4i številka Stezic vam erinaša: E Novoletno voščilo Naš intervju b. Jovce: Balada MLADI LITERAT Na odru . x - m J era: . ž,Otožni ie dan.,.* , n D- J b.•Joyce: Življenje -V- .‘V ,'L«- r;.yv/vC. 'Herr^ra - B., J6ycet Življenjska pot Jakoba Gliste i' C. Herrera: Me^.to v noši r’ . Barba: Mateja.: Ljubezen Sreča pride opolnoči Mirko: Ogenj hrepenenja - Franci: Tavam v noči o 6 Tomo: Preganjana ljubimca Ailmska kritika/ 1 -ip-piJaka:,;"' . V, ritmu dunajskega valčka z ! : i i : ' i ; i v - ' . : r i 1 • . > ' : i'''"/.-' 1 / iijiiD.j : ';; ' u ° v / 's 1;|HU•! E1 PREDNIKOV KOTIČEK ■ ;;; . SjkihiniHns!ihuih li;H:• tn '; J : v i , Cas priŠzl je, c/a. ecj lete stdfztfS- se ho&lov/mo, cas /&&/ >, ^/r f o/a v /lil- 4 f VV—M y '—v »<*/ r ' w —— - » kjdlo bi tupovrinad ( če Stezic na naši gim naziji ne bi bilo. - Tehnični uredniki Stezic pa bodo morali poskrbeti še za lepšo oblico. Tudi jezikovno so se Stezice zelo izboljšale. 1 Ali nam lahko kaj poveste o letošnjih zaključnih izpitin? Republiški sekretariat za šolstvo je zaradi tega, ker so j c priprave za novi osnutek navodil o zaključne, izpitu zavlekle. sklenil, da bodo letošnji maturanti opravljali zaključni izp: po doslej veljavnih navodilih. Seveda je ta koncept pomanjl-lt ker tak zaključni izpit ne more pokazati prave podobe rbitu« rienta. - Že v šolskem letu 1964/65 pa bodo navodila izpopo?-njene z minimalnimi zahtevami, ki odgovarjajo vsebini ^olanj-na gimnaziji. Absolvent gimnazije bo moral pri zaključnem izpitu pokazati znanje materinščine in jugoslovanske književno-, s ti ter tujega jezika ali matematike. Izdelati bo moral izpit •no nalogo, jo zagovarjati, poleg tega pa si bo moral izlrr 1 še predmet, katerega znanje bo dokazal z ustnim izpitom. • Tako bodo ti-izpiti predstavljen zaokrožen zaključek šolanje na gimnaziji. Zahvalil sem se tov. ravnateljici za izčrpen intervju in zaželel srečno Novo leto. Dvorana pred mano je pogreznjena v temo. "Reflektor mo boleče zbada v oči. Na sebi čutim pričakujoče poglede. Trema. Odpiram usta in zdi se mi, da iz njih ne bo prišel nikaLi če glas. V drrbcihsekunde se spominjam vsega, kar ie vloženo > to recitacijo. Vse ure, ko sem se "gulila' , da mi je pesem prešla v podzavest in da mi sploh ni bilo .reba več mislit kaj pripovedujem. Nato je prišlo piljenje. Spominjam se tu.- ko sem stala pred profesorjem, ki me je učil. Smešno■ 1 'el sem večjo tremo, kot sedaj, pri nastopu, ko prelučum evo4 r ji alas, ki prihaja nekje od daleč do- rene. Torej em venda le srečno začela? Ko me le ta reflektor ne bi tako bodel v oči! Kako se mi je doma, pred ogledalom, ko sem paiila na izraz obraza ob posameznih b-sedah, zdelo vse preprosto! Prideš -• poveš - in "Zdravo”! - Pa ni tako. Sploh ne vem, kaj govori Slišim le glas - ali sploh pripovedujem pravo pesem4! Zadr ~-čase sem dobila toliko recitacij, da sc mi že kar mešajo. Spominjam se trenutkov, ko sem čakala ? da pri lem na vrsto. Vsi okrog mene so tožili, da imajo grozno tremo' čudno! N je nisem imela nič! Prideš - poveš - in vZdravo' ! - Toda : daj jo imam, čeprav še sama sebi nerada priznam. Ista 1raau suha in glas Čuden. Vendar pa panike ni v; meni, V poh' i skl> med avtomatičnim govorjenjem se mi utrinjajo misij, •b- Kaj neki počenjajo sedaj' vsi ti, ki sede v teni in me vidijo , jaz pa njih ne? Gotovo jim.je .dolgčas. Ali se pogovarjajo? Ali se smejejo? Ali rae sploh kdo posluša? Prišli so sera sedet le zato, ker so morali. 11 e obtožujem jih, ker sera tudi jaz bila taka, dokler nisem sama začela prestopati. Mogoče je kdo rekel svojemu sosedu:”Kaj se pa ta "afna” ”afna” tu gori, če ne zna?” Ob tej misli me prevzame strah. Gotovo sera zanič! Kaj rae sploh silijo, če vidijo, da ne znara? Tedaj opazim, da sera končala in da dolg trenutek prazno zrem v temo pred sabo. Hitro se poklonim in z mislijc -”nikoli več ne bora recitirala” - odkorakam v ozadje. Tu rae.v moje veliko začudenje sprejmejo z besedami:”Lepo je bilo!” Avto je s svojimi žarometi previdno tipal v temo. Črna drevesa so se zlovešče svetlikala v temi in raztezala svoje veje v noč... Kazalec na•srzinomoru je bliskovito lezel v desno: 100, 120, 140. Tema naokrog je zbujala grozo in rdeče sledi avtomobilov pred mano so ta občutek še stopnjevale. Brezobzirno sem jih povozil_______ Nekje iz daljave so se iz Vrne prisvctil.c luči mesta. Nemirno so utripale, se prelivalo ena v .drugo in se sliva- • ■ i" le z zvezdami... Lovra žira te luči, ki se mi približujejo, in se utapljajo v Krki. Ob vsaki luči, ob vsakem zvezdnem utrinku sc mi razpara košček"srca-, v katerem je že ugasnila luč... A vse kar se utaplja v umazanozeleni Krki ,daje, demonski, odsev na gladini. In luč, ki so utaplja na dnu srca, se vrača š-? 1 psa in š' svetlejša. Ne morem veČ trpeti luči, ki jo ni, ki se utaplja v tc^mi... Silhuete črnih dreves se mi približujejo in me vabijo... Nekje v daljavi demonsko migljajo lučke, a v moji bližini je tema; črna raztegnjena grozeča... Staplja se fs hi4rostjo ter postaja nedoločena; vzbuja mi bojazen v srou... Miran V noči tih šepet dreves "NT" on rr* fi /f ul L u n H ! H | _Ti ! t 'Vi ... 2' A in neizrečene ar sli visokega topola smeh belih brez odmevajo.v ulici sanj. V noči 'jok šepet neuslišane ljubezni in smeh - blazneža se preliva v ozki ulici sanj V noči odmevajoč korak preteklih dni in sreča - težke sanje, brez začetka-in molk odmevajo, odmevajo... z- >> "’ SM:0 \A A L p f,! -A X) A m J w J. ■ 0 J % X 41A A, r A';X ■ ^ v k • <4/ ,.£i rt >J ff /A OtS' ji' x X l; s? 1' #14» p !te #fe; •L# Vcrh OT0301 J8D//XM Otožni jo dan prinesel ni vest, da tvoja, ljubezen no več ne i"če. V sanje zavile megle so zimski večer, v sanje te zimske moj večni nemir. Ah rada dobila bi sreče prgišče in rekla ti: "Hoje srce te še išče... B. Joyce ( - r l/! življenje je vrtiljak, ki ga vrti pozabljenje... Vsak utrip srca je mavrica vtisov, srečanj spominov... življenje je mozaik veselja, sladkosti in drugih slik, življenje je hip, ko se znebimo krinke otožnosti, je vrtiljak ljubezni... Iz enciklopedije: "Velikani nagega časa" prepisala C. Herrera in B. pada, drsi, beži. wad gorani zadnja-kapljo notno sc blešči... rf —V Zlonljeni boli peruti oklepata ogenj, ki žge ponoči ni kri... Belo drhtenje, neskončna pot želja, trudno nisli sanotne... Dva tolnuna, odsev ognja, ki ga oklepata zlonljeni beli poroti... v° V KOCI esto zr juto v zeleno ženko O pogne le bledo kri p. žilah. Nekt j p; rov motnih oči sc vleče pc gub. h in črko to kri, ki ju kot opij. Ostudne posest je vst la iz z ul enih v., lov Krke, stegnile, svoje kremplje p motnih očeh. Krik S V njem. vino in sotrupeni dih pošasti... Mest o je pognale kri po žil,..h«.. Zednji d n p^uk pred novoletnimi praznini. V r, zredu vlade ž.o prav-• p čitniško vzdušje. Škorc j nihče ne poslu-šr praiescricG, ki r'zlogi geogr. iijo. V mislih sen že pri nov letni z: b< vi. Koko si želim, d. bi bil vender že večer. Rado bi sc čimprcj pok: zo 1; v sv'ji novi obleki. Krasno, je, iz črnega , mehkug. ž, mete.. S š lkc mi b 'd-' z: vid?le, Moje: b od nevoščljivosti prebledel in kar vn- prej vem, b no bo ves Večer spregovoril nobene pri-j. znc besede. In Čeveljčki! Rdeči, 1 kasti in ljubki kot Pcpelkini. Le kakšno pričesko noj si'n. redim? Mama pr vi, n. j b preprosta. T e k. j, ko "vžgejo" le dekleta, ki imajo t. ko visoke rrizure kot Eiirlcv st lp. Sicer p, te ni vežno. Zvečer pride tudi n. Pisal je, da prav g-tava pride, ker mi mor. povedi ti nekaj vežnega. Le k, j? Vin g vutii, k.: j ima. sp ut z r. breg jm! Oh, skrivnostni so ti a..n-tje, včt sih še bel j kat dekleta. Mer bi mi že ker' v pismu sporočil... Novoletni program jo z«. n:, .ni in m. tur< nti sl v e sne tv obrije prvi ples. N: š razred ima sv-.-j prostor v kotu, kljub tenu po pri plesu pridemo n,., svoj r«. čun. Plešem s sošolci in čokom. Ni g, še. čas hitro mine-vr. Prijetno vzdušje vlada v dvor. ni. P«. ri pleše j*, v ritmu tv/istu, pevec pri nikrcionu še in še pon, vij t "Twist ege. in”. Zrcalca z glavnega lestence mečejo po plesalcih lesket;joče ž.rko, ki so skupaj s sveti bo iz lampio-nčk v zliv.Jo v skrivn -stno-h menijo. Podobe n; stenah - škratje, mežiclji, Sneguljčica - se r,zgledujejo p- dvorani. Ob zvokih gl;s-be in ob pogledu na te ljubke ligure, Se ti zdi, da si tudi sen del tega pravljičnega sveta. En; j st je že. Sedim pri mizi in prebira.n r zglodnice, n; katerih so mi prijatelji in'prij teljicc voščili za Nevo. leto. Plesalci so zopet zaprosili. Nihče ne pride p no. En ples jv mi-, uo. Gledam po dvorani in mislim: -Kake, da g. še ni! Ted;j pa : -Snem prositi? Zdrznem se, k,= ga zagledam. Brez. besed se pridruživ ...nežici, ki v, lovi v p skočnem ritmu. BrvZ besed pleševa. Le njegove poglede- lovim. Odmik«., mi . či, str,.h mo jv njegovo mračnosti. Opozori., gr, d c ni nora šo- nekaj poved' ti. Pa ..mi.ne-r-ečo nič drugega kot to, d, sem lep,, v tej n vi - -bloki. In spet umolkne. Odn r. Naslednji ples plesov; zapet skupaj. Nek; j minut :;;rnjkv. do polneči. Nen- d ...a so odloči in pove, dr ljubi drugo. S,:,a; ne ve, kak. se ju moglo to zgoditi. Saj je mislil,dr ne b. m gel ljubiti nik li druge r«zen meno... V Ne sliši, več, kaj govori. V nuni odmeva le: -Drugo ima, drugo ljubi! Bolr-L: se brezbrižno. Smehljam sc, nagajivo p ricžiknor. sošolcu, ki pripleše mimo, v resnici pr . r v prsih divja Z C tl W; viher. Ne ven, .kr,ko pri C en do sv v j e nize, 7. -ir, tek ug.. sne jo luči. In vsi si stisk; jo roko in vzklik: j '■; Srečno Novo lete! Ne mren več glede ti teh veselih obrez v, Karikature, kr sc sc še nslo preje zdele t,'.ko duhovite, so ni zde, k t čr so ni zl'-vešče reže s sten. Ne prenesen več ropot, g c be. Nihče ne ne epezi, ko ocldidon iz dvor; ne. iv. gr on pc hodniki, ne znanci ust, vijejo: Dem v? Žo sode. j? No, pr srečno Novo leto, srečne Nove leto! Meteje Nisi prvi, ki ga ljubil-in z'Cnji tudi no. -c. vseeno j . z sc trudili, de ne bi izgubila te.. le zabeve iščeš si, srce strte tu iv., g: ne, pekoče b-1 ti znene ni. Vse to ven, a le želin si, da bi ni ljubezen svojo dal. dr še dolgo v sanjah, nojih bi edini princ ost-l. __ \V Lr+~' x d ^ X>i< / -14- Mirko U n v \ D D < K r> ' ■ Sem dolgo ogenj hrepenenja nosil v prsih, ki je mogočno v srcu vzplapolal. Sem varoval ga v duši kot svetinjo, vse dneve mislil sem le nanj» Ko spat sem legal truden v pozni uri, ko sem z vihrji se življenja bil, ko sem brezskrbnosti se jaz predajal povsod, ob vsaki uri mislil sem le nanj.. Polagoma v ogenj hrepenenja dogoreval',. Nazadnje le plamen čepkoma j vidni je ostal A jaz sem se opajal še ob misli nanj, mi3:1 e.č da za polmrakom dan se spe.t rodi, Bridko so varale me sanje . goljufive! Zdaj še poslednja iskra je zafrrla pod pepelom " in gosta tema legla je na dušo koprnečo«,. \. ' -tlf,-. ' . “ t . ’ v Samo spomin.me zdaj .še spremlja, ko tavam razočaran v temi. Ni več plamena .sreče in ne hrepenenja izhoda iz trpljenja najti ni,. V-' C ' ; * i - c ve M O d. ve i . "•■vvv,- ’v. “• ■ V,* L r-' tri' v Franci OŽSvAtA VzCodi Tavam v gozdu. Noč je, mirna in hladna jesenska noč. Drevesa šepetajo v rahlem-vetru', zemlja prijetno dehti, take kot more vonjati le zemlja - po plesnobi, toda omamno. Ne- . br' je zastrto z oblaki - le tu in tam se prižigajo zvezdice, pa spet ugašajo, včasih se. pokaže celo hudomušni mesec in se široko nasmehne. Nekje daleč poje v noč sova. Hodim potrto, kot bi šel k rablju. Sebi se zdim'kakor list, • ,v- -15- ki ga je veter odtrgal s stare, grčave vrbe in ga zanesel v žuboreči potok. Nekaj časa pluje mirno, potem ga nenadoma pahne preko slapa, še ves prestrašen udari ob kamen. Vrtinec ga potegne ha dno tolmuna, pa priplava na drugem koncu ves pomečkan spet ven in se boji, kam ga bo odneslo . v naslednjem hipu* Ko s.em bil še majhen, sem se bal noči, tesno mi je bilo tudi v gozdu. Danes pa sta mi tovariša. Črna noč me prijateljsko drži preko ramen in mi skrivnostno šeneta na uho* ■ o \ • stari'gozd pa naju zvesto posluša in včasih' tiho zagode, O i In pred menoj hodiš ti. Nikar se ne skrivaj, dobro te vidimo Spremljaš me povsod, kamor grem. Rad bi ti ubežal, pa ne morem. V šoli, doma, v mestu, vedno sl pred menoj. Cele sanjam o tebi. Mhram te gledati. Če zahrem oči, je še huje. Takrat se vsa bleščiš v rumeni luči* taka- si kot sonce. Topla, lepa, vabljiva, zvita. Bojim se te. Se smeješ? Nikar, prosim, ne prenesem, če se mi posmehuješ. / / z Pre* kratkim smo imeli priložnost videti francoski barvni film Preganjana ljubimca,.s katerim se nam je predstavil znani režiser Roger Vadim. V glavnih vlogah-so nastopili Brigitte Bardot, Alida Vali in Stephen Boyd. V film nas je zvabila predvsem reklama. Kdor si je ogledal slike in na lepaku prebral ime režiserja in glavnih igralcev, si je najbrž obetal dinamičen film s polno razburljivostmi, bikoborbo, divje vožnje z avtomobili. Bikoborbo •smo res videli, tudi nepričakovanih dogodkov je bilo nekaj in mislim, da nos je le to zadržalo, do smo vztrajali do konca. Stephen Boyd je lik nestanovitnega in nepremišljenega človeka dobro zaigral. Je nekak predstavnik španskega ljudstva, ki si želi svobode in boljšega življenja. Brigitte.1 Bfcrdot, je kakor v vsakem svojem filmu, tudi tu kazala svoje telesne čare, kar po je bilo večkrat prav neumestno in neokusno. Njena igra je bila neprepričljiva in naivna. Še najbolj dovršena je-bila Alida Vali v vlogi ne več mlade, avantur željne žene. Film je stilno neenoten, saj je ob resni vsebini precej prizorov, ki vzbujajo smeh. Kaj je režiser s svojim filmom hotel povedati, nc ven. Najbrž jo sredi snemanja spoznal, da-gledalce nc bo ganil, zato je to poskušal doseči s smrtjo glavne igralke. Zelo realistično je prikazal ravno špansko vas -in bedno življenje v njej, spoznali smo lahko špansko pcfrrajino in to mu štejemo za dobro. Barvo so bile lepe, tudi nekaj prizorov je bilo izvrstno prikazanih. Je pa celoten film osladna romantična zgodbica. Razočaran bo tudi povprečen gledalec, ki obiskuje kino zaradi zabave.V tem filmu jo namreč nc bo našel. -17- Telovadnica, prenapolnjena z močnim sojem elektriČr' " katerih odsev se odbija od gladkega parketa, je no -ko prazničnq. Ob stenah, kjer so položene klopi, " ' tje in dekleta, tiho šepetajo med sabo in se od sa pričakujoče ozrejo proti vratom, .ob katerih > z gramofonom. Končno le dobijo zn k. Plesni uč? ne k plesalcem in jim veli: "Zaprosite za dune In fantje se kot eden dvignejo in se nič kaj prevc-u vodilih o lepem vedenju pri pl su, zapode in zadisajo pro vi dckVkom, .ki jih čakajo na nasprotni strpni. Tudi jaz sem mer njimi. V prerivanju, ki nastane okoli deklet, komaj pri dem do nje, sc ne gl.de na to, da že dva stojita prod njo, galantno priklonim (saj domišljam si tako) in bolj sebi v brado, kot na njej, zašfpečem: "Smem prositi?" Sicer pa so. tc besede čisto n; potrebne; do kaj pa naj j' bi prišel prosit , če ne za ples, saj srn- vendar na plesnih vajah. Oklene- se me "kali desne roko in že naju opozori učitelj: "Obrnite se v plesno smer!' Ena, dve, tri; ona, dve, tri; obrat, dve, tri; obrat, dve tri." -V . Smešna se mi zdi tc stopicanj e. no suho, brez glasbe, v n-dar p .se učitelj potem, k ) z budnim cčescm spremijo naše obrate, in tu in t m še kaj* popravi, n"meni h gramofonu in km"lu se v dv -rano priplazijo prvi, skra ja tihi, petem pa vedno bolj smeli zva-ki dunajskega valčka. Sedaj, cb glasbi, je vse drugače, no.ge postane j 1 1 'hke in kot brez teže z- pl-v v~ p' parketu. Nekaj čas a se predajava sicer st-ri, V še vedno lepi glasbi, p.tem p- jp vprašam: Rada plešoš? S Ved" roda , Tudi dunajski valček? Tudi, Nek 'tv ri g- 'ic r nc mT-jo, tod mu ni ugo j . tV In modemi plesi? Tudi tv reda plešem, zlesti tvrist^ra .dis .n in bos s a-n'vc. Suvoda lo d„ neko noro, Šk de Iv, da so jih šv ni-sn: učili. ICat or a zabavna glasba ti najbolj ugaja? Jazz. Sicvr p- ljubin vs ahv glasb . In kateri pevec p p_vk ti je najbolj všeč? Pat Bcon, Kaj misliš o letošnjih plesnih vajah? Če b' šl- t-k' napr . j, s-, b'n - v lik' in t naljit' -naučili. D' sod-'j on' vzeli še angleški valček, fox trot, dunajski valček, sl• w fox, argentinski tango in ehe-cha, Učitelj se z n»mi zrlo pri zadeve in je z uspeh-»m z- dov^-1 j m, uarm p"', ^ bodo kratki orišli n° v_. sto tudi n-jn>-vejx: pf.ee5 , ki ' 5 r e jih zel-> je.da nauXiMr. Kaj pa čas, ali je pr-v izbran? Sicer je res, da jc danes sobota, in do ob tem času n:vedno pomagam mami domo, vendar p- popoldne nekoliko pohitim in tako se vaj lahko udeležim. Kaj pa fantje, ali ao zelo nerodni? No, začetniki smo pač. Navadno so fantje nekoliko bolj okorni kot dekleta, vendar pa kak neroden korak, ki mi z•ide ne prste, r da oprostim, saj smo vendar sošolci. Igla na plošči jo Že opisovala z.dnje kroge, ko sem jo še pobaral: Kaj pa Stezico bereš? Ali so ti všeč? Da, borom jih. Všeč so mi predvsem pesmi,- Vendar—-pa, kakšno sodbo bi dala o njih, o tem morim še razmisliti. Glasba je utihnila in zoret je okoli klopi nastala gneča. Izmuznila se mi je iz rok, nisem opazil kdaj, in rir r> bi. -p ji imel v«- z^bv-1 iti, k° j xe-ir v^raš^t* j"> z p 5. mr. Ko z dr? na Šn j o številko stopamo v Novo lato in kot po navadi ot tem 5' su -potegnrmo črto pod delo, ki smo ga v or.e ':eklem letu opr-vili, mor-mo, če smo količkaj objektivni, priznati, da smo načrt, ki smo si ga zadali, vraj do neke me?e'dosegli in smo lahko z njim kr zadovoljni, Nakl-da se je od' prvih 200 dvignil- n« 400 izvodov v tretji številki, in v novoletni celo na 600 izvodov, k r.je do sedaj verjetno rrkordno število v vsej zgodovini Stezic. Tudi kvr lit rta člmkov in'ti k3 ne je ->o splošnem mnenju dvignil- in je r• ’likr m-" orvo in zadnjo številko "e občutne, Če se vpr*-V te, z-'-a j -o Stezice 'haiv le t *ko nen: de n vzoon, vem Vhko odgovorim. Vzrokov za to je več, eden gVvnib p- jr. t - , de. r? n m je nosrr čilo odstraniti mejo menisc-m in bralcem. Bralec ne zave 'a, da je ta list pravzapr~v njegov, da bo v njem našel izražene svoje misli in voj3 hotenja, dogodke in novice iz svojega okolja, in pi:v nič'več ne čuti z- drege in strahu, ko hoče, da se tudi kaj njegovega objavi v njem. V pogovoru često slišim ne več samo Stezice, ampak naše Stezice in kadar slišim tako, sem res'vesel. To nam je vnem, ki pri Stezicah sodelujemo, v veliko priznanje in spodbudo za nadaljnje delo. 600 izvodov vsekakor ni malo, saj na gimnaziji ni dosti več kot 600 dijakov in je, da se taka izrazim, gimnazija še zasičena. Na EŠ smo n šli veliko Število vnetih bralcev, pa tudi sodelavcev, saj tam nimajo svojega glasila, in so vsa j toliko č'sa, dokler ne bo osnovano enotno srednješolsko glasilo (ki je še v n-'Črtu), pri pr-vi j eni ob j vi jati svoje prispevke v našem listu, Osnovn• š ti c trna sicer sv'jr "Odmeve", vendar izhajajo zelo oo-t dko (to ni ču'no, r -j so sodelavci xe zelo mladi in notrebni n3 sv r lov), z - to so di. jcVi se-"m* h in osmih ra zre "ov" pokazali za Str- icr velik interes, tako de bomo tam lahko prod -li veliko število 1 vodov. -2c- Košarka je v zadnjem letu najbolj napredovale* Zmaga proti, prvaku Nove Gorice je omogočila skok za dive ligi. V drugi slovenski ligi večina Novomeščanom ni dajala posebnih možnosti za obstoj, posebno še, ker so nekateri standardni člani prvega moštva pred prvenstvom ali med njim odšli k vojakom. Kljub vsem pesimističnim napovedim so Novomeščc.ni obstali v ligi. Pred novo sezono pa se je poje vil cel kup .vprašanj, predvsem tinsnčnih, kadrovskih in igralskih. Levorokega centra novomeških belih Igorja knolla menda ni treba posebej predstavljati. V zadnjem letu si je z dobro igro zagotovil stalno mesto v prvi peterki. Njegove misli o stanju v novomeški košarki so obenem tudi misli ostalih košarkarjev. Takole pravi: Koliko časa že igraš košarko? Resno sem zažel s košarko šele pred ovemc. letonm Kako si zadovoljen z letošnjo uvrstitvijo? Zelo sem razočaran, saj prej nismo bili vajeni porazov, ker so igrale mnogo slabša moštva. Katere dva dogodka - vesel in žalosten - sta ti najbolj ostala v spominu v pretekli sezoni? Najbolj sem bil vesel v Sežani, ko smo v dramatični borbi zmagali in ostt-li v ligi. Najbolj žalosten pa sem bil v Novem mestu. Tudi tistikrat smo igrali s Sežano, a smo po spletu nesrečnih okoliščin izgubili, čeprav smo bili boljši. Na igrišču je nastala naravnost smešna situacija, saj sta se dva Novomeščana neuspešno borili proti petim gostom. Kdo je bil po tvojem mnenju v letu 1965 najboljši novomeški košarkar? Splihsl. Kako si zemišljcš najmočnejšo postavo, v koteri bi i0rti tudi ti? detina Jože, Petrič Andrej, Knoll, Kopcč in Splihal. Kakšno mesto pričakuješ v letošnji sezoni? Vsekakor nekje v vrhu. Kako bi se dvignila kvoliteta novomeške košarke? Preovsem bi bil potreben profesionalni'trener in pL večje disciplino igralcev. Kco bo v prihodnjem letu branil barve novomeške košarke? Ali bo Nov orne ščc-nom uspelo prodreti v vrh, kakor je napovedal knoll? Ker poglejmo! Igrali bodo naslednji: Andrej Petrič. Igralec, ki so ga Novomeščeni letos najbolj pogrešoli, je bil prav Petrič, "Spiritus agens" novomeoke košarke, igralec z izrednim pregledom ter neprehoden v obrambi bo vsekakor glavni steber ekipe, retina Iranci: Zelo dobri skoki v obrambi pod lastnim košem so njegova glavne odlike. Kader mu poleg tega še "steče" v napadu, je naravnost nezadržen. Njegovo delo bo s prihodom Petriča še olajšano. Franko: Po prihodu iz Murske Sobote ni bil v taki rormi kot lani. Kljub temu lahko, če je razpoložen, zaigra ne vseh mestih v moštvu. Uhan: Bivši igralec Zelene jame iz Ljubljane je Zo Novomek-čane vsekakor okrepitev. Prer inj en občutek za dosego koša je njegova glavna odlika. Inoolentnost y igri p je njegova nuu-večja pomanjkljivost. Potrč: Nekdanji slovenski rekorcer v skoku v-višino se je povsem posvetil košarki. Lesno st pri treningu in izreden skok sta njegovi ^l^vni orožji, Izbol jšoti p c. bo mor ul igro v na-P <-■ GU » Knoll: Levoroki center je eden najresnejših igralcev v moštvu, Ttidi njega odlikuje izvrsten skok. Lnako cober je tako v o-brambi kot v napadu. Njegov odnos do košarke ter zelo dober strel bosta tudi v prihodnje povzročala obilo preglavic nasprotnikom. Splihol: "Eniant terrible" novomeške košarke ima do športe popolnoma napačen odnos. Zato tudi njegova igra v tej sezoni ni bila taka, kot bi lahko bila. S svojimi atraktivnimi vlcžk.. med igro sicer navduši gledalce, zato pa je za skupno igro večkrat nekoristen, V prihodnje bi moral odpraviti predvsem nedisciplino in neresnost. Pol enp elot Prav tako kot Splihal tudi c n jemlje košarko kot atrakcijo in zabavo gledalcem. 7 napadu je mnogo boljši koc v obrambi. Petrič Janko: Igralec, ki je že presedel svoj zenit, bo slej ko prej prepustil mesto mlajšim in se popolnoma posveti.... poslu tehničnega vodja ekipo. Blažič: Je najbolj borben igralec, toda precej neizkušen. Z igranj vin bo odpravil tudi to slabost. Felknor: Vsekakor jo najnesrečnoj*ši igralce No vone stanov• Vedno poškodovan sploh ni mogel pokazati svojega znanje.-Zaaj je spot zdrav in že nestrpno pričakuje prvih borb* Letos bodo v ligi igrale naslednja moštva: Moste, Jesenice, Nova Gorica, Spodnja Šiška,Novo mesto, Ker se bodo uredile razmere v društvu, saj -bo prišel trener, ki bo vodil prvo moštvo in mladince, verjetno ni pretirano misel o visokem plasrnanu. Morda ni nedosegljiv' tudi prve mesto in vstop med deseterico najboljših slavonskih moštev, kar bi. še povečalo že teka velike zanima -nje za košarko v metropoli Dolenjske, Košarka postaja brez dvoma šport št. 1 v mestu ob Krki., Člani, mladinci, ml, dInke in pionirska šela same p dpir -jo to trditev. Keš. rka. so j c zc sidral., v Novem mestu in gledalci že nestrpno pričakujejo novih borb z. točke. •- novih košev, novih presenečenj in sovec