160 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. O pomenu naših krajevnih imen. Sestavil Evgen Lah *) I. nana stvar je, da ima skoro vsak kraj svoj poseben pomen. Imena krajev so pa privzeta zelo različnim pojmom in so zaradi tega jako raznovrstna in razmetana na vse strani. Zanimljivo bi bilo, spraviti jih v pravilno skupino, še za- nimljiveje pa preiskati, kako so nastala. Ker se natančneje bavim s slovenskim krajepisjem, lotil sem se prve omenjenih tvarin in hočem podati nekakšen, seveda nepopoln poskus take razdelitve kranjskih krajev po njih pomenu. Sestavek je seveda le nekaka statistiška šala. Pričnimo s kraji, ki imajo svoja imena od različnih pojmov bivališč. Najpreprostejše človeško bivališče (tu seveda ne jemljem v poštev brlogov, podzemeljskih jam, globin i. t. d., v katerih so svoje dni baje tudi prebivali ljudje) so koče. Vasi tega imena so še dandanes na Kočevskem in Postojinskem. Več koč zaznamenujejo s skupnim imenom ko če v je. Tako nazivljamo metropolo kranjske nemške naselbine, ki pa neče ničesar slišati o kočah in hoče biti mesto. Drugo skupno ime te vrste slove ko čar i j a, ki je tudi ohranjena kot vaški pojem. Prebivalci koč so kočarji, ki so tudi dali neki kranjski vasi svoje ime. Več koč, ali recimo hiš, skupaj napravlja sel o. Da je krajev tega imena na Kranjskem vse polno, to je obče znano. Časih se rabi tudi v množini. Dostikrat ni zadoščalo zgolj selo, treba je bilo sestave. Tako govorimo n. pr. o Nadanjem, Gorenjem, Spodnjem, Bre-ganskem, Ivanjem, Zdihovem, Luterskem, Čudnem in Račjem selu. Znana so nam takisto Nova, Stara, Spodnja, Gorenja in Uršna sela. Časih so rabile tudi varijante Selce, Selca, Seliše in Selscek i. t d. Najrazširjenejša so pa 6na bivališča, ki jih imenujemo vasi. Na Kranjskem samem jih imamo nad 2500. In čudno, komaj dvanajsti del te vrste skupnih bivališč je ohranil svoj značaj tudi v imeni samem. Golo ime »Vas« se ni ohranilo v nobenem kranjskem kraji. Pač pa rabijo mnogobrojnim kranjskim krajem (okrog 200) z različnimi pridevki sestavljene vasi kot imena. Nečem jih tu naštevati, premučno bi jih bilo poslušati. Omenim naj le onih, ki se po različnih kranjskih l) Berilo v zimskih večerih pisateljskega podpornega društva 1. 1885. Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen, 161 pokrajinah ponavljajo petkrat do desetkrat; te so: Gorenja, Srednja in Dolenja vas, Stara in Nova vas, Velika in Mala vas. Dostavljam le še, da je največ krajev te vrste v novomeškem in krškem okraji in sploh na Dolenjskem več nego na Gorenjskem in Notranjskem. Skupina hiš večje vrste je po naših pojmih »trg«. Trgov resničnih imamo na Kranjskem nad 20. Le malo krajev pa je ohranilo ta pojem tudi v svojih imenih, in vsi ti so z jedno samo izjemo dandanes vasi. Jeden sam trg s to koreniko imamo na Kranjskem, in še ta je le »Tržič«. Koreniko trg so pa tudi ohranile vasi Tržišče, Stari trg (imamo jih več), Predtrg i. t. d. Najvišja skupina te vrste je mesto. Na Kranjskem imamo 14 mest; toda vsa imajo celo drugačna imena. Le jedno se ni izneverilo prvotnemu značaju, pa tudi to je »Novo«. Posebne naselbine so tudi »gradovi« z vsem, kar jim pripada. Da so tudi po Kranjskem strašili srednjeveški vitezi, temu so nam porok mnogi stari, tu pa tam še dobro ohranjeni gradovi. Imamo pa na Kranjskem jako dosti krajev, v katerih imeni je ohranjen ta pojem. Zlasti vasi »Grad« (teh je namreč več), potem Gradič, Gradnik, Stari Grad, Novi Grad, Predgrad in Nagrad, Gorenji in Spodnji Grad, Za-gradeč, Gradišče, Zagradišče, Kovačji Grad i. t. d. Gradovi so imeli v svojem obližji »pristave«. Kraji s tem imenom so na Kranjskem še ohranjeni. Imamo namreč nekaj Pristav, potem Veliko in Malo pristavo, Pristavim i. t. d. Okrog gradov nahajamo po navadi široke dvore. Sledove takih dvorov dobivamo še v mnogih kranjskih vaseh. Na Kranjskem imamo več vasij, ki jih imenujemo »Dvor«; imamo pa tudi Zadvor, Preddvor, Dvorje, Stari dvor, več Dvorskih vasj, in človek bi kmalu mislil, »si licet parva componere magnis«, da so se nekdanje »s/.aTO^Truloi 0fj(3ai« preselile v bohinjski »Stodvor«. Kjer so gradovi, tam morajo biti tudi knezi. To nam izpričuje Knežak, to nam dokazuje Knežja Upa, Knežja njiva in Knežja vas. Čudno, da so Nemci naše kneze ponižali v grofe in da govore »Gra-fenbrunn, Graflinden, Grafenacker in Grafendorf.« Velikega pomena so bili pri gradovih z vsem potrebnim obližjem tudi mostovi, ki so jih družili, oziroma ločili od drugih naselbin. Umevno je torej, da se je kazal vpliv mostov tudi pri nazivljanji nekaterih naših krajev. Tak6 imamo pri nas nekaj Most, Zidanimost, Za-mostec in Primostek. Pa še kdo reci, da nima Kranjska za sabo stare zgodovine! To nam jasno dokazujejo ne le Aemona, Nauportus, Noviodnmum in Me- ji r62 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. tullum, tudi Kočevarji imajo svoj Romergrund, Bohinjci svoj Nomen in Kostelci celo svoj Kaptol, ki so brez dvojbe rimskega izvira. Kaj pa naše s o c i j a 1 n o življenje ? Ko so se naši pradedje naselili po Kranjskem, imeli so že pojem za stan; to nam živo priča vas »Stan«, kateri bi lahko še dodali vasi Staje, Stanišce in Stanešice. Družinska vas nam kaže, da so po- v znali že družinsko življenje; Decja vas in Zenovo, da so že razločevali med moškim in ženskim spolom. Vender je moralo imeti moštvo pri ženstvu tudi že zgodaj svoje grenke ure; kreg je bil neizogiben, letele so psovke. Nečastno ime, s katerim so možje v takih trenutkih zna-menovali žene, ohranilo se je v vaseh Babino polje, Babina gora, Ba-bina polica i. t. d. Kranjsko prebivalstvo se je pomnoževalo na Poro^ disci pri Smariji, v Rodnjah pri Radovljici, v Rodinah na Belem Kranjskem in v Rodici pri Domžalah. Tem štirim krajem se je treba zahvaliti, da kranjski rod še ni zamrl. Če so Kranjci poznali že sela, vasi, trge, mesta, gradove, dvore i. t. d., če so se družili in spoznavali, tedaj je umevno, da jim je bila skoro znana tudi ona večja skupina, v kateri se dandanes po navadi druži več krajev, to je občina. O tem nas uverja trebanjska Opcina. Načelnik občini je bil baje že nekdaj župan. Da je to ime znano že dolgo, dokazujejo nam kamniške Županje njive. Ko so se začele družinske razmere tako lepo razvijati, dobili so Kranjci polagoma tudi pojem o imenji; dokaz temu vasi: Imenje in Imovica. Toda kakor povsod hudoba ne miruje, rodile so se tudi pri nas skoro osebe, ki so bile nevarne tuji svojini. Doma so bile sicer iz Uzmanov in Tatinca, toda ker so se potikale navadno po skritih kotih, treba je bilo organov, ki so jih sledili. Ti organi so bili doma iz Biricevega pri Dolu. Časih se jim je posrečilo take nepridiprave zasačiti, toda če so jih hoteli izročiti pravici, imeli so po navadi jako dolg pot, ker le v Sodinski Vasi in na Sodjem Vrhu so šele dobili sodnike. Straže so bile takrat tudi še zelo redke. Le pri Kranji so imeli svoje posebno Strazisce, in pri Novem Mestu sta bili dve Straži. Tatovi so imeli tedaj takrat jako dobre čase. Popolnoma lahko umevno je, da je neštevilno imen kranjskih krajev vzetih iz prirode, najsi potem pripadajo stroki orogra-fiški ali hidrogr afiški, zoološki, botaniški ali mineraloški i. t. d. Jako dosti kranjskih krajevnih imen spominja različnih oblik zemeljskega površja. Kranjsko prebivalstvo je poznalo vse glavne oro- Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. , 163 grafiške pojme. Natančno je razločevalo gore in doline, hribe in ravnine; imelo je že pojem o višini in nižini i. t. d. Pojem gora se ponavlja po kranjskih krajih na vsakovrsten način. Razločujemo Veliko in Malo goro, Mlado in Staro goro, Bukovo, Brezovo, Gabersko m Višnjo goro, Nemško, Kranjsko, Goriško in Loško v v goro, Križno, Smdrijino, Stefanjo in Senturško goro i. t. d. Toda ne le sestavljene oblike, nahajajo se tudi druge, ki se izvajajo od prvotnega pojma »gora«. Na Kranjskem imamo Gorje in Gorjuse, Zagorje in Razgorje, Predgorje in Podgorje, Podgoro. Dalje se nahaja pri nas Go-ričica, Gorica in Gorice. Goric je zopet več, namreč: Unanje in Notranje, Nadgorica in Podgorica, Predgorica, Prigorica in Zagorica, Slaba, Kamna, Babina in Pijava gorica. Če natančneje opazujemo, vidimo, da se nahajajo vse mogoče različne oblike višavja, ne samo gore. Tu dobimo greben, slemen in reber, breg in klanec, planino in grič, hrib in holm, peč, rob in steno. Najmnogobrojnejši so pa vrh o vi, in sicer ne le v različnih vrstah istega debla, ampak tudi v sestavljenih oblikah. Kranjci imamo Podvrsje in Završje, Vrhek in Vrhovo, Vrhovce in Vr-hovlje, Vrhovsko vas in Vrhniko. Na Kranjskem se dobi več Vrhov sploh, potem Jesenov, Rožni in Zirovski vrh, Topli in Mrzli vrh, Veliki in Mali vrh, Goli, Hudi in Ostri vrh, nasprotno pa tudi Krasni, Lepi in Tolsti vrh, Zajčji in Telečji vrh, Zavrh in Podvrh, Deden, Jermanov, Stojanski, Lavtarshi, Derečl, Kitni in Krsni vrh i. t. d. Na Kranjskem imamo dolgo vrsto Planin in Zaplanino, celo Sv. Planino. Več vasij je, ki jih imenujemo Breg; nahaja se pa tudi Brezje Stari in Novi Breg, Cisti breg in Breška vas. Neka vas se imenuje Grič, zato pa tudi ni smeti pogrešati Podgriča. Hribov imamo vse polno, ne le Hrib sam, ampak tudi Mačkov in Konjski hrib, Rogati in Pusti hrib, Martinji hrib in Zahrib. Na Kranjskem dobiš Peč, Pečeh in Vrhpeč, Belo, Mirno, Vranjo in Savino peč i. t. d. Ker je naša dežela večinoma gorata, zato je v nji tudi dosti strmin in sten. To nam kažejo vasi Strmca, Strmec, Mali in Veliki Strmec, Strma reber i. t. d.; pa tudi Poštenje, Postenjšek, in Podstene. Ce se nekoliko ozreš, n. pr. z ljubljanskega Gradu, zapaziš lepo ležeči Homec, daleč na Gorenjskem pa Hom' in Podhom. Klancev je sicer tudi dosti po cestah, in sicer hudih. Komu n. pr. niso znani Turjak, Vagenšperk, Rebernice in Gobovec i. t. d. Toda n* 164 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. tudi vasi so ohranile to ime, n. pr. Klanec pri Kranji in Komendi, potem Podklanec in Zaklanec. Da spopolnim vrsto teh krajevnih imen, naj dostavim še Poreber, Zarebrije, Gručo in Drčo. Preidimo k pojmu »ravnina« in k vsem imenom, ki se sučejo okrog njega. Da je tudi krajev te vrste po Kranjskem dovolj, pričajo jasno mnogi Logi, in Doli, Brda in Loke, Polja in Poljane i. t. d. Na Kranjskem imamo Ravno in Ravne, Ravnik in Ravni dol i. t. d. Raznovrstnih Logov imamo dokaj, namreč: Novi in Stari log, Mali in Zali log, Veliki in Mali podlog, Zalog in Zadlog, Mrzli in Iderski log, Lozice in Logarje. Kaj pa šele brdal Tu so Mala in Velika, tam Gorenje, Srednje in Spodnje brdo, drugje zopet Ostrozno, Janezevo in Ratezevo brdo ; v loškem okraji Lovsko in Podjelovo brdo, v vrhniškem Leseno in Medvedje brdo. Celo Tičje in Kameno, Praprotno in Jarcje brdo dobiš poleg Brdec in Zabrdja. Kjer je dosti brd, morajo biti tudi raznovrstne loke. Kranjska ima Preloko in Zaloko, Skofjo loko in takoj zraven Staro loko, potem Veliko in Malo loko, Gladko in Bogato loko, Gorenjo in Spodnjo loko, Banjo, Isko in Nemško loko. Kjer je kaj ravnine, ondu je navadno tudi kaj polja. In res; na Kranjskem nahajamo Malo in Veliko polje mimo Polja sploh, potem Dobro in Mrzlo polje, Mokro in Rožno polje, Zgornje in Spodnje polje, Kompolje in Vrhpolje. Dobe se pa tudi cele poljane, namreč Poljane sploh, potem Velike in Male poljane, Dolge poljane in Podpoljane i. t. d. Na Kranjskem dobiš Ravan in Planico, Dolenjo, Gorenjo in Ceteno ravan, Dolenje in Gorenje, Veliko in Malo Dolino, Dolencice i. t. d. Kjer je dolina, tam so tudi doli. Kranjska ima Dol m Dole, Ravni dol, Ivandol, Hrastov in Dobni dol, Ravni in Travni dol, Globocni dol in Glo-bodol, Sinadole in Zadole. Da pa ni bilo tudi vse tako lepo ravno, piano ali k večjemu brdovito, kažejo nam imena vasij: Graben, Brlog, Kotel, Zgornje in Spodnje Duplje, Velika in Mala Duplica, Andol, Veliki in Mali Breznik, Zabreznik, Breznica in Zabreznica, Globoko in Globočica, Globodol in Globelj. Da se takšen ves razpokan in preotljen svet, kjer je bilo vse Razdrto (vasi pri Kostanjevici, pri Smariji in pri Postojini) ni mogel v dolgo protiviti elementarnim Silam (vas pri Crnomlji), umevno je samo ob sebi. Prišle so od Tržiča sem Zgornje in Spodnje Veterne moči, ki so se pri Krškem izpremenile v cele Vihre. Da se takemu vetru nič ne more upirati, da vse poišče in Obrije (vas ljubljanske okolice), to Janko Kersnik: Jara gospoda. 165 je brez dvojbe. Vse se je moralo razrušiti na Kranjskem, od severa do juga, od zapada do vzhoda. Dokaz temu porazu so vasi: Polom (na Kočevskem) in Podlom (pri Kamniku), Lomi (pri Idriji) in Lomno (pri Krškem) in kot nameček še kočevski vasici Verderb in Verdreng in borovniški Padeš. Da so prebivalci vertikalno tako razvite dežele imeli tudi pojem o višavi in nižavi in celo o različnih stopnjavah višine, umejemo lahko; tega nas tudi do trdnega prepričajo vasi: Visoko, Visoce, Viševk, Vi-Selnica in Niževec. (Dalje prihodnjič.) Jara gospoda. Povest. Spisal Janko Kersnik. (Dalje.) III. vetilka pod stropom Kračine gospodske sobe je že slabo brlela; gost tobakov dim ji je jemal zadnjo moč, toda adjunkt in notar sta še vedno vztrajala. »Tine, kje pa je sedaj Julika?« vpraša zdajci adjunkt Pavel. »Glej, ravno tako radoveden sem bil sam pred nekaterimi dnevi! Ne da bi ne bil vedel, kaj je, ampak vprašal sem, kje je in koliko let ima sedaj ? Tebi je itak znano, da je šla po Orlovi smrti Veselka pod boben. Gospa je kmalu umrla, Marušo je vzel tisti suhi kapitanuš, in oba živita, ne vem, ali dobro ali slabo doli na Dolenjskem. Saj veš, kako smo se tudi mi razpršili po svetu — vsi znanci in sosedje in sorodniki — moja sestra Veronika biva sedaj v Galiciji z možem majorjem, ki ga je vzela po neumnosti, Golovi pa šivarita v Ljubljani — stari gospodičini, kaj hočeš? Drugo starejše je pomrlo, in tudi izmed nas mlajših nekaj! Ej — kje so vsi, kar nas je bilo tedaj na Kremenu!« »Pa Julika?« ponovi adjunkt. »Oh, Julika! Pozabil sem skoro! Pravil sem pa, da sem bil minule dni nekoč tudi tako radoveden kakor ti danes.« Evgen Lah : O pomenu naših krajevnih imen 22t O pomenu naših krajevnih imen. Sestavil Evgen Lah. (Dalje.) II. aj pa vode? Tudi tu bogata razlika! Najprej dolga vrsta splošnih pojmov: več Vodic, Vodavle, Sovodnje, Zavodo, Medvode, Povodje, Teška voda i. t. d. Vode so lahko ali stoječe ali pa tekoče ; obojih imamo dovolj. Pričnimo s stoječimi. Najmanjša in zajedno najgrša stoječa voda je m 1 a k a. Teh imamo več. Kjer so Mlake, tam tudi blato ne more biti daleč. O tem nas uverjajo vasi Blato, Blatnik in Blatna Brezovica. Mlaki podobna voda je luža. Tudi teh je dovolj. Na Kranjskem imamo Luže, Zgornjo in Spodnjo lužo, Žabjo lužo (kar je seveda prav umevno), Zabnico, Mrzlo lužo in Lužarje. Mimo prostranega resničnega ljubljanskega močvirja imamo tudi vasi Močvirje, Močivno in Močile. Toda pustimo umazane vode in pojdimo k Ribniku (vas na Kočevskem) in k naši Ribnici. Končno seveda ne smemo prezreti Dolenjega m Gorenjega jezera (vasi ob cerkniškem jezeru), po katerih plavajo Brodi (več vasij po Kranjskem) m Ladij a (vas pri Medvodah.). Je li za tekoče vode tudi skrbeno tako dobro ? Reči moramo, da isto tako. Vsaka tekoča voda ima po prirodnih pojmih svoj vir, svojo strugo in svoje ustje. Na to so mislile tudi kranjske vasi Vir, Izvir, Struge, Predstrug in Ustije. Najmanjša tekoča voda je studenec. Teh imamo na Kranjskem vse polno ; vrhu tega pa Studeno in Studenčice. Večji je že potok. Tudi teh je obilo, samih in sestavljenih, kakor: Svetli, Črni, Gorenji potok, Zapotok, Zgornji in Spodnji Tiefen-bach in Potoče. Večje tekoče vode so potem reke. Tudi teh je več. Mimo Reke sploh tudi še Rečica, Zarečica, Zarečje, Poreče in Porečje i. t. d. Nekatere so sosebno bistre, kakor Bistra pri Vrhniki, več Bistric in Bistriška pri Kamniku. Mimo Peričnika, Savice in Radolne imamo tudi Slap pri Vipavi in Slape pri Ljubljani. 222 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. Da so praktični Kranjci to obilo vodno silo tudi že zgodaj uporabljali na svojo korist, temu so porok vasi: Žaga, Spodnja in Zgornja žaga, Podžaga, Stob in Stope, Malne, Malni in Mlino. Toliko voda. in nobenega otoka, bilo bi vender prečudno. Res imamo na Kranjskem več otokov: Otok, Zgornji in Spodnji otok, Mali in Veliki otok, Otoče i. t. d. Prav lepo in hvaležno od Kranjcev je, da so največjima slovenskima rekama na čast imenovali več krajev, da namreč govorimo o dveh Savah, o Savljah, o Dravljah, o Zasavji, Posavci in Savini peci, pa tudi o Moravi (le tega ne vem, ali je to srbska ali moravska) in o Moravčah. Kjer se voda ni pravilno pretakala, pomagala sije umetno roka. Napravili so si jarke (to nam kažejo vasi Jarcek, Jarcje brdo i. dr.), časih pa cela korita (glej vasi: Korito, Korita, Koritno in Koritnice). Ker so imeli dosti vode, zato so marljivo prali; evo vasij: PeriŠe, Zgornja in Spodnja Pirašica. Časih pluska voda na suho; ako pade kdo v vodo, zmoči se in treba se mu je obrisati, ako se hoče takoj zopet posušiti. To so gotovo že vedeli nekdanji prebivalci naše Kranjske; priča temu so vasi Pluska in Mokro polje, trg Mokronog, vasi Suha, Nasovice in Briše. Voda je res dobra stvar, koristna stvar in zdrava stvar. Kakor smo slišali, vode je bilo na Kranjskem tudi vedno dosti. Toda kdor pozna Kranjca le od te strani, pozna ga na pol. Kranjcu je znana še neka druga tekočina, ki mu je veliko ljubša. Da jo je imel že od nekdaj v visokih čislih, o tem ni dvojbe. Le pomislimo na kraje Vino, Vince, Vinica, Vinjel Trto je sadil na Vinjeni vrhu, Vinskem vrhu in na Vinharjih. Ze takrat so na trto pazili posebni Vincarji (vas v # pri Skofji Loki). Vinski pridelek so prodajali in točili v Vinji vasi (pri Novem Mestu) v poliče, ki so jih dobivali v Poljčah pri Radovljici. Shajali so se v posebni Oslariji (pri Mirni na Dolenjskem). Vse je vrelo tja, tako daje moralo biti tam vedno natlačeno polno. Točilo se je namreč jako dobro in močno vino, ki izvestno ni zgrešilo svojega pota. Pač pa so ga zgrešili pivci domov grede; v celih gručah so obležali na oni gori pri Krškem, ki se imenuje v spomin na to Pijana gora. Toda pustimo prirodo samo in preidimo k bitjem, ki žive v nji. To so mimo človeka sosebno živali. Da se jih je človek že zgodaj okoristil, spoznaval jih in uporabljal v svoj prid, to je dokazana stvar. Tudi to je vedel, da so nekatere mirne, da se dado udomačiti, in nasprotno, da so druge divje in neukrotne. S prvimi se je spoprijaznil, drugim je napovedal vojsko in jih zatiral. Da so bile in so še tako Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 223 zvane domače živali za človeka neizmerne koristi, uvaževali so tudi Kranjci in jim bili za to hvaležni. Stesali so jim posebna bivališča, ki so jih imenovali hleve (Hlevni vrh, Hlevisče in Pustal). Poznali so pa sploh že zgodaj skoro vse domače živali. Znana jim je bila ona žival, o kateri se pravi, da je najlepša, namreč konj, o čemer nas poučujejo vasi: Konj, Konjsko in Konjski hrib. Poznali so tudi že Kobile. Časih jih konji niso hoteli slušati; izumili so torej posebno bodrilo, to je naš Bič. Poznali so že dobro rogate domače živali [Rogati hrib, Rogatec). Velikega pomena je bila že takrat goved, znana v vseh plemenih, tedaj še natančneje nego konji, kjer še niso poznali žrebcev in žrebet. To sklepamo lahko iz krajev Govejek, Junce, Volovnik, Kravjek, Telče in Telečji vrh. V hlevih so že takrat nastiljali (glej vas Stelnik). Poznali so že ovco in kozo; to nam pričajo vasi Ovčjak in Janče, Kozlom in Kožarje, Kozarše in Koziše, Kozjak, Kositzen in Pokstein. Seveda sta jim bili že znani oni živali, ki sta bili in sta še v večni borbi, namreč pes in mačka. Dokaz temu so nam Pasjek, Maček in Mačje, Mačkova vas in Mačkovec, Mačkin hrib in Mačji dol. Za mačjo hrano je bilo že tedaj skrbeno; ponjo je hodila mačka na Mišače pri Radovljici. S6sebno ukusno se jim je gotovo zdelo svinjsko mes6. Svinji, tej sicer zelo umazani, a koristni domači živali na čast so imenovane vasi Svinjsko, Svinje, Speharji, Gorenja in Dolenja setina. Sicer ne toli koristni, zato pa potrpežljivi domači živalci je morala biti tudi že svojih dnij prisojena vsaj nekakšna, dasi ne važna naloga. To lahko vidiš iz vasij Stara oslica, Nova oslica in Muljava. Kakor pa je Kranjec domače živali spoznaval in spoznal od koristne strani, tako je bil prisiljen spoznavati in spoznati druge živali od škodljive strani. Pričnimo z malimi škodljivci. Znan mu je bil krt. Odkod sicer celo Rovise pri Litiji? Vsi pomisleki pa izginejo, če pomislimo na Krtino pri Brdu. Toda tudi drugi škodljivi rovar mu je bil že znan; o tem nam pričata obe Mramorovi. Tudi z jazbecem si nista bila prijatelja, ker ga je zasledoval po Jazbinah. Polh mu je delal škodo sosebno po orehih in lešnikih; preganjal ga je tedaj okrog Polhovega Gradca in Polhovke, kjer jih je baje posebno dosti. Tudi vidro so že poznali, in sicer na Kočevskem; morila je ribe v posebnem potoku, ki so ga imenovali po nji Otterbach. Zajec mu je delal škodo pri drevji; zaradi tega, nekoliko pa tudi zaradi ukusnega mesa in kože ga je zalezoval po Zajčjem vrhu. Časih so bili pa proti živalim tudi krivični. Ne da bi jim bile provzročevale posebne škode, preganjali so jih močno in jih skoro popolnoma zatrli, tako da nimamo na Kranjskem n. pr. skoro nič 224 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. več jelenov in srn. Da bi krivico vsaj nekoliko popravili, imenovali so tema dvema živalima na čast več krajev. Govorimo namreč o Jeleniku, Jelenovci, Jelenji vasi, Jelenjem dolu in Srnaku. Pravijo, da je na Kranjskem dokaj volkov, ki napravljajo našemu seljaku zlasti o zimskem času pri domačih živalih mnogo škode. V takih slučajih se napravijo naši ljudje nanje in jim napovedo črno vojsko. Dasi vedo natanko, kam volk zahaja, kje navadno biva, po katerem polji dela škodo, kam hodi pit (vasi Volčje, Volckova vas, Volčje jame, Volčje njive, Volčji potok), vender jim redno spodleti. Pravijo, da je na Kranjskem tudi dosti medvedov, zlasti na Kočevskem, kjer imajo kar svoj Bdrenheim, Ober- in Unterbdrenthal. Toda tudi drugje po Kranjskem jih je neki dovolj, saj imamo Medvedjek, Medvedko in Medvedje brdo. Se več, celo do Tacnja pod Smarijno goro seza medvedova taca. Tu pa tam naletimo še na kako divjo mačko, toda nji na čast se ni izplačalo imenovati nobenega kraja. Ris je iz naših krajev izginil. Tolikih sovražnikov bi se bil pa človek le slabo branil z navadnimi oskromnimi pomočki. Skopci, pasti i. t. d., to kmalu ni zadoščalo; treba v je bilo gotovejših moril. Človek je začel loviti in streljati (vasi Lovsko brdo in Strelec). Priroda pa pozna še druge živali, nji so znani n. pr. tudi ptiči. Tudi kranjski prebivalec jih je spoznaval že zgodaj in jih ločil od drugih živalij (Tičje Brdo). Vedel je, da so pokriti s perjem (Perovo, Zgornje in Spodnje Pirniče). Ker je videl vsakovrstne živali te vrste, začel je posamezne tudi razločevati. Nekatere si je udomačil, drugi so ga razveseljevali s petjem, zopet drugi so mu delali škodo v hiši in na polji i. t. d. Kot domačo perjad je zgodaj poznal kokoši, race in golobe. O tem nam pričajo imena vasij Peteline, Oolobinjek, Zgornja in Spodnja Račna, Račja vas, Račje selo in Racna gora. Ker je kmalu uva-ževal korist teh domačih živalij, ker si jih je za to marljivo vzgajal, moral je tudi že zgodaj spoznavati njih sovražnike in čuvati svoje varovance proti njim. Znani so mu bili orli in skopci (vasi Orle, Sko-pica, Zgornji in Spodnji Skopec; trg Postojina i. t. d.). Spoznal je pa tudi kmalu poljske razbojnike in tatove, kar lahko povzamemo vasem Vranja Peč, Vransica in Vranoviče. Spoznal je ono klepetavo tatico, ki sosebno rada izmika vse, kar se sveti; temu dokaz so Srakovle. Spoznal je tudi onega ponočnega modrijana, ki se ne meni nič za to, kar se podnevi godi okrog njega, dasi ga manjši ptičji paglavci radi dražijo — spoznal je čuka, kar nam kaže Cučja Mlaka. Zanimal se je tudi za ptičje petje in ga dostojno cenil, čemur so porok vasi Sker-jančevo, Velike in Male Skerjanče, Finkovo, Gimpel, Slavčja vas, Lisec, * Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 225 Nadlesk, Brinovšica. Znan mu je bil oni domači nepridiprav, ki ima svoj kljun povsod, kjer ga ni treba, to je naš vrabec (vasi Vrabce, Grabče in Grabci). Poznal je senice in nje mladiče (vasi Zgornja in Spodnja Senica, Seničica). Tudi mu je že prerokovala na Kukovl gori usodo in srečo kukavica. Poznal je Brgleza, poznal žerjava, ker ga je videl v v vsako jesen letečega na jug (vasi Zerjavka in Zerjovin), Tudi na to, kar lazi, bili so naši Kranjci opozorjeni že zgodaj. To nam svedočijo vasi Martinček, Slepsek i. t. d. Sosebno neznosna je morala biti žaba. Dolgo časa so jo kar prezirali, ker se je pa le še množila in še vedno kvakala, mislili so si, da ji zamaše usta, če jo pošljejo na Zabjek (pri Trebnem), v Zabnico, v Velike in Male Zabije, Žabjo vas in v če ji odmenijo posebno Žabjo lužo. Menili so, da bode stvar s tem pri kraji — toda varali so se, kvaka jim še dandanes. Ribe so jim morale biti vsekakor izvrstna jed, ker so jih umetno vzgajali v posebnem Ribniku in ker so dobro poznali kraje, kjer je dosti rib {Ribno Ribnica in Ribjek). Že takrat so bili tu posebni ljudje, ki so imeli pazno oko na ribe: zvali so jih ribiče (vasi Velike in Male Ribče). Dobra se jim je pa zdela skoro gotovo kar vsaka riba brez razločka, ker jih še niso ločili v posebne vrste. Znana jim je bila posebej le ščuka (vas Sukovo), to pa morebiti zato, ker so spoznali, da je ta riba velika morilka med svojimi vrstnicami. Kar je osel med višjim, to je polž med nižjim živalstvom; tista oskromnost, tista lenoba, tista počasnost, katero so morali tudi skoro zaslediti (vasi Zapuze in Polžica, ki se večkrat ponavljata na Kranjskem). So li že takrat tudi polže jedli ali ne in s sladkorjem ali brez sladkorja, to se ne da dokazati in apodiktiško dognati. Poznali so že kačjega pastirja, toda ne po tem imeni, ampak po imeni Libelj, kar kaže na latinski izvor, čemur se pa ni čuditi, ker sem že povedal, da so imeli naši pradedje obilo duha za klasicizem. Znani so jim bili tudi že Roji in Vošče, ki jasno dokazujejo, da so Kranjci poznali in dostojno cenili našo prekoristno bučelo. Da bode dokaz neovržen, pokličem na pomoč še vas Pikovnik. Gotovo je bilo že takrat dosti mrčesa, sicer bi Kobilica ne bila dobila zadosti hrane. In da je bilo tudi dovolj muh, priča nam Muhova vas. Muha, ki je dandanes zlasti v vročih poletnih dnevih zelo nadležna, nekdaj vsaj vsem brez razločka ni mogla biti nepovoljna. Nekateri so namreč muhe nabirali, drugi seveda so se jih branili prav odločno. Dokaze imamo v vasčh Muhaber in Muhobran. Bolj nego ljudje seveda so jih že od nekdaj preganjali pajki, ki so se shajali na posvet, kako bi zalezovali muhe, na Pajkovem. Neko drugo nadlogo so pa tudi že '5 226 Rastislav: Gazele. poznali Kranjci, imeli so namreč že ščurke po kuhinjah in shrambah. To nam kažeta vasi Surkovo in Burke. Rake so Kranjci že davno čislali; ali so jih pa že takrat prodajali na tuje, o tem kranjski anali ne poročajo. Vzemimo, da rak kot tržni produkt Kranjcem svojih dnij že ni bil znan. Zat6 so pa sami tem pridneje sezali po njem in tudi lahko, ker so imeli poseben Rakovlik, Rakovnik, Rakov potok; poznali so Rako in Rakek. Sčasoma so morali Kranjci dobiti jako gorko kri. Če ima namreč človek preveč krvi, stavijo mu pijavke. Tega zdravstvenega pomočka so se morali Kranjci gotovo že kmalu poprijeti in tedaj časih imeti preveč krvi; o tem pričajo vasi Pijavsko, Pijavce in Pijava Gorica. (Dalje prihodnjič.) Gazele. 5- v^esto gledal rože bujno sem cvetoče, Ko pomladno jih vzbudilo solnce vroče. Rož krasota bila mi veselje, Da odcvele bi — dejal sem, ni mogoče , . . Mine pomlad. — Rož le malo vidim: Te zatrl je mraz, in solnce te pekoče. »Nddeje ostanejo mi vedno cvetne«, Čustvo slddko teši to ljudi mrjoče. Mine pomlad, kakor rožam krasnim — Mrtve, pokopane zre oko plačoče ! 6. Zapeli tožno danes so zvonovi — tebi! Odprl se grob med drugimi grobovi — tebi! Umrla si v mladosti zorne svitu, Ko bližala bodočnost se z darovi — tebi! Naj moč bi kdo imel, hitim do njega, Da mrtvo spet življenje v svet pozovi — tebi ! Zamdn! — Usoda ni prijazna stvarstvu, Življenje nje potopili valovi — tebi! Potopili življenje? — Ne! — Mladostno Na vek podali rajski so svetovi — tebi! Rastislav. 294 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. O pomenu naših krajevnih imen. Sestavil Evgen Lah. (Dalje.) III. ^a je tudi naša kranjska zemlja iz sebe poganjala kali, da je bila dalje po nekaterih krajih plodnejša nego po drugih, videli so Kranjci že zgodaj. Rodovitosti kranjske zemlje nas spominjajo vasi Kal, Lučarjev Kal, dvoje Kališ, Kalce in Tolsti vrh. Veliko več zemlje je bilo pa prvotno gole in suhe, torej same po sebi nerodovite. To nam pričajo vasi Zgornje in Spodnje Golo, Golek, Golnik, Goliše in Goli vrh, Suha (vasij tega imena je več), Suša, Sušje, Zgornja in Spodnja Sušica, Suhor, Suhorije, Suhi dol in Suhadole; končno Pleša, Velika in Mala Plešivica. Ker je bila torej zemlja večinoma nerodovita in ker bi se bila gotovo tudi prvotno rodovita zemlja izneverila in lenuhom odrekla svojo pomoč, češ, da niso samo »fruges consumere nati,« ampak da si morajo v potu obraza služiti svoj kruh in ga tudi zaslužiti, morali so se naši pradedje lotiti poljedelstva; kmetovati so jeli, kakor kme-tujejo naši rojaki večinoma še dandanes. Ko so si pa jeli pomagati z obdelovanjem in umetnimi pomočki, prepričali so se skoro, da ugajajo različni zemlji različni pridelki. Danes govorimo po navadi o gozdih in njivah, o travnikih in pašnikih, po vinskih krajih pa še posebe o vinogradih. Tak6 se po naših pojmih deli produktivna zemlja, kateri je nasproti še peščica neproduktivnega sveta. So li že starodavni Kranjci svet delili tako zistematiško ali ne, o tem se ne da reči nič pozitivnega. Da so imeli pa za to vender že nekoliko pojma in razuma, prepričamo se prav lahko. Razločevali so že glavne pojme; to nam kažejo vasi Gojzd, Njiva, Travnik.. Le namesto pašnika jim je rabil še nedoločeni izraz Gmajna. Pri nekaterih teh oddelkov so pa tudi že poznali podrobnejše razločke. Poznali niso n. pr. le gozda, znan jim je bil tudi Boršt, ZaborŠt in Podboršt, Hosta in Podhosta, Gaj. Da so gozd časih tropiško nazivljali les, kažeta nam vasi Leseno Brdo in Lesce i. dr. Posekani svet so imenovali že tedaj Frato. Tudi niso poznali zgolj njiv, ampak takisto Dolge Njive, Havbje Njive, Volčje Njive in Županje Njive. Male njive so imenovali prav upravičeno Nivice (vas pri Ratečah in med Kropo in Selcami pod Jamni- Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 295 kom), več njiv skupaj polje, toda o tem smo že govorili. Mimo običnega travnika so poznali več Trat in Senožet, mimo Gmajne pa Omajnco. Ker so nekdanji Kranjci tako natančno razločevali posamezne gozde, smemo reči, ne da bi bila naša trditev prazna, da so gotovo že dobro poznali različno drevje. Oglejmo si najprej sadno drevje. Da so sploh poznali pojem sad, priča nam jednako imenovana vas. Najpopularnejše in povsod po Kranjskem razširjeno sadje so jabolka in hruške. Da to ni Kranjcem časih kar z neba letelo v usta, to je skoro gotovo. Vsak pomislek pa izgine, če pomislimo na vasi Jablanico (več) in Jablan, dalje na vasi: Zgornjo in Spodnjo Hrušico in Podhruško, Hruševo, Hrusevje, Hruskarje in Birno vas. Hrušek pa niso že takrat le jedli in morebiti sušili, ampak narejali so od njih mošt; to nam jasno dokazujeta vasi HruŠevec in Hruševka, scilicet hruševa voda. Posameznih jabolčnih vrst niso še poznali, pač pa sta jim bili znani izmed hrušek Vodenica in Kutina. Cešpelj še ni bilo, torej tudi ne češp-ljevca, pač pa so imeli slive. To nam pričajo vasi Slivje, Slivica in Slivnica. Razločevali posameznih sliv seveda še niso; čemu tudi, ker niso niti jabolk. Zelo znana jim je morala biti že črešnja; to nam svedočijo vasi Crešnica (več), Male in Velike Cresnice, Crešnjevk i. dr. Razločevali so pa tudi že črešnje in višnje. Saj se o tem lahko prepričamo iz vasi Višnje in iz mesta Višnje gore. Prav dobro so že poznali oreh; moral je biti pa že takrat proti mrazu zelo občuten, ker mimo Orehovlja, Orehovice in Orešja se je drugje posrečil le Orehek. Prav pridno so že trli lešnike in jih iskali po Leševji (v zatiški okolici). Dostikrat niso bili kar navadni lešniki, ampak že pravi Lešnjaki (v bloški okolici). Leskovo olje je moralo biti že takrat dobro mazilo za malopridnike, ker so ga rabili dokaj pridno, o čemer nam pričata Le-skovec in Leskovica. Naši kostanjarji so morali že takrat dobro tržiti; da so Kranjci radi jedli kostanj, kažeta nam vasi Kostanj (pri Kamniku) in mesto Kostanjevica. Vasi Božično in Božicev vrh končno spominjata sadu, ki sicer pri nas ni domač, ki je pa moral biti semkaj zanesen in našim ljudem vender že zgodaj znan. Katerega sadja pa še niso poznali? Najprej grozdja, kar je tem čudneje, ker so pridelovali, točili in pili vino (morebiti ponarejeno). Znane jim niso bile breskve, marelice in fige, kar je pa lahko umevno, ker so še dandanes pri nas le lokalnega pomena. Poznali niso iz jed-nakih razlogov oranž in datljev, znane jim pa tudi niso bile nešplje. Preidimo k drevju, ki sestavlja naše gozde. Kranjska je morala biti svoje,dni jedna najgozdatejših dežel. Se dandanes, ko je vender ves Kras opustošen, ima nad 4O°/0 gozda in je v tem oziru peta av- 296 Evgen Lah : O pomenu naših krajevnih imen. stro-ogerska pokrajina ter ima še vedno lepe in obsežne gozde. To kaže na marljive in umne roke naših ljudi j, ki so spoznavši velike koristi, katere jim donašajo gozdi, zasajali našo zemljo z vsakovrstnim drevjem. Ta bogata razlika je tudi vplivala na mnogovrstna krajevna imena te skupine. Začnimo z 6nim drevesom, ki nam prispodablja mehki slovanski značaj, začnimo s slovansko lipo. Na Kranjskem poznamo Novo in Staro Lipo, Lipico, Podlipo, Prilipe, Lipnik in več Lipnic, Liplje, Velike in Male Lipeljne, Lipovec in Lipovico. Nasproti lipi postavljamo trdi nemški hrast, ki se ponavlja v vseh možnih verzijah po naših kranjskih vaseh. Na Kranjskem dobiš Hrast in Hrastek, Hrastje (več) in Hraše, Hrastno in Hrastnik, Hrastovle in Hrastovico, Hrastenice in Hrastov dol. Če so pa Kranjci pri sadnem drevji poznali ne le drevje, ampak tudi sadje, katero so pridno jedli, zakaj bi ne bili poznali mimo hrasta tudi želoda (vas Zelodnik), ki so ga gotovo pokladali prašičem. Po hrastih pa so tudi Šiške, tedaj ne samo blizu Ljubljane. Poznali so pa tudi dob in cer. Za to imamo obilo dokazov v vaseh Dob, Dobe, Dobje, Poddob, Dobovec, Dobni dol, Dobeno, več Dobrav in Dobravica. Istotako: Cerje, Cerovec, Veliko in Malo Cerovo in Cerov log. Ločili so tudi že bukev in gaber: vasi Bukovec in Bukovje, Bu-kovica in Bukovšcica, Bukova gora in Zabukovje. Znan jim je bil takisto žir: vasi Zir, Žirovnica in Zirovski vrh. Gabra nas spominjajo vasi Veliki in Mali Gaber, Gaberje, Gaberce, Gabrovo, Gabrovka, Gabrovnica m Ga-berska gora. Zelo priljubljen jim je moral biti javorjev les, kakor še dandanes vidiš skoro v vsaki kmetski hiši kaj javorjevega hišnega orodja. Z javorjem v zvezi so vasi Javor, Javorje, (dvoje), Javornik (trije), Javorjev dol, Zgornja in Spodnja Javoršica i. dr. Jednako razširjena je breza; tu imaš Brezo, tam polno Brezij, med njimi najpo-znatejšo kranjsko božjo pot. Ne daleč od te dobiš tri Podbrezja. Drugje zopet Zgornje in Spodnje Brezovo. Brezovic je vse polno, bodisi že Zgornjih ali pa Spodnjih. Končno ne smeta izostati Brezova reber in Brezova gora. Lepi drevesi sta tudi jesen in topol. Da so ji Kranjci poznali že davno, pričajo nam vasi Jasen, Jesenice (dvoje) in Jesenov vrh na jedni, Topol, Topole in Topole na drugi strani. Tudi glogov les jim ni mogel biti neznan, kar nam kaže Glogovica pri Zatičini. Poznali so brst in jelšo: vasi Brstovec, Jelša, Jelše, Jelševec in Podjevše; takisto vrbo in bezeg: vasi Bezgovica, Vrba, Zgornja in Spodnja Vrbica, Vrbovo, Vrbnje, Vrbovec in Vrbice. Drenov les lahko doseže visoko starost, umevno, da so ga že tedaj poznali: vasi Drenovec, Drenovo, Drenik, Drenov grič in Drenova gora. Toliko o listnatem drevji. Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 297 Kaj pa igličasto drevje? Na Kranjskem imamo Smrečje, Smreč-njek in Podsmreko. Že od nekdaj so tudi poznali ponosno jelko in jo strogo ločili od smreke. Jelke spominjajo vasi Jelovo, Jelovec, Jelovica, Podjele in Podjelovim brdom. Obema soroden je borovec, ki ima svoji zastopnici v vasčh Borovci in Borovaku. Jako redko drevo po Kranjskem je tisa. Posebno lep izvod dobiš na Lipnici pri Radovljici, tesno ob neki vaški hiši. Nje lastnik ti ponosno razklada nje visoko starost in vesel dovoli, da si utrgaš vejico za spomin. Dasi redka, mora biti vender že dolgo znana; nji na čast se imenuje vas Tisovec. O lepem mecesnu nimamo sledu. Dejali smo že, da so naši ljudje ločili gozd in njivo, travnik in pašnik. Omenili smo že, da ni zadoščal samo pojem njiva, da so poznali tudi njivico, polje, poljane, trato, senožet, gmajno in gmajnico. Čemu pa je bilo Kranjcem vse to ? Ali je nastalo kar samo od sebe ? Ali so zraven stali, roke križema držali in morebiti gledali, ali celo poslušali, kako rase? Če je hotelo rasti, ni zadoščala sam6 mokrina, treba je bilo tudi kaj vsaditi. To so naši ljudje dobro vedeli, o čemer pričajo vasi Sad, Sadnik in Sadinja vas. To, kar so sadili, imenovali so seme, katero so dobivali iz Semiča. Predno se je pa ta proces zvršil, bilo je treba zemljo po njivah posebe povleči in zrahljati, tem skrbneje, če je bila ledina (vasi Ledine in Ledinica). Poznali so tudi že potrebno orodje, ker bi sicer ne mogli po njivah napravljati razorov (vas Bozore pri Dobrovi). Sicer pa pričata o tem tudi primorski vasici Pluzne in Branka, od koder so dotične pojme gotovo zgodaj zanesli k nam. Kar so obsajali in sploh obdelovali, delali so zat6, da tudi kaj pridelajo. Če so sadili, tedaj so tudi želi (vasica Žeje), želi so pa s srpom, katerega so jeli spoznavati tudi po bližnjih Primorcih (vas Srpenica). Morali so znati kositi, ker so imeli že travnike; do tega sklepa nas dovaja več Kosez po Kranjskem. Pri nas se po navadi žito zanje in trava kosi. Časih pa niso imeli povsod še teh nazorov, in zdelo se jim je morebiti prikladneje, da so tu pa tam tudi travo želi, n. pr. v Senožečah. (Dalje prihodujič.) Spominčice. o pel mi bo mrtvaški zvon, Saj bodo vzrasle cvetke mi Ni treba se solziti Iz spevov zadušenih, In tudi rožic na moj grob Spominčice o nddejah, Ni treba zasaditi. S solzami pokropljenih ! Breda. L Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 357 O pomenu naših krajevnih imen. Sestavil Evgen Lah. (Dalje.) IV. oda pustimo nekdanje ekonome in vprašajmo se rajši, kakšne so bile nekdanje rastline in kaj vse seje pridelalo? Imele so že takrat korenine in stebla, o čemer nam pričajo vasi Veliki in Mali Koren, Podkoren, Korenika in Steblo. Njive niso bile vedno le čiste njive, travniki tudi ne čisti travniki ; časih se je zmotil med nje kak grm (vasi Grm in Grmole). Toda teh grmov so se takoj okoristili; rezali so si palice (vas Palčje), ki so jih rabili za različne namene. Jednega teh namenov nam pa označuje vas Butoraj, rabili so jih namreč za butare, drugega pa zvemo, če pomislimo na leskovko. Na zemlji ni nedostajalo trnja. O tem nam pričajo kraji Veliki in Mali Trn, Trnje, Trnovo, Trnovec, Trnovica, Trnovce in Trnjava in koj ob kranjski meji kar cel gozd trnja Trnovski gozd. Tudi osata in plevela je moralo biti dosti, sicer bi ne bilo treba toliko trebiti in čistiti (Trebnje, Trebce in Trebivnik, Trebelevo in Tre-belno). Najvažnejši poljski pridelek je bilo gotovo že takrat žito, le s tem razločkom, da niso poznali še toliko vrst. Znana jim je bila pač pšenica (vasi Plevo in Psenična ¦polica), oves (Ovsiše) in ajda (Ajdovica). Od travnikov so dobivali travo (vas na Kočevskem), s katero so gotovo že takrat krmili svojo živino. Kosili so pa tudi že dvakrat in so prav redno že takrat imenovali jedno košnjo seno, drugo otavo, kar prav jasno kažejo kraji Senuse, Senozet in Senožeče na jedni, Otave, Otavica in Otavnica na drugi strani. Poznati so morali pa tudi že proso, sicer bi ne bili jedli še kaše (vas Kašca). Ajda in kaša, kje pa je zelje? Saj pravi vender že Vodnik: »Na zgancih tropine, pa kislega zelja Bob, kaša vse mine, ko pridem od dela.« Saj je tudi kranjsko zelje jedno najimenitnejših, kar bi gotovo ne bilo, da nima za sabo starodavne minulosti. Iz tega umovanja in iz te zadrege nas rešita vasi Zelno in Zelnik. Kar je Kastorju Poluks, to je zelju repa. Tudi kranjska repa slovi, s6sebno ona iz loške in kranjske okolice. Da je tudi repa že poljski veteran za Kranjsko, 358 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. to nam svedočijo vasi Repče, Repnje in Reparje. Krompir sevčda še ni bil znan, ker se je na Kranjskem kakor povsod drugje udomačil šele pozno. Priljubljeni in zel6 razširjeni prikuhi sta grah in fižol, s6sebno fižol. Fižol še sicer ni bil znan po vseh vrstah, poznali so ga pa sploh vender že, tako tudi grah. Treba mi je le opozarjati na vasi v Grahovo in Cesnovec. Fižolu in še marsičemu drugemu se dobro prilega čebula; tudi na to so že mislili naši praktični pradedje; le poglejmo vasi Cepulje in Cvibolj. K svinjini spada hren, v kisu je pa dobra primaka. Zakaj bi ga tedaj tudi ne bili poznali {Hrenovke). Jagode so poznali že vsakovrstne: navadne rdeče jagode, maline, robide in borovnice. Kdor ne verjame, naj pomisli na Jagodnik, Ma-lence, Malinsek, Malenski vrh, Robidnico in Borovnico. Prašiče so jako pridno pitali z bučami (Bučka, Velika in Mala Bučna vas). Botaniki so bili še zelo slabi. Mimo naštetih poljskih pridelkov, katere so seveda poznali tudi v cvetji, če so hoteli rabiti njih sad, poznali so le še rožo, koprivo, bršljan, praprot, bičje in trst. Saj o tem se moramo prepričati, če pomislimo na kraje Rožnik, Rožni vrh, Rožni Pah, Rožno polje, Koprivnik, Bršlin, Praprot, Praprotno, Prapreče, Praprotno polico, Praprotno brdo, Bičje, Biško vas in Trstenik. To so pa že koj vedeli, da nobena cvetica dolgo ne traja, da kmalu zvene in usahne. Tega nas spominjata vasi Venuse in Vevče. To se jim mora tedaj reči, praktični so bili naši ljudje. Le-to, kar jim je donašalo kakeršnekoli koristi, poznali so in rabili, kar jim je pa škodovalo, to so trebili in pokonča vali. Kar pa na njih življenje ni vplivalo neposredno, kar jim ni moglo niti koristiti niti škodovati, za to se niso menili. Slišali smo že, da so bili naši Kranjci jako praktični zoologi in botaniki, v teoriji pa so bili jako slabi ali vsaj zelo nedostatni. Toda kaj jim je bilo te tudi treba? Saj takrat še ni bilo govora o znan-stvu, poskusih, najdbah in zistemih! Tretja prirodoslovna stroka je rudninstvo. Oglejmo si še to, morebiti dobimo tu vse drugačno razmerje. Glej ga, premetenca! Tudi tukaj se je oziral po tem, kar mu je donašalo trajne koristi, ne pa po minljivem in dostikrat tudi varajočem blesku, uprav po pregovoru, da ni vse zlato, kar se sveti. Kjer je bilo toliko pečin, strmin, golin i. t. d., tam je morala nehote vsakega človeka v oči zbosti skala, tam je moralo biti dosti kamenja. »Čemu je prirodi toliko kamenja? Nji sami ga je preveč, meni pa tudi dela napotje. Kaj, ko bi se ga nekoliko, vsaj kar ga je preveč, Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 359 vzelo prirodi in morda porabilo zase?« Tako" nekako j'e modroval, in ni bilo treba dolgih pomislekov, ker iznajde jo bistra glava in m6ni: »Ta bode najbolj prava. Sezidam si hišo od kamenja, ta bode še najtrdnejša« (prej so imeli namreč lesene). Zdajci je bilo tu vse potrebno v gradivo: pesek, šuta, ilovica, apno, opeka i. t. d. (vasi Peščenih, outna, Ilovka, Ilova gora, Zgornji in Spodnji Aplenik, Apnenik, Staro Apno, Cegelnica in Cegovnica) Nastale so cele kamenite vasi: Kamen, Kamne, Kamenje, Zgornja in Spodnja Kamnica, Kamna vas in Kamna gorica, nastalo je kamenito mesto Kamnik. Jedna najkoristnejših, recimo najkoristnejša ruda je železo, po-rabna za stotine različnih koristnih namenov, boljša in koristnejša od vseh dragocenih rud. To so vedeli že Rimljani, odkod sicer pregovor: »Ferro nocentius aurum«; to so pa vedeli tudi naši ljudje, ki so nje korist hvaležno priznavali in nji na čast krstili Železno, Železnih in Železnike. Pravijo, da so začeli zidati železnice šele v našem stoletji. Ne verjamem: naši ljudje poznajo Železnico neki že od pamtiveka; verjetno, morebiti tudi resnično, premeteni so bili zadosti. Znano je, da se po Kranjskem močno kuha oglje; gotovo pa se Kranjci s tem poslom ukvarjajo že dolgo; tega nas spominjata vasi Voglje in Za-voglje. Ko še ni bilo vžigalic, zažigali so Kranjci svoje historiške v pipice s kremenom in gobo. Se dandanes konservativni starci s svojim kresilom, kremenom in gobo niso tako redki in ne žive samo v Kre-menihu in Kremenici, ampak po vsem Kranjskem. Svoje dni je morala biti po Kranjskem jako živahna trgovina s smolo. Se rajni Jurčič nam v svojem »Desetem bratu« pripoveduje o tem, ko govori o originalnem smolarji, o onem Kerjavlji, ki je hudiča presekal in kozi puščal. Morda je to zadnji ostanek iz smolnatih časov, ko so imeli svoj Smolnik in svojo Smolino vas. Da so morali za naše kotlarje važni baker tudi že nekdaj poznati, priča vas Baherc. Za žlahtne rude še niso imeli toliko pojma, poznali so jih le bolj iz pravljic. Da so jih pa vender že poznali vsaj po imeni, dokazujejo vasi Opale, Srebrniče, Zlatnik, Zlatna in Zlati rep. (Dalje prihodnjič.) : Htf Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 419 O pomenu naših krajevnih imen. Sestavil Evgen Lah. (Dalje.) V. gledali smo si našega kmeta in ga spoznavali v njega sicer starokopitnih, vender večinoma praktičnih nazorih. Poglejmo še nekoliko v obrtniško življenje. Dejali smo že, da je kranjska priroda in zemlja zelo bogata, in slišali, da jo je naš ratar pridno uporabljal zase. Vprašajmo se, ali je tudi naš obrtnik kaj mislil na Vodnikove besede: »Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi.« Tudi naši obrtniki že od nekdaj niso bili leni. Dobro in marljivo so pletli in predli. Odkod sicer vipavske Sturije, mimo domžalskih tudi bohinjski Slamniki, laško Betije, kostanjeviške Vrvi, zatiški Bič, loške Metle, dolenjska Metlika, kraški Kosani, čemu sicer šmarijsko Lanise in litijski Kolovrat? Rekli smo že, da so dostojno cenili korist in pomen železa. To bi pa sicer ne bilo mogoče, da ga niso tudi uporabljali. Bili so pa dobri kovači, to nam pričajo vasi Kovski vrh, Kovačja vas in Kovačji grad, Kovor in Lopata. Imeli so svoje Naklo, kladivo (vas Kladje). Da je bil njih obrt že močno razvit, da se je uspel celo do industrije, kažejo nam vasi Plavž, Stara Fužina, več Fužin in Cajnarji. Kolar-skega obrta nas spominja vas Kolarice. Bili so tudi že zvedeni ključavničarji. Imeli so svojo Ključevico; dobivali so sosebno dosti naročil za izdelovanje zapahov, ker so se varovali premno gih tatov. Saj smo že slišali, da so imeli takrat tatovi zelo dobre dni, ker je bilo malo straž, biričev in sodnikov. Zlasti po Kočevskem prebivalstvo ni bilo varno in se je skrbno zapiralo. Tam imajo kar svoj Proriegel, Gross-riegel, Unterriegel in Bamsriegel. Ker so imeli obilo železa in svoj Budnik, treba je bilo tudi rudarjev, da so rudo izkopavali. Imenovali so jih knape, in doma so bili iz Knapovega v loških hribih. Da so imeli že takrat mizarje, ni dvojbe; kdo bi bil sicer izdeloval mnoge Police in Klopce in druga mizarska dela ? Poznati so morali že kleparski obrt, sicer bi jim ne bile znane Žice, Žlebi in Žlebič. Tesarsko delo, dasi najpreprostejše, šlo jim je tudi že dobro izpod rok; stesali so si Stango, Kol in Kij; poznali so pa tudi Kolovec in Količevo. Lončarji in steklarji močno potrebujejo kita. Ker so tudi to lepilo že poznali, kar vidimo iz Kitnega vrha, morala sta jim biti znana tudi imenovana 27* 420 Evgen Lah : O pomenu naših krajevnih imen. obrta. Dejali smo že, da je bilo svoje dni po Kranjskem dokaj divjačine in da so jo tudi močno preganjali, toda ne le zaradi ukusnega mesa, ampak tudi zaradi kože, ki so jo dajali strojit in so jo prodajali za lepe novce. Tega zelo hvaležnega posla nas spominjajo kraji Oderga, Ogulin in Kozljek. Ne le s kožami, tudi s ptičjim perjem so morali tržiti prav dobro. Ustreljenemu ptiču so vzeli perje in imenovali ta proces smukanje (vas Smuka pri Zužemperku). Osmukano perje so prav dobro spravljali v denar. Kupci so je rabili za blazine in za »tuhinje« po posteljah, katere so morale biti znane tudi po Kranjskem {Zgornji in Spodnji Tuhinj). Govorili smo že o tem, da so si Kranjci zgodaj zidali hiše in da so imeli vso tvarino za ta namen. Obrtnike, ki so bili bolj pridni v tem poslu, imenovali so zidarje. Da je to res, pričajo vasi Zidani most, Prezid in Podzid. Se dveh, dandanes sosebno razširjenih in nekamo sosebno popularnih obrtov ne smemo prezreti, ta sta: čevljarski in krojaški obrt. So li že naši pradedje nosili denašnje pravilne dolge škornje, ki pripadajo narodni nošnji, ali so jim bili znani navadni čevlji, ali so že poznali različne kroje in oblike obuval, o tem nimamo pozitivnih poročil. Jedno pa je gotovo : poznali so hribovske lesene coklje, za katere so izdelovali po različnih krajih potrebne lesene žeblje. Tega obuvala nas spominjajo Coklovci, da, cela pokrajina, to je Coklarija s svojim Coklhurgom. Sklenimo obrtniški krog z najložjimi zastopniki. Morda niso bili tako spretni v vdevanji kakor dandanes. Če so namreč nit potegnili skozi iglino uho, zagotovili so si jo z velikanskim ozlom, da jim ni ušla. Dasi pa so bili še nespretni, o njih bitji sta neovržna dokaza vasi Iglenik in Vozajl. Tudi niso delali po jednem kroji; imeli so že dosti ukusa in poznali različne Noše in Nošice. Ali so se obrtniki že takrat ločili v ukazujoče mojstre, delajoče pomagače in pretepane učence, o tem se ne da sklepati. Skoro gotovo so pa vender že poznali pri delu različne stopinje. Dokaz temu je naša Mojstrana, ki bi sama ne imela nobenega pojma, ker vsi gotovo niso bili mojstri. Kakor obče znano, bila je tlaka odpravljena šele v novejših časih; nobene dvojbe torej, da je morala biti znana našim ljudem (vas Tlaka pri Moravčah). Naši ljudje so tudi že kuhali, toda ali so imeli kuharje ali kuharice, o tem zgodovina molči. Tudi ne vemo nič natančnejšega, kakšne posode so potrebovali. Da so bržkone poznali lonce, sklede in koze, to smo že dokazali, ker sta jim bila znana lončarski obrt in koza. Posebno gotovo pa je, da so kuhali v ponvah (Ponova vas pri Radinski: Drobne pesmi, 421 Šmariji). Toda to vam je bila kuha brez netila. Vžigalic še niso poznali, s kresilom pa tudi ni vedno šlo. Kaj so hoteli: jesti so morali, surovo ni bilo vse dobro. Hajdi v Kropo po kropa, na katerem so si skuhali dobro zabeljenih štrukljev (Struklova vas). Odprta ognjišča, nič dimnikov, vrhu tega velika malomarnost in neopreznost — kaj čuda, ako je bilo na Kranjskem toliko požarov, da ga skoro ni kraja pri nas, kateremu bi bilo prizanešeno v tej stvari: vasi Zažar, Grmada, Polovice (več); odtod tudi toliko pogorelcev in cela vas tega imena. Bridka izkušnja uči; treba se je bilo ozreti po pomočkih proti temu elementu, treba je bilo najprej tudi večje skrbnosti in opreznosti. Nastali so dimniki, in treba je bilo dimnikarjev, ki so sajaste dimnike pridno snažili (Sajovec in Sajeviče). (Dalje prihodnjič.) Drobne pesmi. k jubezni ? Med nama mogoče je ni! Kje ljubi zvezda temui oblak? Kje ljubi jutro večerni mrak? Ljubezni ? Med nama mogoče je ni! Obrni, obrni od mene oko! Ti, dekle nežno, ti živa pomlad Umoril bi tebe jesenski hlad . . . Obrni, mladenka, od mene oko ! Iz srca vročega globine Molitva mi kipi; In dviga se, hiti v višine, Oblake razdeli. Do sobica in do zvezd vztrepeče, Odpre se ji nebo ; Hiti k Očetu in proseče Izreka željo to : »Na pota sipaj nji svetlobo, Pomladi večne raj; A nji namenjeno grenkobo Pa meni, meni daj !« Jesenski piš tuleč besni Po polji, po dobravah; Odnaša listje, ž njim drevi Po hribih in planjavah. Zakaj ne moreš, silni piš, V srca mi globočine, Da žalostne mi odpodiš Iz fnjega vse spomiue? Radinski. 550 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. O pomenu naših krajevnih imen. Sestavil Evgen Lah. (Dalje.) VI. metnost še dandanes po Kranjskem ni toli razširjena, da bi se ž njo ponašali, koliko menj torej nekdaj! Vender se je že takrat storilo nekaj malega, podlaga je bila osnovana tako v slikarstvu kakor v risarstvu. Kranjci so že poznali različne barve, zlasti oni, kateri so lahko opazovali največkrat: bel'o, na belem snegu in črno, pri črni noči. Da so ti barvi strogo ločili in sploh dobro poznali, za to so nam porok kraji Belsko, Veliko in Malo Uheljsko, Zgornja, Srednja, Spodnja, Bohinjska, Idrijska in Koroška Bela, Beli Kamen, Belica, Bela peč, Bela cerkev in Belke, nasprotno Črnce, Črneča vas, Črni grob, Črnuče, Črni vrh (dva), Veliko v v v v v in Malo Crnelo, Crnelec, Črna, Črnivec, Črni potok in Črnomelj. Ko so spoznali dve glavni barvi, spoznavali so polagoma tudi različne druge barve, toda na izbiro jih niso imeli nikoli. Poznali so še rdečo, katera jim je bila časih krvava, rumeno, srebrno, zlato in končno še mešanico vseh imenovanih barev, to je lisasto barvo. Da je to res, pričajo kraji Budeči kamen, Krvava peč in Krvavi vrh, Bnmena vas, Srebrniče, Zlatna, Veliki in Mali Zlatnik, Zlati rep, Zlato polje, Lisec in Zalisec. — Prvi pojem, ki ga potrebuje risar, to je črta. Zgodaj že so jo poznali naši ljudje, ker so že tudi ločili ravne črte od krivih. To pričajo kraji Bavno, Bavne, Bavnik, Bavni dol in nasprotno Krivčevo in Krivo brdo. Ravno črto so imenovali časih tudi premo (vas Prem). Vedeli so tudi že, da se napravi pri dveh ravnih črtah različne meri presek (več vasij po imeni Preska). Časih so rabili črto tudi kot pojem stran, sosebno pozneje v geometriji. Poznali so ga pa že veliko prej. Le pomislimo na vasi Stran, Stranje in Prestranek. Kjer se dve strani dotikata, nastane po geometriških pojmih kot. To so vedeli tudi že stari Kranjci. Vender je treba tu omeniti še nekega razločka. Strokovnjaki ločijo danes kote v prave, ostre in tope, v preme, otle in vzbočene, v notranje in zunanje i. t. d. Svoje dni niso imeli takih razločkov. Poznali so le Kot sploh, Novi in Stari Kot, Gorenji in Dolenji Kot, Podkot i. dr. Časih so pa kote imenovali kar ogle (Voglje in Zavogle). Če nastane kot, imenujemo njegovi stranici kraka; tudi te so poznali že nekdaj po Ljubljani v Krakovem. To so pa šele prvotni pojmi. Sčasoma, ko Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 551 so se že nekoliko izbistrili na tem polji, spravili so se že na težje probleme. To jih ni stalo toliko truda. Krive črte so itak poznali; treba jih je bilo le še jednakomerno upogniti in konce zvezati, da je nastal krog (vas Okrog); tako so prišli iz krivega na Okroglo (vas pri Kranj i). Jeden del takega kroga so imenovali oblok (vasi Obloke in Obločice). Da so tudi že nekaj vedeli o središči in obodu, kažejo vasi Osredek, Skrajnik, Podskrajnik in nekoliko tudi Rob. Ves čas pa tudi niso izhajali s tak6 primitivnim risanjem krogov; čim več so jih potrebovali, tem močneje so morali misliti, kako bi si olajšali delo. In glej jih zvitih glav: izumili so si ono zvito orodje, katero so krstili za cirkel [Cirkle pri Krškem in Grklje pri Kranji). Ko so imeli skoro potem že vse pojme za dolžino, Širino, višino, globino, debelino in ožino, treba je bilo določiti razmerje vseh teh količin, treba jih je bilo meriti (vasi Smerje in Smerjene). Kakšno pa je bilo to merilo ? Metra še niso poznali, saj so ga pri nas obligatno uvedli šele z dnem 1. prosinca 1876. leta. Jednota njih prvega merila, katerega so se potem držali toliko stoletij, bil je palec, ali po domače cola. Kdor tega ne verjame, naj pomisli na vasi Palčje, Col in Zollnern. Govorili smo že, da ima Kranjska jako bogate pomočke in da so jih njeni prebivalci že od nekdaj uporabljali zelo marljivo in dosledno tako kmetje, kakor obrtniki i. t. d. Izdelovali so in še izdelujejo lične, dragocene, pa tudi preproste in praktiške stvari. Vender ne le zase, ampak tudi za druge. Svoje izdelke poskušajo spraviti v denar, ž njimi trže, trgovci so. Da so bili Kranjci že nekdaj trgovci, o tem ni dvojbe; s6sebno so dobri trgovci naši Kočevarji, ki pa cesto niso Kočevarji, ampak tudi Ribničani, Laščani, Vipavci i. t. d. Kočevarji so trgovini posvetili kar celo vas, ki jo imenujejo Handlem. Kot trgovci pa niso poskušali svoje sreče le doma, šli so tudi na tuje. Tam so imeli dokaj prilike opazovati tuje razmerje in je primerjati domačemu. Opustili so veliko domačega in posneli dosti tujega. Spoznavali so nove narode, nove kraje in njim na čast krstili domače. Sosedne so Kranjski dežele Koroška, Goriška in Hrvaška. Na nje so mislili pri Korošcih, Koroški vasi, Goriški vasi in Hrovacah. Blizu je prav tako Laška; tudi tja so morali hitro priti (Laški rovt). Da niso pozabili svoje Kranjske, kažejo nam jasno Kranj, Kranjce, Krojna vas, Podkraj in Zakraj. Zavedali so se tudi že, da so Slovenci, in glej, čudno ravno po Kočevskem, kjer nahajamo Slovensko vas. Kot svoje politiške nasprotnike so že zgodaj poznali Nemce in Lahe. To nam pričajo vasi Nemška vas, Nemški rovt in Nemška Loka, Lahovo, Lahovice V V- in Lahinja. Nemce so imenovali že takrat zaničljivo S vabe (vas Svabovo). 552 L. Habetov: Vele cvetice. Prežati so morali pa tudi že zgodaj na Turka, kakor tudi on nanje; le pomislimo na Turško celo, Turški klane in Turški križ. Dejali smo ravnokar, da so zgodaj spoznavali Nemce. Sovražili so jih sicer, toda kar so pri njih našli dobrega in koristnega, to so tudi radi posnemali. V hvaležno priznanje za te pridobitve so krstili dve svojih vasic po štajerski in po nižjeavstrijski stolici, tako da imamo tudi na Kranjskem Gradec in Dunaj. Jednako so ravnali proti laškemu narodu, tako da imamo na Kranjskem Paduo, Udine, Benetke in Benečijo. Kranjci imamo pa tudi svoj Karlovec, svojo Zento, svojo Kandijo, svojo Trojano in svoj Verdun, samo da se ni v njem nikdar sklepal mir, kakor tudi imenitna bitka leta 1697. ni bila pri kranjski Zenti. Znano je, da je pozimi mraz in poleti vroče. To so naši ljudje tudi skoro čutili, sicer bi ne imeli Mrzle vasi, Mrzlega vrha, Mrzlega loga, Mrzlega polja, Mrzle luže in nasprotno Toplic, Toplega vrha in Tople rebri. Vedeli so celo, da je takrat, ko ni pretoplo, mlačno (vasi Veliko in Malo Mlačevo). Čudno je le, da venderle iz prva niso poznali vseh štirih letnih časov, da sta jim bili znani le zima in jesen, tedaj meteorološko slabša polovica (glej Vintar, Vintarjevec in Jesen). Ker so se zgodaj bavili z meteorologijo, umevno je, da so že skoro vedeli, kaj je vreme (Zgorenje in Dolenje Vreme); celo umevno pa je, da so zgodaj poznali meglo, saj je imamo v Ljubljani na vatle (glej Meg-lenek). (Konec prihodnjič.) Vele cvetice. % o prebiram knjige svoje, Najdem tu pa tam cvetice, Moje vigredi in sreče Ovenele spomenice. S sdlzami tem spomenicam Iz minulih let zamakam ; Da bi spet se razcvetele, Tega nikdar ne učakam Kaj li tudi bi cvetelo Cvetje to, ki je zvenelo ? Srce moje bi ne moglo, Biti ga nikdrir veselo! L. Habetov. 682 Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. O pomenu naših krajevnih imen. Sestavil Evgen Lah (Konec.) VII. gledali smo si prirodo z vsemi njenimi bitji. Najvažnejše bitje je seveda človek sam. Ali se je takrat že zavedal kot bitje? Bržkone da; na to nas opozarjajo različna Bltinja, bodisi bohinjsko, kočevsko, bistriško ali pa tudi Gorenje, Srednje in Spodnje med Loko in Kranjem. Je li že bilo takrat človeku tak6 hudo za splošno življenje, da bi se bil moral vprašati s Hamletom: »Biti ali ne biti«, tega ne vemo. Vender je skoro gotovo, da mu je šla časih tudi trda in da je moral že zgodaj tudi nekoliko misliti na zdravnikovo umetnost. Zgolj z domačimi pomočki ni šlo vselej. Da je sploh pogostoma resno obolel, temu se ni čuditi; saj je bil človek in večno ni mogel živeti. Največ boleznij izvira dandanes iz prehla-jenja. Tudi svoje dni so se ljudje prehlajali, saj smo slišali, da so bili občutni proti mrazu in vročini. Pojdi od napornega dela poten in razgret na hud piš — po tebi je! Da so bili tudi nekdaj ljudje v tem oziru neoprezni, o tem ni dvojbe, zato pa so si nakopavali različnih boleznij. Nekatere še niso imele posebnih imen, ker niso poznali njih značaja, druge, sosebno razširjene pa so kmalu poznali. Pri tej priliki so tudi skoro opazili, da so važni faktorji za človeško zdravje zdrava kri, pravilna sapa in žila, dober želodec in redna prebava. To pričajo vasi: Krvava peč, Sap, Sapnik, Zasp, Zasap, Zilce in Cevca. Časih pa vender ni funkcijoniralo vse redno; tedaj je človek tožil in vzdihal, bil je čmeren, iz kratka, imel je svoje križe in nadloge. Ko se mu je shujšalo, čutil je že resne bolečine, da je kar vikal in kričal. Vse te neprijetne momente si lahko predstavljamo prav živo, če pomislimo na vasi Zdihovo, Cmerno, Kummersdorf, Krizmani in Vikerče. Lačen je bil, jesti ni mogel, ker ni poželel jedi; dolge sline je imel, sevdda, ker je bil bolen na želodci, vse se mu je grajalo in studilo; najrajši bi se bil prepiral. Položaj je prihajal resen; dvojil je že, ali ozdravi; želel si je zdravja, bal se je za življenje, strah ga je bilo. Skoro potem se mu je zbledlo, bil je kar besen. To vse čutimo sami, in kar pretrese nas, če izgovorimo imena Lačni vrh, Slinovec, Studa, Kregarjevo, Cvible, Želeče, Bojanci in Bojanja vas, Strahinj in Strahomer, Besnica, Gorenja in Spodnja Besnica, Beva in Boga vas. Kakšne bolezni pa so imeli Evgen Lah: O pomenu naših krajevnih imen. 683 takrat naši ljudje, da so tolikanj trpeli ? Grintavi so bili (vas Grintovec); sicer pa to še ni nič hudega. Sitnejši je bil že kašelj (vasi Gorenji in Spodnji Kašelj). Ker so imeli, kakor smo slišali, dosti sadja in so ga radi jedli, časih kar niso mogli pričakati, da bi bilo zrelo, vležano in medno (vas Medno); tedaj pa so dobili grižo (vas Grize), kar je vredno tem večjega pomisleka, ker je to prva stopinja do kolere. Obhajala jih je tudi omotica (vas Omota), trpeli so na vodenici {Vodenica), seveda, ker so radi in veliko pili. Da pa je bil bolni človek tudi že svoje dni dobro preskrbeti in v usmiljenih rokah, priča lahko vas Spitalič. Že takrat je bilo na svetu hudo (vasi Hudo pri Tržiči in pri Setičini, Hudi vrh in Huda polica). Vender bi bilo lahko še huje (vas Huje poleg Kranja), saj so bili vsaj nekateri ljudje venderle srečni. Na to nas opozarjajo vasi Osrečje, Dobrova, Doberlevo, Dobrniče, Dobro polje in Dohrepolje. Poznali so že takrat mošnje (vasi Mošnja in Mošnje pri Radovljici). Da niso bile vedno prazne, nego časih tudi polne, kaže Bogata vas. — Ker živi človek le jedenkrat, zakaj bi ne bil časih tudi vesel? (Radovlca, Badohova vas m Radovljica). Časih so se radi nekoliko zavrteli (vasi Vrtače, Zavrtnik). Imeli so že kar pravilne plese (vasi Pleše in Plešivica), pri katerih jim je igrala godba (vasi Godič in GodeŠič). Ali so že poznali predpust, tega ne vemo. Imeli so tudi že zabavne večere (vas Zabava), na katere so vabili goste (vasi Gosteče in Gostince). Nekdanji zabavni večeri pa niso obsezali zgolj beril, petja in instrumentalne godbe; predstavljale so se tudi igre (vas Drama), igrali so šah (vas Sahovec) in kvartali so (vasi Gorenje m Dolenje Kar-teljevo). Ko je bilo družabno življenje že toli razvito, da so vedeli, kaj je vlada in država, in ko je bilo že več držav, poskušale so te druga drugo prikrajšati in izpodriniti. To pa ni šlo kar tako gladko, vojske so bile. Odtod razločevanje med mirom in vojsko (vasi Mir, Mirje, Mirna in Mirna peč, Vojsko in Vojna vas). Boj je bil iz prva jako preprost in se ni ločil od navadnega pretepa (vas Tolčane). Ko pa so izumljali modernejše bojne pomočke, bilo je tudi vojevanje vedno primernejše, pravilnejše in se je vršilo po posebnih načrtih. Vojaki so imeli svoje šatore, imenovane ostroge, ker so morali pod milim nebom čakati sovražnika (Ostrog, Ostroznik in Ostrozno brdo). Če je bilo stališče po prirodi premalo zavarovano, treba se je bilo utaboriti (vasi Tabor, Gorenji in Spodnji Tabor, Podtabor in Šiler tabor). Sovražnika so pričakovali stoje, kleče\ pa tudi leže iz zasede (vasi Staje, več Kleč in Lezece). Vojska se je takrat izvestno že delila v levo in desno 684 y.: Studeuec. krilo, v središče, v sprednji in zadnji del; odkod sicer Potiskava? Če jim je šlo slabo in so obupavali, hajdi, puško v koruzo in zbežimo (več Begunj). Močnejšega so imenovali premagovca (vas Premagovec pri Kostanjevici); žel pa je že takrat vselej neizmerno slavo (vasi Slavina in Slavine). — Kakor pa je vsake stvari napdsled konec, tako je konec tudi mojih krajevnih imen. Pravijo, da se po navadi vsaka stvar pričenja z začetkom in končuje s koncem. Tudi meni se zdi to prirodno. Začel sicer nisem z, začetkom, hočem pa vsaj končati s koncem ter opozarjam na vasi Konec, Hudi Konec in Mali Konec. Časih pravijo začetku »glava« in koncu »rep«; tudi temu pritrjujem in opozarjam na v m Zlati rep. Ce je konec v tem slučaji kratek, imenuje se repič. Ker je tudi konec mojega spisa kratek, zdi se mi primerno, da končam z Repicem, vasjo pri Trebnjem. Studenec. ik E\opali studenec možje", Zadeli so žilo vodeno; Prikazal se vir iz zemlje" Slaboten kalno je in leno. Izplali so jamo pote"m, Globočje posegli z lopato, In krepek studenec možem Poplačal je trude bogato, — ŽJ.+L tT^ Od teh se kopačev, poet, Modrosti življenja nauči: Globoko posezaj mi v svet, Nikar se v plitvinah ne muči ! Obilen odpre se ti vir, Zajemaj, in vedno le rase ; Sladak je iz njega požir, Da žeja po njem te vse čase ! y. J) Stara povest. a sreča se človeku izneveVi In dušo grenka zaloti prevara, Prijatelj moj, povest le-ta je stara, Kar svetlo solnce pot nebeško me"ri. Brez sdlz z nezvestnico se mož razstane: Saj še na nebu žarko solnce sveti In bliskajo se zvezde v noči jasne — Bedak za-td se zdi mi vsakate"ri, Ki plitva sreča ga slepo začara; Prebiti moči njemu ni udara, Kadar zameril se je »božji hčeri.« In iskra v njem prenehala ni tleti : Srčndst, lci v moškem srci ne ugasne, Dokler življenja čuti slast in rane. Miroljub.