hočemo pomagati. Vsa pisma naslovite Dom. Lekarna Milwaukee, Wis. ZDRAVILA. Mi zdravimo vse navedene bolezni, po-seLno fina zdravila imamo za vse bolezni revmatizma, kronične želodčne bolezni; z našimi zdravili se hitro in uspešno pozdrave spolne bolezni in pridobi zopet nazaj zgubljena moška spo na rr.oi. Zdravila poilljamo po celi Ameriki io Casadi. stopi za košat kri! Vro- vpraša Mrguda. vsa zažarela v obraz. — Pravijo da je. odgovori hladno, preko srca Mijo. Ona v tem trenutku potegne nož Miju iza pasu in mahne po goli mišici svoji. Kri šikne, pokaže se rana. Drhteča vzame robec. natoči ga /. vrelo krvijo in vrže prod Mija. — Evo. ti duše! Mijo. ali mi verjameš zdaj?! — vikne bolest- je bilo nemško dvorno gledališče, 111! Ketlar -1° vidim, mi je žal. da kjer so predstavljali opere in dra-.*<'m ženska, taka je. da. oči mi! ^ me in ki je tekmovalo z največji-' — Bog dal. da ti izpadejo! —j no. in solze jo oblijejo. mi nemškimi gledališči. Poleg te-! zašepeta 1 juta Mrguda. | -V i jo kakor okamenel pobledi ga sta bili še dve drugi nemški — Res, res. prav imaš: ali po-. in mob'i. Komaj da se osvesti, pri gledališči, a vsa so ponehala. V glej samo njeno mater! Stareja , stopi k njej. jej zavije ranico, pa Moskvi, v Kijevu, v Mitavi in v je od mene najmanj deset let. Pa jo privije k sebi. objame jo okolo Varšavi so bila lepa nemška gle-; jaz brezzoba babura a ona še se- pasu ter poljubi, dališča, še v Lodzu. v Libavi, v daj kakor mlado dekle. Reva 1 u. v Dorpatu in v Rigi, a so' —- Bodi ti brezzoba babura. pa zdaj seveda zaprta. t'e bodo oži-1 si zato poštena žena. o ona je vela, je pač i>»di odvisno . od postransko dete. V njenem ple-vojne. j menu se poraja nezakonska d«*- Na Ogrskem so zdaj med vojno ca. Zeklela bi se. da je tudi mla-izjemoma dopustili nekaj nem- da Mrguda postranski otrok, ikih predstav v Budimpešti, sicer' — Da. sem! — škripno Mrgu- >a že dolgo ni bilo nobene. Pred JO. leti pa so .bila nemška gleda-išča v Budimpešti, v Požunu, v Telnešvaru, v Velikem Varadinu, v Aradu in še v drugih mestih, a so vsa zamrla, največ pa vsled vpliva vlade. Nemška gledališča so bila svoj *as tudi v Londonu, na Nizozem- da z zobmi, vrže perilo na tla. sede in se sezuje. Sleče jopico, za-vihne nazaj predpasnik, privzdigne do iznad kolen srajco, stopi v vodo in začne izpirati. Poglejte si jo. kako je čvrstega in krasnega stasa ! Lice lepo-rjavo, krepko izraženo. a druga telesna moč zalita. skem in v Luksemburgu, a jih ni .l^ra polno kakor nadojenega nikjer več. Najbolj čudno je, da jagnjeta. Velike, globoke, črne o-se nemška gledališča še v Ameri- ^ ™ ji vedno nekam vlažne: nor ki niso mogla vzdržati, kjer je pravilen, mesnat, z okroglimi nos-kakih 20 milijonov Nemcev. V A- nieami. Ustnice nabreknile in meri k i je le še eno veliko nemško vedno rdeče. Samo. kedar se raz-zledališče, v Milwaukee, Wis.; v jari. zadrhtijo in pobledijo. New Yorku tudi, a samo živo- Poleg tega je Mrguda. kakor tari, kljub ogromnemu številu Pravi ljudstvo, sladke krvi — lemško govorečih prebivalcev. j sladke, presladke! Kedar zapoje: Glavni vzroki tega propada ~ ^ (lra?1 k vojakom od nemških gledališč v inozemstvu P™vlja, — začne gotovo jokat so po sodbi nemških strokovnja- vsaka ž(ma- kl ima sma Pri vojakov sledeči: Stroški za dobro gle- k,h- Tako ie znj,1° postransko de dališče so tako veliki, da jih brez to to Pesem- podpor iz javnih sredstev ni zma-| ~ Samo da me ima moj Mijc arati, domačini v inozemstvu so si, ra<]- Pa naJ svet govoru kar ho-ustvarili gledališča v svojem jezi- ~ ^šepeta Mrguda. se pri ku in ne obiskujejo več nemških! P°Flie'. ™m? Perf° Z ir predstav; nemške kolonije v ino-, ™''no ,zPiratl P™io' zemstvu niso dosti velike, da bi same mogle vzdržati gledališče;! konkurenca dm go jezičnih gledališč je tako velika in izdatna, da se nemški kolonisti radi hodijo v tuja gledališča kakor v svoja lastna. Mrguda: Stanko Rozman, Mrguda dene perilo na glavo in gre spirat. Nekaj ji stiska srce. ko stopi z bremenom iz hiše. Več tednov že se govori v vasi samo o njeni materi in o njej. Sredi vasi začuti Mrguda, kako jo oblije rdečica in se je loteva razburjenost. l»oji se. da jo j kdo vidi in reče kako za njo raz-žaljivo besedo. Vrnila bi mu krep ko. ali spet ji je težko. Njena mati je nemirne krvi. — Pohajkuje vam istotako od hiše do liiše. Nekoč se v mraku zakasni v vasi, pa svet. kakoršen je: vsako reč izprede. Mož se jezi in potoži popu : — Oče, prosim te. ona moja. Okolu in okolu nje voda. svet lost in nepregledno, lepo dišeče spomladansko zelenje in cvetje Zrak se je sčistil po deževju, pr trepeče in se svetlika kakor stak lo. Ob belih okroglih nogah žubori voda in polaliko odteka, trepetajoča svetloba se odbija od vode in se igra po vlažnem in dolgem, nakičenem gerdanu. — nakitu. Mrguda privzdigne glavo, vrže peračo na breg. se vzravna, ir pesem se ji sama izvije iz grla: — Moj se dragi k vojakom odpravlja .... Oči ji zasolzijo in drhtavost jo objame. Glas se ji krepko ali milo razlega: preliva se zdaj z gren-kostjo zatirane duše, zdaj z raz-vnetim žarom kljubovalnosti. Izza nje zdrkne kamen v vodo in jo pošegetč1 po beli nogi. Mrguda zadrliti, pobledi, in pesem se ji' znova izvije iz razburjenih prs. Obrne se in zagleda tam med vlažnim šibjem Mijevo glavo. — Mijo. dragi moj. beži odtod: videl te bo svet, in kaj naj počnem od sramote, moj Bog! — ga roti Mrguda in nespretno, razburjeno spušča srajco po golih, pol # let. Generaloberst Conrad-Hdtzen-ni. Niti en strel ni padel in ven-^orf je njen edini sin. dovoli, beživa od mene., tri dni mi je doma, ali hipoma ji nekaj šine v glavo, namaže si lase, počeše se. obleče se kakor /la gre k maši pa liajdi v svet. Malo časa. pa se spet vrne. Pri-mem jo. Ali kaj hočem: moja je. Bog je ne ubij ! Za nekoliko časa ! zopet rep na rame, pa v mrak — — — .Taz jo redim, oblačim, obuvam in vse ji storim, a. da oprostiš.... E. pa. oče moj. veš. kako je: človek se mora brzdati! — Ne tajim, ne zakrivam temveč povem ti odkrito pred to svetlo brado: Nočem te! Kaj mi bo star, onemogel dedec?! — Molči, potepenka, potepena ! Osman-paša je bil le jeden, pa je i on na Plevni podlegel. Taka je Mrgudina mati. Vrh Vlajičevili ovčjih staj pride Mrguda do perišča. Začuje razgovor. j?vo; nih nogah. — Ali ko se snideš s Krstano- vim Lujom. takrat molčiš____Ne praviš: videl te bo svet! — Lahko, govoriš. Mijo. kar hočeš! — zdahne ona in stopi na suho. Kaj mi bo Lujo? Ta slabič! Od rje se ne naješ kruha, — kedar gre. cinca kakor starec. D? je vsaj tak fant kot ti. tako krepak. plečat. visok, bi si človek še kaj pomislil, a tako____ Mijo. dragi moj. ti grešiš pri meni. Mijo preskoči vodo in se približa Mrgudi. — Ves svet gre na mene in zdaj še ti. Ali ti nič ni žal?____ Mijo, Mijo, grešiš na duši! — Poznam jaz tvoje izgovarjanje, Mrguda, poznam! — Kaj hočeš od mene, Mijo?! Krvi bi ti svoje dala. Jaz te ljubim, umiram za teboj, a ti.... J Dušo bi ti dala. Hočeš dušo?! In — Tu o meni govorijo — po- v čem je duša? Je-li v krvi? — v odkazano jej strugo. — Skozi mamljivo šumenje in zlivanje vo •"okupacije — Kako nas ne bi čas bil. ko nezakonska deca rodi. a brez božje volje obeša ! Kdo S V i ' t je Mrguda bi ji zemlja nje toča — Nikari. dragi moj. to se ne sme pred poroko — se brani Mrguda na rahlo, briše z roko ono mesto, kejr j<- začutila tople Mi-jeve ustnice. Boji se. sirota, da bi svet spoznal. On ji nevede in nehote položi roko v razburjena lietlra, ki so v ognju gorela kakor ono modro, razbeljeno planinsko nebo nad njima. Mrguda se mu izmika iz rok. zavrisne, a gerdan ji zdrkne po prsih. — -loj. jo j! Nikari ne, srce moje. jaz sem š^g«-tljiva. — Njegova roka doseže nekaj vlažnega, oblega, trdega kakor kamjMi in vročega kakor živa žr-javica. — Nikari. ljubi moj! — zašepeta ona nežno, z globokim vzdih-ljajem in onemogla silnega razburjenja. se na lahko nasloni nanj ter spusti glavo na njegovo ramo. Z Mrgudinega razžarjenega obraza izgine rdečica in se prelije v mrtvo, ledeno bledilo. Od tega dneva se 'ni več na samem sešla z Mijom. Bežala je od njega, ker se je bala sveta; bežala je od njega, a umirala je za njim. In pride jesen. Mija so zva li k vojakom. — Moj se dragi k vojakom odpravlja. Bila je poslednja noč pred odhodom Mijevem, burna, viharna jesenska noe. Mrguda ugasi luč. se sleče in leže na postelj. Izpod trdega. slamnatega vzglavja dehti suho bosilje. de-vesmilje in rdeči, uveli džnliči, a pod njo se širi duh segretega, planinskega sena. Pomisli na Mija. V glavi začuti ogenj, in v obraz ji šine živ plamen. Oblije jo vroč. prevroč znoj in vsa jakost ji zadrliti. Gori, vse gori. kakor da je v ognju. Vrže odejo z razgretega, drhtečega telesa, seže z roko pod deh-tečo rjuho in potegne slamico pa jo začne grizti. nemirno se zvijajoča. Ona grize, izpod vzglavja pa deliti bosilje. devesmilje in rdeči, uveli džnliči: — Bog moj, ali pride? Pred oči stopi ji čil. vedrega. smehljajočega se obraza. Grešna misel jo obide. Mrguda se >tres: — Ne, ne sme biti. kar sem mislila! To je grešno in ljubemu Bogu sovražno. Bog moj. zakaj si me tako vstvaril ? Kaj mi bo ta moč, ta ogenj? Prokleta kri. zakaj metako mučiš?! Obrne se na drugo stran. Skozi razmaknjena smrekova stebla -e je videla mesečina, kako se je "azlila po rmenem. skrojatem blatu okolo staje. Mrguda gleda in drhti, a srce ji bije v silnem, ne-strpljivem. nepremagljivem kopr-nenju: — Bog moj, ali pride? — Veter lomi in krši veje na redkih črešnjah nad zgrajo. silno zavije in tanjko, ostro zacvili in strese zgrajo. Veter igra in siplje suho, zvenelo listje, a Mrguda plamti. gleda in šepeta: — Tako se tudi meni mladost usuši, uvene. čakajoči ga. da se vrne od vojakov. Ali čakati -cdji--rejo. perutninarstvoi. t. d. $10 do $30 aker: r.aj-boliša zemlja S18do i20 aker. S10 do r>,k.> ter $5 do$10 mesečno za 40 akrov ali !etne ' liroVe. V bližini tržišč Chicago. Detroit. Grand Rapid.-! Pišite za ilustrirani katalog- in mapo, 72 .-.trani, iastnnj. Vprašajte glede cenenih izletov iz Toledo in Chicago. George W. Swigart, Ustnik. E. —1Z51 Firrt National Bank Bide., Ch cago, 111. POUK V ANGLEŠČENII To je gotovo lepa prilika, ka-^or tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. Farme t slovensko-hrvaSkl koloniji, Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne knpnjte preje, dokler se ns prepričate, kakšna prilika 3e vam nad, v Blovensko-hrvaški koloniji v okolici A.shlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu rašemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to i majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje Citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam *voja iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riea-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 41/£ gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva* Napisal prof. Lubor Niederle. 1798. 1 t« ija, ki p : i 111 i zgtn IX. sto 0(1 1. IS L (Nadaljevanje) T«.-la visoka stopnja razpora in deloma tudi bistvo tega. kar da-> tvori vsebino spora obeh ruskih narodnosti, je pravzaprav sele |o poslednjega stoletja. . . Na drugem mestu Enciklopedije bo podrobno pokazano m z li-■iituro dokazano, kateri temelj in živelj je dal temu literarni malo-dd [nreporod, kateri jeaikovne raziskave, kateri moderna antro-lojrija in slovanska etnografija v teku XIX. stoletja. Tu je moja lo_r;t samo pokazati, kaka je skupna podlaga razpora. Ka/por j.- dobival v teku XIX. stoletja svoje vzroke in snov ivno iz teh virov: 1. i/ * ''/nje po ustanovitvi, oziroma obnovi samostojnega slov-. noga jezika in samostojnega malomskega slovstva. L!, i/ vrst znanstvenih diskusij o tem, kako je razmerje med Ve-mmis'i in Malorusi. in to glavno na jezikoslovnem in antropologič-iii polju, in slednjič in glavno :!. iz dosedanjega političnega in socijalnega položaja Matorusov rnski državi in i/, splošnega razvoja socijalno-demokratičnih idej ziadiijem času. Tu ko se je ludi zgodilo, da prehaja danes razpor čim dalje bolj ,lo\stvenega in znanstvenega polja na politično. Kit/por se je zaeel s slovstvenim preporodom male ruščine leta » je izdal J. P. Kotljarevskij svojo travestirano Eneido. Od ;i vidimo vedno rastočo težnjo po malorusko pisanem slov-da kmalu je bil tem težnjam za petami tudi vladin pritisek, /.: n I .;i n ja in vsled mnenja, da lahko taka separatistična slov-nja nazadnje škoduje enoti države; ta pritisek se je po-I v ' (»liki nekolikih ostrih prepovedi tiska in razširjanja malora-kn.jig z malimi z.jeinami), glavno leta 1847. 1863 in 187G. Sa-|;i o t.- prepovedi dosegle ravno nasprotno od onega, kar so lio-'|'i /.:i j;i j .o slovstveni samostojnosti in književnem maloruskem ii ni zaspala, da, čim bolj je bila duševna, tem bolj je dobivala i. posebno ko je bila prenesena na svobodnejša tla vzhodne Ga- Kakor to književno gibanje, so prispeli k poglobitvi in ukore-i razpora tudi razni "znanstveni" spori o razmerju Velikorusov Min Malorusom, ki so nastali vsled različnih znanstvenih stališč, ivil s«> j.- to posebno vsled diskusije o starodavnosti malorušči-|. isehe o starodavnosti Malorusov na Kijevskem, o vprašanju, je vstvaril prvo rusko zgodovino in prvo rusko književnost v v i i državi. Tako je diskusija kulminirala prvič v letih petdese-jistopom Sreznjevskega. Lavrovskega in glavno M. Pogodina. • dokazoval, do so velikoruski predniki prebivali do XIV. veka \ i jeveskem, da so počet ki zgodovine in književnosti njihovi in .Midorusi prišli sem šele po tatarskem navalu od Karpatov, — je takoj našla vrsto odločnih nasprotnikov med malo ■ vinarji, ki je bila pozneje obnovljena s trudom na kon tja na jezikovnem temelju z vrsto del Al. Sobolevske-[ , ki pa so jo z nič manjšim trudom zopet zavračali in.i rji X. Daškevie. V. Antonovič, M. Hruševskij, Al. .Jablo-in lilologi .1, .Jagu", A. Šahmatov, A. Krvmskij, A. Kolessa, oda in drugi. I Vi tel- razporih je naravno, da ni ostalo samo pri vprašanju po i;• ni'laviosti maloruŠeine na Kijevskem. ampak da je prešlo tudi k ka, i isto slovanska, tločim to. kar prebiva na severu in vzhodu ."•rte Dvina Dnjeper. niso Slovani, ampak bolj ali manj poslova-iii 1'iiiei, Tatari ali Turanei, katerih eelo življenje, posebno pa abut istične države forme so azijskega izvira in značaja. To mnenje, vsled katerega so si bili seveda ustanovniki teorije o . Ii i.;,rodnostih sami oddaljeni, je našlo ugodna tla glavno pri Pokih. pobitih in razkačenih vsled nove nesrečne revolucije leta >'■>. in v njihovi pariški emigraciji se srečavamo z glavnimi propa-lorji novega nazora o postanku in razliki vzhodnega Slovanstva r. I»nt l.inski in ga. Sev. Diu hinska. S. Nolvard Busczynski, H. irtin in d.). I Vi Malorusih ni našlo takih tal, toda tudi tam tiči na mnogih ijili in priimek "Ilazari", ki ga slišimo pogosto v strastnih bo-. korenini in izhaja iz podobnega. — seveda popolnoma napačne-innenja o postanku Velikorusov. Bolj znanstveno so se tudi lotili a vprašanja antropologi, ki so kazali na velike antropologične med Malorusi in Velikorusi. ki so se videle posebno v krajši "banje pri prejšnjih (v poprečni brahicefaliji) in v temni ksiji v primeri s pretežno svetlim plemenom Velikorusov, pri o dokazovali, da je ta temni brahieefalni tip pravi, čisti tip slovanski 1 Volkov, Taylor). Toda tudi to teorijo, dasi govori zanjo eel;t vrsta dat, moramo imeti za nedokazano. Zakaj druga, ki ima čisti • ]) maloruski in velikoruski za pravi tip prvotnih Slovanov, je \ j ravno tako zelo utemeljena. Iz razlike v notranjosti obeh skupin so pogotovo večje nego med obema skupinama. Xa tak način, iz teh izvirov in iz teh vzrokov je nastal in se nadaljeval veliko-inaloruski razpor in je danes dospel tako daleč, da se smairajo maloruski inteligentje konstantno in s prepričanjem za samostojen slovanski narod in za ta svoj "ukrajinski" narod zahtevajo vse naravne pravice, ki mu za njegovo avtonomijo in daljši razvoj gredo. In te zahteve danes ne gredo samo za šolami z maloruskim ueiiim jezikom, za literarno svobodo, ampak tudi za priznanjem politične samovlade. Zmernejši in realnejši del rodoljubov, ki računa z d inimi razmerami, zahteva avtonomijo Ukrajine v mejah enotne ruske države, radikalna krila gredo seveda dalje in so si, zanašajoč se na ne vzdržljivost dosedanje organizacije ruske države, postavila za cilj popolno ločitev, ustvaritev svobodne, samostojne Ukrajine na so-cijalno-demokratični podlagi. Ako smem na tem mestu povedati svoje mnenje o bodočnosti in koristi teh teženj in ciljev, se vkljub temu, da spadam med one, ki priznavajo za naravno in pravo, da bi ruska vlada ugodila upravičenim zahtevam Malorusov — vendar ne obotavljam izreči prepričanje, da je vkljub vse gori omenjenim razlikam toliko skupnega v zgodovini, tradiciji, veri, v jeziku in kulturi Velikorusov in Malorusov — da, tudi postanek je skupen —, da sta v očeh nekoliko ob strani stoječega objektivnega opazovalca oba dva rodova samo dela enega velikega ruskega naroda; in kakor s slovanskega, tako moramo tudi na pr. z ruskega ali češkega stališča želeti, da bi bila ta enota pri polnem vzajemnem respektiranju pristojnih potreb in zahtev obeh rodov ohranjena na zunaj tudi s politično vezjo enotne države in kolikor mogoče jeziku. Vsaj na polju velike literature. Saj je bila literatura do konca XVIII. stol. sploh skupna in še največji pisatelji XIX. stol. so bili last obeh strank. Seveda bi moralo vse to iziti iz vzajemne naklonjenosti, vzajemnega priznavanja in spoštovanja, ne iz sile in nasilja. Najti formo za to naklonjenost bo stvar bodočih voditeljev obeh strank, ko bodo oddaljeni od ravno minule dobev ki se je rodoljubi obeli strank neradi in z nevoljo spominjajo, ko bo zamrl spomin na pritisk in nasilje. Pa se bodo naša — vsaj upajmo — tudi tla za združitev na zunaj in notranji sporazum za ohranitev polne individualitete, kakor je že Kostomarov hotel, in morda se spolnijo tudi krasne besede Go"oljeve ki jih je napisal leta 1S44 v pismu A. Smirnovi o obeh narodnostih. ___(Nadaljevanje prihodnjič)._ istvu v pisarni je bil ranjen pred Razmere v Gorici. V Gorici je po mestnih ulicah sedaj tako, kakor v normalnih časih meseca avgusta ob nedeljah popoldne ; tako okoli 2. ure, ko je razlita po mestu solnčna vročina, prebivalstvo pa tiči v svojih stanovanjih, hodnikih in vrtovih ter komodno počiva. Po cesti ni ljudi. Skozi celo mesto lahko greš, src- Odgovoril je glas tožnikov in zopet ponovil vsa hudodelna dela grešnikova in ni imenoval nika-kih dobrih del. Odgovoril je glas izza vrat: "Pojdi odtod, taki grešniki ne morejo živeti z nami skupno v raju!" Rekel je grešnik: "Gospod! glas tvoj slišim, ali lica tvojega ne vidim in imena tvojega ne vem." Rekel mu je glas: "Jaz sem — kralj in prorok David." Grešnik ni obupal, ni odšel od rajskih vrat in izpregovoril: "Usmili se me. kralj David, in spomni se človeške slabosti in Bož-časom neki inteiulančni oficir za-Pe miIosti! ~ te Je U^bil in te del ga je kos razstreljenega šrap-!?ovellcal pred 1iutlmi- Vsega imel dosti: i kraljestvo, i slavo Slovens ko 0= katoliško =0 nela. Odkar se je*ponesrečil drugi napad na Gorico, streljajo Italijani na mesto večinoma ponoči, zato je treba posebne pozornosti in previdnosti v nočih urah. Umevno je, da spanja ni ne ponoči, ne podnevi, vročina je in tudi čez dan prihajajo italijanski granatni pozdra- vi v mesto. Čudno je, da zdržijo v čal bos bore malo ljudi. Tako jejmestu še ljudje, katere ne veže sedaj v Gorici, seveda kar se tiče lloben posel in nobena sila na me- voju teznjt biti prepad M ! i 1 t isi Tod« <> ' .P" J irav'ii udov nnil tej razlike obliki komph čemer civilnega prebivalstva, razlika v primeri le ta, da v normalnih časih je prebivalstvo doma, sedaj pa ga ni; od 26,000 jih je sedaj okoli 3000. Zadnje dneve je došlo nazaj o-bilo beguncev, ali seveda ne z namenom, da ostanejo tu, marveč pobrali so svoje reči in zopet odšli. Čez dan je bil zadnje čase še precej mir, ali ponoči pošiljajo naši "prijatelji" pozdrave v mesto, zzzz, tresk, granate in šrapneli pokajo, da se prebivalstvo budi in je zopet eno noč ob spanje. Mačke in psi tulijo in javkajo po ulicah ponoči. Uboge živali nimajo gospodarjev pa tožijo okoli. — Znani hoteli in nekaj gostilen je še vedno odprtih. Vino točijo po 1 K 76 v do 2 K. ali dobrega goriškega vina ni več, piva tudi ne. Prebivalstvo si pomaga, kakor more in zna, in gleda, kje bo bolj varno. Prijatelj D. je ravno delal pogodbo, v neki krčmi, češ, sem bomo hodili, tu bomo jedli in pili. tukaj bo varno. "Pogodba" še ni bila sklenjena, že je treščila granata pred hišo, bodi pozdravljena krčma in "pogodba"! Poškodbe na poslopjih se ne vidijo toliko zunaj, ali notri je treba stopiti, v sobe, kamor treskajo granate, tam je vse razdejano, razsuto, razbito, škoda velika, stanovalec pa kje na Kranjskem ,šta jerskem. Precej poškodovan je stolp evangelijske cerkve. V ulici Orzoni je ubila granata neko dekle in dve kravi. Na Livadi, v slovenski koloniji ob Soči, je še precej prebivalcev, večina pa je odšla, nekateri se odpravljajo. Da, kadar padajo granate in šrapneli, se marsikdo odloči, da pojde končno tudi on, da gre cela družina in sorodni ki, vsede se tudi in napiše pismo prijatelju na Kranjskem: ti, po skrbi nam stanovanje, pridemo. Ali kg neha dež granat in šrapne-lov, se zopet vsede pogumen junak m zopet piše ekspresno pismo: ti. dragi prijatelj, ne pridemo še____ Vsem prebivalcem se pozna spla-šenost, zbeganost, trudni so, ne spijo cele noči in nikjer nisi va ren, da te ne ubije granata. —Italijanski avijatiki se klatijo nad nami in iščejo obstreljevalnc objekte. Naši opazovalci jim pazljivo sledijo, zato pa so potem dani ukazi s strani teh aviatikov brezuspešni. Te dni so njihove granate in šrapneli iskale neke take objekte, ali kje so bili že ti na varnem, predno so doletele tje ita-lijanke granate! Tista gospodična v Culotovi trgovini, ki jej je granata odtrgala nogo in je umrla, se imenuje Vo dopivec. Lepo dekle je bili Slovenka. V zadnjih letih je bilo po italijanskih trgovinah nameščenih ze več slovenskih pomočnikov in pomočnic, ki pa so ostali Slovenci, prejšnje čase so se nam vsi potuj-čili. Okoli Gorice grmi, iz Brd, sedaj sem izza Kalvarije, sedaj iz Dober-dobske planote, eno zadnjih noči je bil zopet majhen napad na Kal-varijo pa kakor vselej krvavo odbit. Vsi živimo v prepričanju, da Italijan ne pride v Gorico, in že limo, da bi se skoro bolj pomaknil od nas, da bi Gorica zopet oži- vela- - Se nekaj podatkov: 29. julija je deževalo nekaj šrapnelov in granat v mesto in na Travniku so bile že zjutraj zgodaj tri osebe ubite. Kadar se bije boj za Podgoro tam kje blizu goriškega Korza, višina Podgorska je skoro paralelna z goriškim Korzom, padajo izstrelki iz pušk v mesto in zahtevajo marsikatero žrtev. Pri po vel j- sto, izpostavljeni pa so neprenehoma šrapnelom in granatam, in že pa te ne padajo v mesto, pa grmi tam zadej. — V neki notici je bilo že povedano, kako je italijanski možnar v ulici Morelli pahnil steno ven iz neke hiše s tremi nadstropji, kjer so bivali italijanski podaniki, v noči, ko se je to zgodilo. je bila hiša prazna, v soseščini pa so še ljudje. To naj je bilo najhujše, drugače se na zunaj po hišah vidijo tu in tam luknje in od šrapnelskih krogel razpraska-no zidovje. Palača in park grofa Coroninija (bivšega slovenskega poslanca) je bilo treba izprazniti. Grad, krasno delo stare arhitekture, in tropični park, sta tvorila posebnost goriškega mesta, katero si je vsakdo lahko gledal in čudil tej lepoti. V tem Coroninijevemu gradu je umrl francoski kralj Karol X., ki počiva na Kostanjevici v frančiškanskem samostanu v Gorici. Še je nekaj prebivalstva, ali odhajajo slednjič tudi taki, ki so bili prav pripravljeni rajši umreti v Gorici, nego zapustiti jo. se grešnik. Spisal Lev Tolstoj. Živel je na svetu človek sedemdeset let in preživel je vse svoje življnje v grehih. Zbolel je ta človek in se ni kesal. Ko je prišla smrt, je zaplakal v zadnjem času in rekel : "Gospod! — kakor razbojniku na križu odpusti meni." Komaj je to izpregovoril — je odletela njegova duša. Začela je duša grešnikova ljubiti Boga in verovati v njegovo milost in prišla je k rajskim vratom. Začel je trkati grešnik in prositi v nebeško kraljestvo. Zaslišal je glas izza durij: _ 'Kak človek trka na rajska vra-ta — Kaka dela je vršil ta človek v svojem življenju?"' Odgovori lje glas tožnikov in naštel vsa grešna dela tega človeka. Dobrih del ni imenoval nobe-uih. Odgovoril je glas izza vrat: 'Ne morejo priti grešniki v nebeško kraljestvo. Pojdi odtod!" Rekel je človek: "Gospod! glas tvoj slišim, ali lica ne vidim in tvojega imena ne vem." Odgovoril je glas: ''Jaz sem — Peter apostelj." Rekel je grešnik: "Usmili se me, Peter, apostelj, spomni se človeške slabosti in milosti Božje!_ Ali ni si bil ti učenec Kristov, ali nisi ti slišal iz samih njegovih ust njegovega nauka in videl vzgleda njegovega življenja ? A spomni se, ko je bil žalosten na duši in te prosil trikrat, da bi ne zaspal, temveč molil, in si ti spal, ker so postale tvoje oči težke, in trikrat te je našel spečega. Tak sem bil tudi jaz. "Pa spomni se še, kako si obetal njemu samemu, da ga ne zatajiš do smrti, in kako si ga trikrat zatajil, ko so ga peljali h Kajfi. Tak sem bil tudi jaz. Spomni se še, kako je zapel petelin, in si ti prišel ven in gorko zaplakal? Tak sem tudi jaz. Ali me ne moreš spustiti v nebeško kraljestvo?" Utihnil je glas za rajskimi vrati. — Nekoliko časa je stal grešnik, potem pa zopet jel trkati in prositi v nebeško kraljestvo. i bogastvo, i žene. i otroke; ali videl si s strehe ženo revnega človeka. in storil si greli, vzel si Urije-vo ženo in ubil njega samega z amonitskim mečem. Ti. bogataš, si vzel revežu zadnjo oveico in pogu-bil njega samega. Isto sem delal tudi jaz. "Spomni se potem, kako si se kesal in govoril: — Pripoznavam krivdo svojo in obžalujem svoj greh. Tako tudi jaz. — Ali me ne moreš spustiti noter?" Utihnil je glas za vrati. Za nekaj časa je zopet potrkal grešnik in prosil v nebeško kraljestvo. Začul se je izza vrat tretji glas in rekel: "Kdo je ta človek? Kako je živel na svetu ?'' Odgovoril je glas tožnikov tre-tjikrat in naštel hudobna dela grešnikova in dobrih ni imenoval. Odgovoril je glas izza vrat: "Pojdi odtod! Grešniki ne morejo priti v nebeško kraljestvo." Odgovoril je grešnik: "Glas tvoj slišim ali lica ne vidim in tvojega imena ne vem." Odgovoril je glas: "-Jaz sem — Janez Evangelist, ljubljeni učenec Kristov." Razveselil se je grešnik in rekel "Sedaj ni možno, da me ne pustiš noter. Peter in David me zato ne spustita, ker poznata človeško slabost in milost Božjo. Ti me pa spustiš zato, ker imaš mnogo ljubezni! — Ali nisi ti, Janez. Evan- ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Box 95. Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Spring* Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUIIIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Jollet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINC, Box CJ2, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PA VI.O V Čl Č, Box 705, Conemangb, Pa. HL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Bos 72, East Mineral, Kaos. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČlO, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., It. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box ll^i, Bridgeport O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL. OBREGAR, Box 402, Witt, IU. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." nekdo igra na glasovirju Beetlio-venovo sonato. V tej mrtvi vasi, med razvalinami ta prekrasna glasba! Takoj sem vstal, da pre-iščem, odkod dohajajo ti glasovi. Spoznal sem, da prihajajo nekje izza moje sobe. Poiskal sem vrata. in začel trkati. Oglasil se je ženski glas. Prosil sem oprošče-nja, ali gospa me je poklicala v sobo in rekla: "Moj slepi sin svi-ra. Govorite ž njim par besed, ja-ko ljubo mu bo." Šel sem takoj za gospo v sobe, ki so bile v neredu, poznale so se posledice voj-.. . ne, samo glasovir je bil cel. Pri gelist napisal v svoji knjigi, da je glasovirju je sedel mladenič. Bil Bog ljubezen, m da oni, kdor ne|je slep. Mati in sin nista hotela ljubi, ne pozna Boga? — Ali nisi i zapustiti svojega doma niti v og-ti v svoji starosti govoril ljudem nju granat. Mati mi je predsta-jedno besedo: Bratje, ljubite se vila sina in nato je sviral Warned seboj .— Kako me moreš se- Jlerja, Sehuberta, Beetliovena in daj sovražiti m odgnati? — Ali si Chopina. Sviral je umetniško, dva zatajil to kar s* rekel sam, ali pa kilometra izza fronte. Nikdar ne začni ljubiti m me spusti v nebeško kraljestvo!" In odprla so se nebeška vrata, in objel je .Janez kesajočega se grešnika in ga spustil v nebeško kraljestvo. pCzabim tega mladeniča, nad ka terim je divjala vojna z vso grozoto, ali se ni dotaknila njegove duše. Raznoterosti. Taka znanost je od muh! Celo v sedanjem preresnem času, ko .gre i Nagrade za ugenebitev "Zeppeli-nov. j Lord Miehelham je obljubil zrakoploveu, ki bo uničil enega "Zeppelina", 1000 funtov šterlin-gov. 1 funt šterlingov je $5.) U-gonobiti ga mora v zraku. Lord je razpisal 10.000 funtov štergin-gov za deset razrušenih "Zeppe- e za obstanek držav in T;.,,..," -\r i n -- n jinov . Miehelham, prejšnji sir ^doenost velikih narodov so se Hepbert Steni, gJf londonske dobili ljudje, ki vtikajo svoje no- ban5ne tvrdke stern Brothers " soxe pod posteljne odeje. Profe- bil leta 190; sor Duck v Inomostu in profesor -Makso Marcus v Berlinu sta napravila enketo — p spolnem življenju nemških izobraženih krogov. Rajposlala sta 4000 vprašal-nih pol in zdaj obelodanila, kar so j i m pokazali ti odgovori. Po tej statistiki izgube v nemških izobraženih krogih fantje svojo nedolžnost povprečno v starosti 18 do 20 let, dekleta pa v starosti med 16. in 17. letom. Polovico fantov zapeljejo prostitutke, drugo polovico pa dekleta iz lastnih krogov. Izmed deklet, ki imajo višjo izobraizbo (učiteljišče ali vseučilišče) se jih po tej statistiki, predno stopijo v zakon, speča 68 odstotkov. Taka statistika mora ogorčiti še človeka, ki ga stvar nič ne briga in brez ovinkov povemo, da na to statistiko prav nič ne damo. Že to je gotovo, da normalni ljudje na take vprašalne pole, kakor sta jih poslala rečena profesorja, sploh ne dajo odgovora. Brez dvoma so odgovorili na te pole samo ljudje, ki še v vojni ne pozabijo svojih slabih nagnenj. Kdo pa naj verjame, da se 68 odstotkov vsega izobraženega nemškega ženstva, torej skoro dve tretjini, speča že pred. zakonom. Pameten človek tega že ne verjame. Slep umetnik med granatami. "Journal de Genove" objavlja iz pisma nekega francoskega vojaka: Včeraj zvečer sem stal na Zaslišal se je izza vrat drug glas straži v neki majhni vasi. Nemci f - ' so navalili na nas. S svojimi ljud- Kdo je ta človek, in kako je mi sem se skril v neki hiši. Ko le- živel na svetu?" žem, zaslišim od nedaleč, kako .le imenovan za peera. Njegova rodbina izvira iz Fran-kobroda ob M. in je imela sredi prejšnjega stoletja vinsko trgovino v Londonu. 44 italijanskih društev je razpustila politična oblast na južnem Tirolskem. naKi zastopniki, kateri bo pooblaščeni pobirati naro? nino mm "Glas Nir^da" in knjige, ka kor tudi za vse aruge v naSo strok* spadajoče posle: Jetuiy Lind, Ar k. in okolica: Michael Cirar. Saa Frsnd3eo, CaL: Jakob Lovilo Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadviile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. 1( Rojtz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okolica: Lonis Co stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolnkar. Indianapolis. Ind.: Alois Rodman Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbič. Orlesby, IU.: Math. Hrlbernlk. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinac. La Salle, 111.: Mat Komp. Jollet, HL: Frank Laurich, John Zaletel In Frank Bamblch. Mineral, Kana.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Petkoviek In Math. Ogrln. S*. Chi cage, HL: Frank Čem« la Rudolf PoSek. Springfield, HL: Matija Barborič. Fnitene, Kana. la aboil ea: Frank Kerne. Mnlbery, R— Ka akeliea: Martin Km. Calraet, Mlefc. la akaUea: Paral Bhalta In M. F. Kobe. •feelics; B. Manlstlqae. Mieh. ia Kotxlan. So. Range, Mick, in »holies: « u. Likovll Aarara. Minn.: Josip rnglaa Chishoim, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich In Frank Žagar. DalacL, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, MIuq. in okolica: Ivan GonŠe, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Loult Si. Pero-Sek. Eveleth, Mia.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Ribbing, Mum.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. ftifcilmauk, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlan. AJki Aziji v vojnem ujetništvu. a Antonija se je moževega ;isii silno razveselila, zakaj bila v«'«"* k>>t. devet mesecev v volili skrlx-U in dvomili, ali je Ga- • r na s< vernem bojišču še živ, i je našel tam prezgodnji grob. Gašperju je prizanesla grana- n in -, ali priš»*l je v vojno u-t i>rv ■ v daljni Aziji. Sicer je :,sp.-:- že 10. prosinca pisal, da nI la zlato solnce, ali žalostna na ni nič vedela za to. zakaj do- ii , i|oiiisnico, pisano v Skobele-i dno 10. prosinca, je prejela še- 27. malega srpana. Res, da bi lo moževo sporočilo lahko pet eserov preje prišlo, ali zdaj je »so žalost in skrbi vsa srečna in vese-še videla svojega moža imi otroki. — Ivan Šli-'zglasil svoji materi Ma-iva v Radovljici. Pise: ujet na Ruskem, od koder vam pošiljam prisrčne pozdrav.-. — Jožef Praznik je pri-m 1 ranjen Rusom v roke. Sedaj se naliaja v ruski vojaški bolnišnici. kakor poro*"a svojim stari-šem. ki bivajo v Grmulji, pošta Skooijan na Dolenjskem. Pogrešata se: Vinko Kr/.e, in-t";f ii.-rist 17. {»ešpolka. in Edvard Krže. poddesetnik 7. lovskega pošpolka : po njima poizveduje Lovro Krže v Ljubljani. Preskrba Ljubljane. V svrho !•!•< skrbe mestne občine ljubljanske / jajt-i jo deželna vlada vsled ijij sila mestne občine ljubljanski sporazumno s c . in kr. 5. ar-niadnim etapnim poveljstvom na podlagi § 4. cesarske naredbe z • liic L avgusta 1!*14 odredila, da morajo lastniki jajc v sodnih o-, rnjili Mokronog, Litija. Višnja gora. Trebnje in Žužemberk svoje razpoložljive zaloge jajc prodajati izključno samo mestni občini ljubljanski. Izvzeta so samo ona j:ijr;i. ki so potrebujejo za d omaro porabo iu za domače, v ondot-nil krajih naseljeno ljudstvo. r/ja slneaj. tla bi se posestniki branili pr-»dajati svoje razpoložljive za-l'»ge jajc mestni občini ljubljanski, je o. kr. okrajno glavarstvo pooblaščeno, jih na račun in stroške lastnika prodati mestni občini ljubljanski. Ceno določijo iz-vedenci v smislu § 4. odst. 4. prej navedene cesarske naredbe v na-v z o e n e s t i biotičnih posestnikov in zastopnikov mestno občine ljubljanske. Ravno tako se bo postopalo v slučaju, da se lastniki jajc no bi mogli zediniti z mestno občino ljubljansko glede cen. Da se predmetna akcija izvede, napravi mestna občina ljubljanska v vsakem izmed navedenih sodnih o-krajev svojo posebno nabiralnico lec. na župnijo Vet r in j pa kanonik iz Velikovea Konrad Mirko Mente. Obolela. ^Isgr. Valentin Pod- eente in prekupce jo to značilno, gore je obolel na vnetju slepiča Kaj bode potreba že res pri vsa-'in je bil 26. julija operiran. — kom živilu začeti z zasego in re-|Župnik Anton Stres na Jezer-kvlzieijo?! — Mestni aprovizačni skem. o katerem smo poročali, da odsek je sklenil naročiti večjo po- je zbolel, je še vedno bolan, šiljatev čebule, ki so bo oddajala po veliko nižjih cenah kakor soj PRIMORSKO, danes običajne. Tudi bo mestna. Padel je na severnem bojišču aprovizacija gledala, da bo čebu-1Rudolf Porenta, sin e. kr. carin-le dovolj za ljubljansko potrebo. 'skoga revidenta v Trstu Davorina Treba je le malo potrpljenja. S pe- Porente. Zat ni ^ _ _ pride zopet v "pozicijo"' in išče ške strani. Ali trjiela je ravno ta kritja — kakor mi. [ulica izredno veliko. Granate so Cerkvene vesti. Petdesetletnico letelo nanjo kot bi deževalo in duhovništva je obhajal dne 25. j Češeutova hiša je takorekoč po-julija Janez Schuster, župnik v suta, druge močno poškodovane. Svečah. Župnik je bil rojen dne Paralelno ž njo teče Vrtna ulica, 25. suše a 1839 v župniji St. Ru-jtam je posut kinematograf '"Edi-pert pri Velikovcu in je bil maš- son". nika posvečen dne 20. julija 1865.1 Za begunce iz primorskih de — Xa župnijo Grebinj je prezen- žel, ki se nahajajo na Štajerskem tiran naborješki župnik Fran Ho- se je osnoval v Gradcu odbor s se l d v tov 'II hanjein za blagom se mu cene po nepotrebnem neznansko zvišujejo. ŠTAJERSKO. Naredba o potovanju. Štajerska namestnija je z dne 24. julija izdala naredbo o potovanju po Vojvodini Štajerski in v Vojvodino Kranjsko ter v kraljestvo Hrvatsko; Ta naredba se glasi: § 1. Po vojvodini štajerski se more potovati brez posebnega poverila ' legitimacije). A vendar pa je potujočemu občinstvu v korist, vsikdar preskrbeti si v sledečem ? 2, točka 1, nadrobneje označeni potni list. § 2. Civilne osebe no smejo deželne meje niti na Kranjsko in Hrvatsko, niti s Kranjskega in Hrvatskega prestopiti brez posebnega izkazila. Pri tem je vseeno, se li uporabljajo vozila ali ne. Tz.kazati so mora: 1. S potnim listom, opremljenim s fotografijo. kateremu je od pristojne politične oblasti ali cesarske policijske oblasti pridejan dosta-vek: "Veljaven tudi za potovanje v ozemlje južnozapadnega ar-madnega obsežja.'* 2. S poveril-nieo za državne aH dvorne uslužbenec, za državnoželezniške ali zasebnoželezniške uslužbence in njih svojce, opremljeno s fotografijo. 3. Z od oblasti izdano pove-rilnieo (legitimacijo) v svrho u-porabe kakega poštnega vlaka vojnovoznega reda. V točki 1 in 3 navedene izkazne listine izdaja v (iradcu c. kr. policijsko ravnateljstvo in v vseh drugih krajih dežele pristojna politična oblast prebivališča (e. kr. okrajna glavarstva, c. kr. politične ekspoziture, mestni svet v Mariboru, mestna urada v Celju in Ptuju). Za prestop s Kranjskega na Štajersko je razven pod točko 1 označenega potnega lista še potreben prehodni list, katerega je pred prestopom deželne meje od v to pristojne vojaške oblasti na Jesenicah (Gorenjsko), v Ljubljani, v Rudolf o vem ali v Št. Petru (na Krasu) dobiti. § 3. Za navadni vsakdanji lokalni obmejni promet med neposredno ob obeh straneh deželne meje Štajersko-Kranjsko in Štajersko-IIrvatsko ležečimi o-kraji zadostuje od c. kr. orožni-štva poverjeno spričevalo o identiteti. katero more občinski predstojnik ali njegov namestnik povsem zanesljivim in njemu znanim prebivalcem svoje občine do preklica izdati. Prepoved. Štajerska namestni-treba, bo tudi najela ja je prepovedala izdelovanje, u-apniko za pobiranje j porabo in prodajo spenjene snie-do vasi, od hiše do tane ter uporabo mleka in jajc pri izdelovanju sladoleda. iuj miki bodo imeli od ie ljubljanske izgo-d okrajnega glavar-idirane izkaznice, katere bo-rali pri izvrševanju svojega imeti pri se bi ter jih na za-tudi pokazati. Iz navedenih i okrajev se smejo torej jaj-obavljati izključno samo i občini ljubljanski. Železni->staje, ki pridejo pri tem v . so dobile od svojih višjih ev nalog, sprejemati iz na-ih okrajev pošiljatve jajc tedaj, če je pošiljatev na- KOROŠKO. Odlikovani vejaki. Po nedeljski božji službi je 25. julija nadštabni zdravnik en koli na«* in kršiti to od- in sieer mi je moj kuhar pripeljal - Od 2. avgusta sem, od- L^ nekod kozo. Dal sem mu zanjo » nastavljene na trgu maksi-|dve cigari. Kozo prav pridno mol-cne. ,u dobiti deloma ne zemo, da »boljšamo svojo črno ka-'irj.i. i; e C lista in ne «eana.|vo. Počasi bom postal cel planin-no trda je za čebulo. Čebule ski kmet, ki pa ljubi noč. Tudi je /o precej spravljene po nekate- moja koza je za vojno že izvežba-rili skladiščih prekupce v, no če-|„a, navadila se je na granate in - n in krompir pa tudi nista kar je dobro zapazila, da je podnevi nenadoma izhlapela. Za produ- na paaniku nevarno, ponoči pa ne. J* V ruskem ujetništvu. Fran Va- lentinčič je sporočil svojemu prijatelju v Kanalu na Goriškem, da je vojni ujetnik v ruski Aziji v Turkestanu, od koder pošilja prijateljske pozdrave. Njegovi ljudje (žena Katarina, oče, mati in o-troci) so bržkotne pobegnili pred bojno nevihto v varno zavetje in morda še nič ne vedo za preveselo moževo poročilo. — Ivan Čujec sp je oglasil tudi iz vojnega ujetništva v Rusiji. Njegovi ljudje, ki bivajo v Podmeleu pri Tolminu, so čakali mesece in mesece na I-vanovo pisanje, ali vse čakanje je bilo zastonj. Bili so že v silnih skrbeh in vsi ž.alostni. Ali nekoga dne je prišlo preveselo pisanje v Cujčevo hišo, da je Ivan še med živimi in da se bodo še videli, ko bo enkrat ljubi mir. — Primorski Slovenec Frail ltntar so je zglasil iz samarske gubernije, kjer so nahaja kakor vojni ujetnik. Njegova žena Marija biva v Doblarju pri Ročinju, če ni zadnji čas pobegnila z drugimi goriškimi Slovenci vred v mirnejše kraje. — Zadnje dni se je oglasil iz niske-ga vojnega ujetništva tudi primorski Slovenec Anton Simčič, in sicer iz mesta Čikišlarja. ki leži na vzhodni obali Kaspiškega morja blizu rusko-perzijske meje. kjer sedaj solnce silno pripeka in žge. Njegovi ljudje bivajo v manjši vasi blizu Kojskega. — Josip Možina, doma v Grobišču pri Prestrartku, piše svoji ženi Marjeti, da je še med živimi, in sicer v mestu Taškentu, kjer j«1 več Slovencev v vojnem ujetništvu. — Nikolaj Cubrilo se je o-glasil iz Taškenta v vroči turke-sanski deželi ter Edvard Kraljič iz Vladimira. Piše bratu Ivanu v Boljancu pri Trstu, da so ga Rusi 26. sušea ujeli. Za vojaško okrepčevališče v Štanjelu na Krasu je došlo tržaškemu namestništvu darov 8276 kron. Najboljše sredstvo proti oderu- štvu z živili. S fronte poročajo: Tudi nas vojake poskušajo razni dražilei odirati, dokler ne naletijo tupatam na korenit odpor in ne dobijo radikalnega zdravila. Tako je pripeljal neki prekupec tudi k naši četi surovo maslo. Odigral se je naslednji prizor: Častnik: "Kaj prodajate?" — "Surovo maslo." — "Počim?" — "Po 7 kron kilogram." — "Dobro, le dol postavite." — Častnik pozove vojake, da se postavijo v krogu ter vzame štruco za žtruco, vsako lepo razreže in deli vojakom, katerim gre priboljšek h komisu seveda zelo v slast. Kmalu izgine zadnja štruca. — "Koliko hočete za kilo?" vpraša častnik še enkrat. — "Sedem kron." — "To je predrago, vi imate štiri krone pri vsakem kilogramu dobička." — <£Ne morem dati ceneje." — Častnik replicira nato z rezkim ukaizom: "Marš!" — Oderuški maslar ve, da mu nič ne pomaga in kislega obraza odide s svojo prazno brento. Kako rastejo cene živil. V tržaškem "Lavoratore" pripoveduje Dominik Vettach, da je njegova žena kupila v trgovini jestvin v ulici Pariui sir parmezan po 7 K kilogram, popoldan je stal ta sir 8 K kg, zvečer pa že 10 K! Trst v vojni. Že več mesecev so pri namestništvu v Trstu vsak teden posredovanja o aktualnih lokalnih vprašanjih. Aprovizacija mesta se je zboljšala in je zlasti dosti zalog koruznih izdelkov. Vzlic transportnim težavam se bo preskrbelo za dovoz novih živil iz letošnje žetve. Zdravstvene razmere so vobče zadovoljive. Če bo potreba, se vpelje cepljenje civilnega prebivalstva proti koleri. Ulica Morelli v Gorici je stranska ulica in vsakdo je mislil, da dežem na graškem magistratu. Begunci se morajo obračati na ta odbor glede informacij in glede podpor. Za begunce z Goriškega se je nabralo dosedaj pri tržaškem namestništvu darov 75,522 K 96 v. Izkaj pravi, da so to darovi za begunce iz Gorice in Soške doline. Furlanskih beguncev v Trstu je okoli 7500, to je 2000 družin, izmed katerih jih živi na svoje stroške samo 300, to je 1000 oseb. Drugi. 6500 po številu, živijo od podpor. Vsak begunec n;ul 14 let star dobi na dan 1 K, pod 14. letom 60 vin. in 3 vin. kot podporo za prenočišče. O grofici Latour iz Rušiča na Furlanskem se je poročalo, da je bila odvedena kot talka v Italijo. Ali kakor poroča njena svakinja baronica Marija Hitter v Gradcu, je morala grofica Latour zapustiti svoje posestvo, ker se nahaja v bojni črti. Ona stanuje pri Bra-canu za Krminom s 14 služabniki in služabnicami mirno in nemoteno. Dva njena nečaka sta internirana, eden v Cremoni, drugi v Floro n c-i, ali baje radi tega. ker nista dosegla še 50. leta in sTa torej še v letih vojaške dolžnosti. Preselila sta se okrajno glavarstvo iz Tržiča in okrajni šolski svet v Postojno na Kranjskem. Iz politične službe. Okrajni glavar Gvidon Policy je premeščen iz Kopra k namestništvu, v Koper je premeščen iz Gradišča Kje je moja sestra ANA RAPEL, rojena Medved? Doma je iz O-strožnega brda pri Št. Petru na Notranjskem. Nahaja se nekje v Coloradu. Prosim cenjene rojake, če je komu znan nje naslov, da ga mi javi. ali naj se sama oglasi bratu: Joseph Medved, 1301 E. 54th St.. Cleveland, O. (28-31—8) NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Rojakom v Kitzville, Minn., in okolici naznanjamo, da je Mr. JOE ADAMICH naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" ter izda vati pravove-Ijavna potrdila. Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v P»bb ob Soči namestništveni koncipist I ^ A , _ ^ 1 ivlvaniji iporoeamo, da jih bo t grot Attems-Potzenstem. Na most ni.štveni koncipist Fran Svetek, ki je bil premeščen v Koper, ostane na svojem prejšnjem službenem mestu, koncipist dr. Rudolf Miiller je poklican v službovanje1 v Trst. Občinski zastep v Baski v Istri, je razpuščen: za gerenta je imenovan šolski na'dzornik Nik. Zič. Velik požar v Trstu. V Madia-' novi tovarni kvart in papirčkov j za cigarete je izbruhnil ogenj, ki je napravil ogromno škodo 1 milijon 68 tisoč 765 kron; škoda je zavarovana. kratkem obiskal naš potovalni atopnik Mr. ZVONKO JAKI HM, ki je pooblaščen pobirati maroi-nino ia izdajati tozadevma potrdila. Sedaj se mudi r PittaburnK, Pa., ia okolicL Upravništvo "Gla* Nsro4*nJ NAZNANILO. Člane društva "Boritelj" št. 1 S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa., o-pozarjam, da naj se zagotovo udeleže seje, ki se bode vršila dne 5.1 septembra točno ob 2. uri popoldan. Na dnevnem redu so zelo: važne točke, katere bo treba re-' šiti. John Škufca, tajnik. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinoi* in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik C HIŠA NA PRODAJ Hiša v dobrem stanju s štirimi sobami, čista klet, na dvorišču poletna kuhinja s primernim vrtom ob prijazni cesti je na prodaj. Več se poizve pri: Anton Terglav, 1525 Spruce St., Pueblo, Colo. (30-8—1-9) Za T»ebino oglasov ai odgovor-'O n« nr«.di»iitvn noT*vni4lrrn HARMONIKE bodisi kakršnokoli vrste izdelujem 5n popravljam po najnižjih cenah, a tlelo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse dru-^e harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnili vprašanj. JOHN YVEXZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA [jj kakor DELAWARE, CATAWBA in C0NK0RD prodaja [ 1 JOSIP SVETE [i 178Q-82 E. 28th St, Lorain, Ohio. * CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona. | 80c. galona. ^ Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri man jih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. li Velika zaloga vina in žganja, MARIJA GRIILL 70c. gallon 60c. fll.OO Zk 512.00 * H6.00 Prodaja belo vino po............. Črno vino po............ Dro :nik 4 pallone za................ Brinjevec 12 steklenic za............. ,, 4 gallone (sodček) za....... Za obilco'nsroCbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio f 1 POZOR, SLOV. GODBE! Učitelj godbe na pihala ali lok s praktično in teoretično metodo, sigurnim in hitrim napredkom, želi mesto. Anton Leskovar, 44 Forest Ave., Aurora, 111. POZOE naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-mosnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo "Glas Naroda". DELO DOBI. I»če se Slovenka za pomagati v kuhinji. Plača po dogovoru. Pisma pošljite na: John Bartol, P. O. Box 88, Chatham, Mich. (30-8—1-9) PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javili Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEOAN, IL.1*. PRODAJA fina vina, Izvrstna auotkc, patentirani idraviii. PRODAJA ?oinc listka noh prtkoMor-Bkih črt. POŠILJA Idenar ▼ >Uri kraj lancaljlve in pošteno. UPRAVLJA ▼ notarski poeel apada-joča dela. MACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Oena s« "BRINJEVEC Je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI EMAMO tndl Cisti domaČi TROPINJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v nagi lastni distilerljl Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj____ S11.00 Rudeča Ohio vlna per gal.....55c., 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo raCunamo $1.00, ra 25 gal. $2.00, za večja naroČila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-C4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, Q. Mr. FEANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. TTnravništvo 'Ginu Naroda*. SLEPARJI NA DELU. Zloglasna italijanska kompani-ja, ki je pred par leti osleparila Hrvate in Slovence za $750,000, je zopet na delu. Po slovenskih naselbinah je začela razpošiljati cir-kularje, v katerih vabi ljudi, da naj pošljejo 25 ali 50 centov, za kar bodo dobili razne darove, slike, molitvenike itd., povrhu tega pa še neki slovenski list. Rojaki, ne sedite jim na lima-nice. Še vsakdo, kdor se je pečal z njimi, je bil oslep&rjen. dobite "GLAS NARODA'* skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 Btrani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! —• Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. V*e osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zanpno na njega, kjer boste točno ln solidno postreženl. Manon Lescaut in | Chevalier Desgrieux. Spisal: ABBE PREVOST. I - Za G1 a b Naroda prevel; G. P. mE 19 (Nadaljevanje) — Tefl pošilja samo nebo. — sem rekel gospodu pl. T., — da se iiHHi'in niašrrvati nad njim radi nesramnosti njegovega očeta. (iospod pl. T., ki pa je poznal ter ga celo prišteval svojim najboljšim prijateljem, mi je odgovarjal, naj ne storim kaj takega. Zagotovil mi je. da je zelo ljubeznjiv mož, ki ni zmožen vdeležiti se lopovščin svojega očeta. Treba mi ga je le spoznati in spoštoval in cenil ga bodem. Na moj ugovor, da se je stavilo Manon v nevarnost, če bi njen smrtni sovražnik izvedel za njeno bivališče, je odgovoril, da ni mhi.li H. M. zmožen izdajstva in da bomo našli v njem dobrega in srčnega zagovornika, kakor hitro naju bo spoznal. Na vsa ta zagotovila nisem vedel nobenega odgovora in privolil sem, da večerja mladi B. M. z nami. (iospod pl. T. ga je privedel k nama šele potem, ko mu je povedal, kdo da sva. Ko je vstopil, ga je njegov obraz takoj pridobil za^e in nehote sem mu bil naklonjen. Sedli smo za mizo — in on je občudoval Manon, mene, vse, kar je bila najina last in tudi jedel je z apetitom. ki je delal čast najini kuhinji. Po končani večerji je postal govor resnejši. Gospod B. M. je govoril s povešenim licem o izgredih, katere si je bil dovolil njegov oče proti nama ter se je tudi opravičil. — Vendar pa prekinjam, — je rekel, — da ne vzbujam spominov. ki hm1 sramotijo. f'e je bil že sprva odkritosrčen, je postal pozneje š. bolj. kajti opazil sem, da je napravila lepota Manon nanj v.-lik utis. Celi obraz njegovega lica je x>ostal milejši. — dasi-ravno ni napravil nobene tozadevne opazke — in kljub ljubosumnosti sem imel dosi i izvedenosti v ljubezni, da sem vedel, kaj se vrši v njem. Delal nam je družbo precejšen del večera in ko se je odstranil. Te izjavil, da se čut: srečnega, da je naju spoznal. Konečno je tudi prosil za dovoljenje, da naju sme od časa do časa obiskati. Gospod pl. T. mu je ponudil sedež v svojem vozu in skupno sta se odpeljala v Pariz. Kot ž.- omenjeno nisem bil ljubosumen in obljubam in prisegam Manon sem vrjel bolj kot kedaj poprej. To očarujoče bitje je tako popolnoma obvladalo mojo dušo, da nisem občutil zanjo ničesar drugega kot spoštovanje in ljubezen. I)a je ugajala gospodu B. M., ji ms. tn Štel v zlo. Pač pa sem se nasprotno veselil upliva njenih čarov ter sem bil ponosen, da me ljubi deklica, katero smatra vsakdo za lepo in ljubeznjivo. Zdelo se mi je celo primerno, da ji nisem sporočil svojih domnev. Prihodnji dnevi so bili izpolnjeni z dogotovljenjem njene toaleti- in s posvetovanji, če bi ne bilo preveč riskirati ooiskati gledišče. Kncem t^dna naju je obiskal gospod pl. T. in vprašala sva kaj sodi on o tem. Cvidel je. da mora reči da, da ugodi Manon. _ Sklenili smo torej, da gremo še isti večer in v njegovi družbi v gledišče. — Načrt pa ni prišel do izvedbe. Gospod pl. T. mi je namreč skrivoma rekel: — Odkar sem bil zadnjič tu. se nahajam v veliki zadregi in ta je tudi vzrok, da sem prišel danes sem. B. M. ljubi vašo ljubico in to mi je prhnal. Jaz sem njegov zaupni prijatelj ter pripravljen, slu/iti mu v vseh zadevah. Obenem sem pa tudi vaš prijatelj. Po mojem mnenju so njegovi nameni nečisti in kot take jih obsojam. Na v s;, k način bi varoval njegovo skrivnost, če bi ne posegel po gotovih sredstvih, a žalibog so mu znane slabosti Manon. On ve — kje je izvedel n e vem. — da ljubi Manon zabave in razkošje in ker je zelo bogat, jo hoče podkupiti z zelo dragocenim darom ter letno rento desetih tisoč liber. Če bi se ne nahajala na vaši strani pravica, lu to stvar zamolčal; tako pa se čutim obvezanega govoriti m to tembolj raditega, ker sem bil jaz oni, ki ga je bil uvedel pri vas. — Zahvalil sem se mu za sporočilo ter mu odkrito priznal, da je znneaj Manon v resnici tak kot si ga predstavlja gospod B M da Tiamive ne more prenesti misli na uboštvo. Če se pa gre le za ne-koltko več in nekoliko manj, — sem dostavil. — je ne smatram sposobne, da bi me zapustila radi koga drugega. V položaju sem, da .p lahko nudim vse m gojim tudi upanje, da se bo moje premoženje oil dneva do dneva množilo. Bojim se le enega in to je da ie znanje najinega skrivališča ne napotilo gospoda B. M., da nama pripravi kako neprijetno presenečenje. (iospod pl. T. je menil, da se mi ni treba tozadevno nič bati. •ospod 1». M. je pač zmožen blazne strasti, a nikake podlosti Če bi pa bil tako podel ter storil kako lopovščino, bi bil on. pl. T., prvi. ki bi ga kaznoval ter zopet popravil nesrečo. Srčno sem se mu zahvalil ter rekel, da bi prišla kazen prepozno. ee bi bila nesreča že gotova. Vsled tega bi bilo najbolj pa--letno. ee se ga prekosi ter zamenja Chaillot s kakim drugim biva-liHcem. Da. _ jo odvrnil gospod pl. T. — a vara bo težko to storiti kajti gospod B. M. bo opoldne že tukaj in jaz sam sem prišel tako "-oda., le rad,tega, da vas obvestim o njegovih nakanah. Vsak trenutek je lahko tu. Resno sem razmišljal o slučaju. Ker je bilo nemogoče uiti obisku gospoda B. M. ter skoro prav tako nemogoče, da bi ne go- vor.l z Manon v svoji nameri, sem sklenil, da > sam obvestim o namenih svojega najnovejšega tekmeca. Če bo vedela, da poznam predloge, katere ji namerava staviti, bo gotovo imela dosti moči da jmi zavrne. ' Ko sem obvestil gospoda pl. T. o svojem namenu, je izjavil, da je to precej delikatna stvar. Jaz sem mu ponovno izjavil da Manon s.cer ljubi razkošje, da pa ljubi tudi mene in da je vspričo mojih sedanj,h razmer skoro nemogoče, ,da bi me zapostavljala sinu eloveka, ki jo je bil spravil v bolnico. Skratka, vstrajal sem pri svojem načrtu, potegnil Manon v Stran ter ji povedal vse, kar sem bil izvedel. Zahvalila se mi je za dobro mnenje, katero imam o njej ter m« izjavila da bo sprejela ponudbe gospoda B. M. na način da ga bo minulo vse veselje, ponoviti jih še enkrat. , — NV' ~ H<\mJl °f!Vrnil" - ne se ga dražiti z žalitvami, kaj , on nama lahko škoduje. Pa saj se znaš iznebiti neljubega snubaea. — sem s smehom dostavil. Po kratkem pomisleku mi je rekla Manon: — Prišla mi je izvrstna ideja. B. M je sin najinega najhujšega sovražnika. Iloče-va se maščevat, nad grehi njegovega očeta, a ne na osebi njegovega s,na, temveč nad njegovo denarnico. Poslušala ga bom sprejela njegov dar ter mu nato vse odrekla. Načrt je lep, — sem rekel, — a ti ne pomisliš, dragica, da je to ista pot. ki naju je privedla v bolnico in Saint Lazare v n T"' Z Živimi barvami naslika1 ** nevarnosti, je vendar vstrajala pri svojem načrtu. Rekla je le, da morava biti bolj previdna. Kateri ljubimec bi slepo ne privolil v vse muhe svoje obo-/evane deklice! Sklenila sva torej, da imava gospoda B M za norca, — a usoda je hotela, da sem postal jaz njegov norec ! ' Krog enajste ure smo videli, kako se je približal voz. Zelo prešerno se je pričel mladi B. M. opravičevati raditega, da prihaja opoldne k nam. Radi navzočnosti pl. T. ni bil videti prav nič presenečen. Dasiravno ga ni bilo med nami, ki bi imel srce prosto izdajstva, smo vendar sedli veselih obrazov za mizo. B. M. je kmalu našel prilike, da se je razgovoril z Manon. Smatrati me je moral za zelo obzirnega, kajti jaz sem se namenoma za par minut odstranil. K osem se vrnil, sem zapazil, da ga Manon ni razžalila s preveliko strogostjo. Bil je najboljše volje in tudi jaz sem se delal takega. Sam pri sebi se je gotovo smejal moji priprostosti, doeira sem se jaz njegovi in tako sva nudila celo popoldne drug drugemu zanimiv pogled. Še enkrat sem ga pustil samega z Manon, predno Fe je poslovil in tako je imel dosti vzroka biti zadovoljen z menoj in tndi z obedom. Komaj pa sta se ta dva gospoda odstranila, ko je prihitela Manon k meni, z razprostrtima rokama ter me pričela poljubljati. Od besede do besede mi je ponovila njegov govor in njegove predloge. — On jo obožuje, ji hoče prepustiti polovico štirideset tisoč liber rente, katero dobiva že sedaj, neglede na to, kar ga čaka po smrti njegovega očeta. Ona bo gospodarica njegovega srca in njegovega premoženja in kot prvi dokaz svoje ljubezni ji bo položil pred noge voz in konja, meblirano hišo, služkinjo, tri služabnike in enega kuharja. . Ona mi je nato zagotavljala, da je njeno srce za vse veke moje in da bo tudi ostalo. (Nadaljuje se). Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Bert« pL Sottner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim ulitkom prebral ln v njej nagel veliko koristnega. Ta knjiga selo rpUva na Človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Codenstedt: Odkar je umrla m«Huma stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srea ine je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem ▼ nekem gozdu pri Krieglacb in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v iolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, kl bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih »pl- lall ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne tZT^ slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga naSla svoje apostolje, kl bi fill žnjo križema vet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim'Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da »e ne Do nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 6« CENTOV. N~7o£ajte J« pri: Slovenic Publishing Co., «2 Cortlandt Street, New York City, N. Y. <9 9) e SLOYENSKO-ANGLESKA SLOVNICA i^^ssss saamaa Prirejena za slovenski narod, b so-delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ? platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. doba hto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair An., N. E. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. o o o o DELO OKUSNO. o o o o IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA, POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skfli posestev vseh yelesi), Mr. OTO PEZDIR, ki j« pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Tki Bursa« of Iadastrifla amd iMmiiratio*" u državo New York varuje is pomaga priceljca-sem, ki m bili odeparjeai, oropani ali ■ katerimi se je alabo ravnalo. BreipLačno m daje aasvete priseljencem, kateri so bili oclepar-jcmi od bankirjev, odvetnikov, trgov*« v £ zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gorilla. Daj« se informacij« v utirali-sasljskih sadevah: kako postati državi j aa, kjer se oglasiti sa državljanske listin«. Sorodniki naj bi ee sestali s priseljenci na Ellis Ialamdn ali p*t Barge Office. DRŽAVNI DKATCKI DEPARTMENT (State Department of IiaSorfJI BUREAU OF INDUSTRIE* AND IMMIGRATION. Urad v mestn New Yorkrti • East 29th St., odprt vsaki dan od t, arc ijutraj do V. popeldai v arcdo sve€er od B. do lfl« 8H Obsega 11 rasnih zemljevidov.' ■a 10tih itraneh in vanka Btran je 10$ pri 13j palca velika Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas Obsega devet raznih zemljevldar »a 8 Btraaeb, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 13 centov, ▼s! semljevidi eo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poaameiBS države. Pošljite 25c, ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov Im mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri več j cm odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Ye ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St, New York, S. I. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) POZOR ROJAKI I Najbolj n- rpeSno mazilo za ženske in moške laue. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in ne bodo odpadali in __. ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križa v S dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grin te, potne noge. kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, lStl H. «4tfc St, Cleveland, OUc. SO JAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SIiOVENSKI DNEVNIK V ZDE DMA YAH. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost ]e 21 pri 38 palcih, b=30 Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. -■ Naročila in denar pošljite nat Slovenic Publishing Company,^ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. F'tl ^^^f1! ^^^fi ^ ^W^I VWH' VM^ (yyy^ ftojj fcfcj "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. __