kinoteka	RETROSPEKTIVA
JOHNA FORDA
Osrednja akcija Jugoslovanske kinoteke v letošnji sezoni je velika retrospektiva Johna Forda, ki teče hkrati tudi v ljubljanski dvorani. Do konca pomladi bo mogoče videti okoli 40 filmov, med njimi domala vsa njegova najboljša dela. Nekatera prvič, ker so si jih za to priložnost izposodili drugod in jih pozneje ne bo mogoče ponovno predvajati. Zato velja tej retrospektivi posvetiti posebno pozornost. Med petimi nemimi filmi s sporeda Je našim gledalcem bržčas znan samo Železni konj (The Iron Horse, 1924) kot uspel poskus avanturistične zgodovinske drame o gradnji železnice na Divji zahod sredi Indi-iacev. Prikazali bodo tudi njegov prvi ohranjeni v zadnjem času na Češkem najdeni film Natančno streljanje (Straight Shooting, 1917), komedijo Cameo Kirby (1923) in že bolj znani film Trije nepridipravi (Three Bad Men, 1926), ki je še danes prijetno gledljivo delo o tatovih govedi, ki se pridružijo reki izseljencev, drvečih na Zahod iskat zlato. Med potjo pa se vsi trije zaljubijo v isto dekle in poslej samo še tek- izženejo na malaričen otok, ker je nudil mujejo, kdo bo večji kavalir. Trije nepridi- zdravniško pomoč Lincolnovemu morilcu; pravi so baje najboljši vestem Fordovega potem še z eno zgodbo o uporu Ircev in re-nemega obdobja. Posebnost Krvnikove hi- presalijah Angležev pod naslovom Plug in še (Hangman's House, 1928) je, da v njem zvezde (The Plough and the Stars, 1936) zasledimo vpliv Murnaua, kije prav tedaj v kot premiero poleg že znane Male Willie ZDA snemal svoj znameniti film Zora in z Winkie (Wee Willie Winkie, 1937) s Shirley ekspresionistično rafinirano igro svetlobe Temple kot „maskoto" konjeniškega polin sence navdušil ameriške režiserje. V ka. Poklicno korektna sta filma Uragan zgodnje obdobje sodi še Ob reki (Up the (The Hurricane, 1937) in Podmorska pa-River, 1930) kot doslej še domala neznani trulja ali Nočna bitka (Submarine Patrol, film, kar pa ne velja za Nori parnik (Steam- 1938), medtem ko je Poštna kočija (Stage-boat Round the Bend, 1935) za katerega je coach, 1939) prava mojstrovina, ki zasluži kot za svojčas slavno in pozneje manj upo- ločeno obravnavo kot vestem posebne vr-šfevano Izgubljeno patruljo (The Lost Pa- ste. Pozornost pa zasluži še vestem Bob-trol, 1934) napisal scenarij Fordov dalj ča- ni vzdolž Mohawka (Drums Along the Mosa stalni scenarist Dudley Nichols. Ker je hawk, 1939) kot Fordov prvi barvni film z v tem času Ford snemal tudi komedije, je zanimivo sklepno sekvenco, ko razvijejo škoda, da ni na sporedu njegovo najboljše ameriško zastavo s komaj trinajstimi zvedelo te vrste (seveda je možno, da pride na zdicami, predstavlja/očimi prav toliko dr-vrsto pozneje) Vse mesto govori (The Who- ¿av, ki so se prve združile v zvezo. To pa le Town's Talking, 1935), grajeno na po- naj bi bila prva rešitev tako za bele nase-dobnosti skromnega uradnika z domnev- Hence kot za črnce in Indijance, nim morilcem, kar pripelje do izvirnih, ne- V posebno kategorijo se uvrščajo Fordovi navadnih situacij, saj bi tako lahko bolje socialni, družbenokritični filmi. Najprej spoznali tudi to plat režiserjeve ustvarjal- svojčas znameniti Sadovi jeze (The Gra-nosti. Proizvodnjo istega leta pa bi kvali- pes of Wrath, 1939) po romanu Johna Ste-tetno dopolnilo tudi ponovno predvajanje inbecka, v katerem pisatelj in režiser neu-Ovaduha (The Informer, 1935), enega smiljeno razgaljata brezobzirno ravnanje izmed Fordovih „irskih" filmov po romanu bank, ki zadolženim farmarjem vse zaple-Noč po izdaji Liama 0' Flahertyja.	ni jo in jih poženejo z njihovih domov. Ti
V naslednjih letih prihajajo na platna vse doživijo novo izkoriščanje, ko morajo spre-zrelejši Fordovi film>, ki sicer le sem in tja jeti delo kot sezonski delavci. Se bolj pesi-sežejo umetniško visoko, so pa vselej za- mistično se konča film Tobačna pot (To-nimivi po svoji tematiki. Tako se pri Jetni- bacco Road, 1941) po romanu Erskina ku otoka smrti (The Prisoner of Shark Caldwella, ki obravnava podobno situaci-Island, 1936) srečamo z zdravnikom, ki ga io: Farmer in njegova žena sta prišla ob
vse svoje premoženje. Sedaj samo še čakata na smrt, medtem ko se je njunih sedemnajst otrok porazgubilo po vsem svetu. Naslednji film te vrste, Kako zelena /e bila moja dolina (How Green Was My Valley, 1941), se godi v Walesu med rudarji, katerih starši so bili še kmečkega porekla, zato med njimi ni soglasja, ko se je treba odločiti za stavko. Sinovi gredo v Ameriko, oče se ponesreči, ostane samo še hči. Ni mogoče zanemariti niti filmov z vojno tematiko, ki so zrasli večinoma iz režiserjevih osebnih izkušenj in spoznanj. Ford se je udeležil vojne na Pacifiku in bil ra- 47 njen v oko. Zato je kot poznavalec dogodkov lahko posnel Bitko za Midway (The Battle of Midway, 195) in jo skupaj s scenaristom Dudleyem Nicholsom v filmu tudi komentiral. V prvem povojnem filmu Žrtvovani (They Were Expendable, 1945), ki velja za eno najboljših filmskih del o vojni, je po svoji vojaški izkušnji znal razložiti ameriški umik s Filipinov po napadu na Pearl Harbour.
Potem se je John Ford posvetil predvsem vestemu in ustvaril v tem žanru nemara
kinoteka
svoja najboljša dela, vsekakor nekatere ti pa s spretno taktiko njegov oddelek do- na vojaška enota, ki jo pošljejo daleč na najbolj žive umetnine, ki se dajo gledati z cela uničijo. Za režiserja je značilno, da Jug, da bi razbila železniško križišče. Še nespremenjenim zanimanjem tudi danes, vključi tako v prvi kot v drugi film sekvenco en film, Jezdeca (Two Rode Together, Preden razgrnemo te, sicer znane naslove, plesa in z njo prekine dinamičen razvoj de- 1961), se ukvarja s problemom otrok, ki so navedimo še nekaj drugih del, ki ne sodijo ¡arija, z njeno lirično nastrojenostjo ustvar- jih ujeli Indijanci. Otroci so že pozabili na v to kategorijo, a so tudi pomembna. V mi- ja močen kontrast, a hkrati tudi napetost, svoje starše, ki pritiskajo na vojsko, naj jih slih imamo predvsem Begunca (The Fugi- saj vse to veselje teče sredi obdajajoče jih poišče.
tive, 1947), ta svojevrstni religiozni film, ki nevarnosti. Trije botri (Three Godfathers, Bolj nas bo zanimal vestem Mož, ki je ubii se godi v neki južnoameriški državi, kjer 1948) je zgodba čisto drugačne vrste, ob- Libertyja Valancea (The Man Who Shot Li-vero preganjajo. V takšnem položaju du- nova priljubljene zgodbe o treh barabah, berty Valance, 1962), ki ga sicer niso po-hovnik preganjalcem ne upa priznati, kaj bančnih roparjih, ki na begu skozi pušča- sneli v omenjenem slikovitem dekorju, am-je po poklicu. Sele, ko ga ujamejo, se pred vo naletijo na žensko v porodnih krčih, pak kar v okolici Hollywooda, zaradi vsebi-ustrelitvijo otrese svojega strahu. V filmu Njej, ki umira, obljubijo, da bodo skrbeli za ne, ki odkriva skepso starejšega Forda do Mirni človek (The Quiet Man, 1952) se Ford novorojenčka. Dva med potjo obnemoreta, mitov, ki jih je z veliko vnemo dolga leta zopet vrne v ljubljeno Irsko, od koder izha- le tretjemu uspe priti do obljudenega kraja sam gojil. Senator se po dolgih letih vrne ja njegov rod in kot njej na čas realizira in to ravno na božični večer. Zaradi svoje na pogreb prijatelja v mesto, kjer je postal očarljivo hudomušno delo o povratniku, ki požrtvovalnosti je potem spreobrnjenj ro- slaven, ker je ustrelil Libertyja Valancea. si ne pridobi ugleda pri sosedih in pri svoji par le milo kaznovan.	Stvar je pa tekla v resnici drugače — pri-
ženi, dokler se po tradicionalni irski nava- Med navadne vesterne, vselej odlično na- poveduje domačemu novinarju. Kot mlad di ne stepe.	rejene, a brez večje ustvarjalne izvirnosti, advokat nikakor ni mogel uveljaviti pravice
Znani so še: Po čem je slava (What Price sodita priljubljeni deli: Junaki Zahoda nasproti nasilnemu revolverašu in se je Glory, 1952) pa film, ki ga je imel Ford naj- (She Wore a Yellow Ribbon, 1949) in Rio končno v obupu spustil z njim v docela ne-rajši in katerega so pri nas predvajali pod Grande — Velika reka (1950). Prvi je senti- enak boj z revolverjem v roki. Seveda ga ni naslovom Kogar sonce greje (The Sun Shi- mentalna zgodba o kapetanu, ki mora pri- zadel — a Valance je padel mrtev na tla. S nes Bright, 1953), pomeni pa, da sije sonce vesti komandantovo ženo in nečakinjo do skritega mesta ga je ustrelil mož, ki ga da-enako široko na Severnjake kot na Južnja- postaje, kjer se ustavlja kočija, a so med- nes pokopujejo. Novinar pa te resnice no-ke, kar je osnovna misel filma, v katerem tem mesto že uničili Indijanci. Umaknejo če objaviti, ker mu je ljubše, da ostane živa Ford prepoveduje strpnost med pristaši se v trdnjavo, poročniku pa kapetan ukaže, legenda, ki je za ljudi postala resnica, kot ene in druge pripadnosti po že davno do- naj odžene Indijance, kar se zgodi, sklene da bi pokvaril mit, ki je že zavzel svoje me-končani secesljski vojni. Ob toleranci pa pa se tudi ljubezen med poročnikom in ne- sto v zavesti ljudi, tudi odločnost, ko je treba preprečiti linča- čakinjo. Rio Grande pa je vojaški film o V tradicionalnem, zgodnjem vesternu je nje nedolžnega črnca. Mogambo (1953) je preganjanju Apačev čez to reko, kjer naj bi Indijanec Belcu stalen sovražnik, negati-znan predvsem zaradi zvezdniške zasedbe' ostali vzdolž mehiške meje in ne motili ven element, ki ga je treba uničiti. Tako je (Clark Gable, Ava Gardner, Grace Kelly), več naseljencev.	opredeljen tudi v nekaterih Fordovih fil-
Mister Roberts (1955) po zgodbi o vojni to- V Karavani pogumnih (Wagonmaster, mih, zlasti v tistih iz prvega obdobja njego-vorni ladji v 2. svetovni vojni. Če zanemari- 1950) pa nas zopet preseneti prava we- ve ustvarjalnosti. Čutil pa je, kot pravi mo manj pomembna Zlomljena krila (The sternska situacija, živahna in raznovrstna sam, da mora ta krivični odnos do prvotnih Wings of Eagles, 1957) in omenimo Zadnji z izjemno dramatičnim razpletom. Tokrat prebivalcev novega sveta popraviti. To je poziv (The Last Hurrah, 1958) in Tega pre- prodira na Zahod družina Mormonov, kijih storil v svojem zadnjem filmu, ki ga je posnetega Donovana (Donovan's Reef, 1963) vodita konjska mešetarja, med potjo pa se snel sam, v Jeseni Cheyennov (Cheyenne le zaradi tega, ker slikata življenje irskih jim pridružijo komedijanti in potem še Autumn, 1964). V njem obtožuje vlado, ka-skupnosti v Združenih državah ali v Poline- bančni ropar s svojimi ljudmi in Indijanci, ko se ne drži dogovorov z Indijanci in pu-ziji, pa je treba vso pozornost posvetiti Čr- Iz te nenavadne kombinacije različnih sku- šča proste roke tistim, ki jih hočejo iztrebi-nemu naredniku (Sergeant Rutledge, pin z nasprotujočimi si interesi se razvije ti. Odkritosrčna zavzetost za pošteno 1960), za katerega se zavzema režiser z zelo lep film, k temu vtisu pa pripomorejo stvar, podobna odločni obrambi črnca v izvrstno izpeljanim sodnim procesom, na tudi izbrani posnetki narave.	filmu Črni narednik,
katerem hočejo izključno beli sodniki do- Iskalca (The Searchers, 1956) imajo neka-kazati, da je črni konjeniški podoficir posi- ter i za najboljši Fordov film. Resnično se Vladimir Koch lil belo žensko, a se na koncu le izkaže, da močno razlikuje od drugih njegovih filmov; je nedolžen. Osvajanje Divjega zahoda glavna oseba Ethan Edwards, ki ga igra I (How The West Was Won, 1962) je našemu John Wayne, je zagrenjen star vojak, ki si I gledalcu kot zgodovinska freska tega pro- je vbil v glavo, da bo poiskal svojo nečaki- I cesa bržčas najbolj znano. Zasledujemo njo, ki so jo pred leti ugrabili Komanči, po- ■ življenje hčerke pionirske družine od mla- tem ko so ubili njegovega brata in svaki- I dih let do pozne starosti, ki vključuje vrsto njo. Ethan gori v srdu Indijancev, pobija bi- I zanimivih zgodb, ki so se dogodile po tej zone, ki so njihova hrana, izpuli oči mrtve- H poti. Jesen Cheyennov (Cheyenne Au- mu Indijancu, na koncu pa bi iz besa ubil I tumn, 1964) pa je sklepni spev umetnikove tudi nečakinjo, če mu tega s svojim vpli- HBH^^H dolgoletne ustvarjalne poti.	vom ne bi preprečil njegov spremljevalec
Med najlepše ves feme — in ne samo For- Martin Pawley, vzgojen v hiši pokojnega dove — sodi Moja draga Klementina (My brata, ki sluti, kaj se lahko zgodi, ko bo Et-,48 Darling Clementine, 1946) zaradi žanrsko han spoznal, da je njegova nečakinja med-čisto izpeljanega, v poetični svet privzdig- tem postala prava Indijanka. V tem ve-njenega resničnega spopada med živin- sternu, v katerem nastopajo še Jeffrey skim gonjačem, ki je po sili razmer prevzel Hunter, Vera Miles in Nathalie Wood, in še ponujeno mu mesto šerifa, in tatovi živine, naslednjih je Ford pokazal veliko mojs-ki na koncu vsi padejo v znamenitem obra- trovstvo v snemanju zapletenih prizorov v čunu pri O.K. Corral. Tudi Apaška trdnjava interierju in eksterierju, a brez posebnih (Fort Apache, 1948) je na videz realistična, umetnij kamere, pogosto v slikoviti Dolini v resnici pa na Fordovski način transcen- spomenikov, v katere ozadju dobivajo mo-dirana, večkrat že posneta zgodba o preti- numentalno koncipirane figure svoje pra-rano ambicioznem polkovniku, kina dogo- vo mesto in junaške zgodbe svoje pravo vorjenem sestanku z Indijanci z njimi suro- okolje. V takšnem ambientu nastopajo Ko-vo ravna, poudarjajoč svojo vojaško moč, njeniki "The Horse Soldiers, 1959), poseb-