IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Izvestje 19 • 2022
8 ČLANKI ���
»Mati revežev«: drobci iz javnega
delovanja Angioline Ritter
von Záhony
ROBERT DEVETAK | Inštitut za narodnostna vprašanja
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko
robert.devetak@inv.si
Izvleček: Prispevek na kratko predstavlja eno od osrednjih protagonistk goriške dobrodelnosti v obdo-
bju pred prvo svetovno vojno – Angiolino Ritter von Záhony. Tržačanka, ki se je v Gorico preselila po
poroki s članom pomembne nemške goriške družine Ritter von Záhony, v sredini 19. stoletja, se je hitro
vključila v lokalno javno življenje, poseben vtis pa je pustila na polju karitativnosti – tako v okviru do-
brodelnih društev, kot tudi s samostojnim angažiranjem.
Ključne besede: Angiolina Ritter von Záhony, dobrodelnost, dobrodelna društva, Gorica, Goriška in
Gradiška
»Madre dei poveri«: frammenti dell’attività pubblica
di Angiolina Ritter von Záhony
Riassunto: Il contributo presenta brevemente una delle protagoniste centrali della carità goriziana nel
periodo antecedente la Prima guerra mondiale: Angiolina Ritter von Záhony. Di origine triestina, si tra-
sferì a Gorizia dopo aver sposato un membro dell’importante famiglia goriziana di lingua tedesca Rit-
ter von Záhony. A metà Ottocento si impegnò immediatamente nella vita pubblica locale, lasciando
un’impronta indelebile nell’ambito della carità, tanto nelle società di beneficenza quanto attraverso
iniziative autonome.
Parole chiave: Angiolina Ritter von Záhony, beneficenza, associazioni di beneficenza, Gorizia, Contea
di Gorizia e Gradisca
Uvod
Goriška in Gradiška je v obdobju Avstro-
Ogrske veljala za slabše gospodarsko razvi-
to območje zahodne polovice države (Cislaj-
tanije). Deželo so pretresala številna krizna
obdobja v gospodarstvu, kar je negativno
vplivalo na socialni položaj tako podeželske-
ga kot tudi urbanega prebivalstva (Devetak
2019a: 281–299). Državne, deželne in lokalne
institucije se same velikokrat niso uspele
učinkovito soočiti s posledicami izrednih do-
godkov, zaradi česar je lajšanje socialnih
tegob pogosto slonelo na zasebnih iniciati-
vah, kjer so največ dela opravila predvsem
dobrodelna društva. Področje dobrodelno-
sti je imelo v obravnavanem obdobju poseb-
nost v spolni strukturi in angažmaju. Šlo je
za eno glavnih možnosti, ki so jih ženske,
predvsem tiste iz višjih družbenih razredov,
imele za vstop v javni prostor na prehodu iz
19. v 20. stoletje. Takratna družba je karita-
tivno dejavnost dojemala kot podaljšano de-
lovanje skrbstva za družino oziroma javno
materinstvo (Dudeková 2017: 156). Po
9
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
takratnih nazorih so bile ženske kot matere
naravno usposobljene za tovrstno delo (Se-
lišnik, Cergol 2016: 239). Njihov karakter je
družba povezovala in definirala s sočutjem,
čustvenostjo, samožrtvovanjem in ljubezni-
jo do bližnjega. Te socialno konstruirane
značilnosti so ženskam dajale le malo mo-
žnosti za uveljavitev v javnosti in širši družbi
(Frohman 2008: 117). Dobrodelnost je bila
ena izmed njih in ženske so jo dodobra izko-
ristile ter tako postale »aktivne državljanke«
(Porter 2002: 26). Poleg tega je dejavnost
omogočala združevanje v različnih združ-
bah, odborih in društvih. To je bilo značilno
tako za širše evropsko okolje kot tudi za Go-
riško in Gradiško, kjer se je v drugi polovici
19. stoletja pojavilo več dobrodelnih društev
in iniciativ, ki so jih organizirale ženske (De-
vetak 2019b: 70–79). Ena od žensk, ki se ji je
na Goriškem uspelo izraziteje uveljaviti na
polju dobrodelnosti je bila Angiolina von
Záhony, ki je dejavnost povezala s svojim
družbenim statusom in ga razširila tudi na
politično aktivnost. V prispevku bo na krat-
ko predstavljeno njeno življenje in javno
delovanje.
Družinsko ozadje in prihod v Gorico
Angiolina je bila rojena 18. oktobra 1825 v
pomembni trgovski družini Sartorio, ki se je
v Trst preselila iz Sanrema leta 1775 (Spletni
vir 1). Bila je tretji otrok Giovannija Guglielma
Sartoria in Anne Gobbi. Gorica je postala
njen dom po poroki s Heinrichom Ritterjem
von Záhonyjem, članom ene najpomemb-
nejših goriških družin, aprila 1846. Poročni
obred na posestvu Montebello v Trstu je iz-
vedel njen oče, ker lokalni duhovnik ni želel
poročiti para, zaradi protestantske vere že-
nina (Spletni vir 2). Nemška družina Ritter
von Záhony, ki je izhajala iz Frankfurta na
Majni in se je na Goriško in Gradiško preselila
leta 1819, je bila znana predvsem po vzpo-
stavitvi industrije v deželi. Po prihodu je naj-
prej postavila rafinerijo kolonialnega slad-
korja, čemur je v sredini 19. stoletja sledila iz-
gradnja hidravličnega mlina in predilnice
bombaža ter svilenih odpadkov v Stračicah
pri Gorici. Šlo je za največji industrijski objekt
v deželi, ki je zaposloval več kot 2000 delav-
cev (Marušič 2014: 64–67). Poleg ustanavlja-
nja novih gospodarskih objektov, je družina
financirala tudi železniško povezavo s Tr-
stom in Vidmom, ki je bila zgrajena leta 1860
(Marušič 2008: 265). S svojim delovanjem in
projekti so si njeni člani pridobili pomembno
mesto v goriški družbi, gospodarstvu in poli-
tiki (Ritter-Záhony 1915).
Angiolina Ritter se je hitro vključila v me-
stno javno življenje in spletla močne poveza-
ve z mestno in plemiško elito. Njeno delova-
nje, vlogo in široko poznavanje družbenih
razmer je leta 1888 bralcem predstavil tudi
slovenski časopis Soča. Neznani dopisnik jo
je označil za eno najpomembnejših goriških
žensk in posebej izpostavil: »Radi plemenite-
ga mišljenja in neomejene radodarnosti zbira
se v prostorih baronice Angeline Ritter veliko
Portret Angioline Ritter von Zahony (Adolf
Henning, olje na platnu, 1858). Original hrani
Fundacija Palazzo Coronini Cronberg, Gorica.
Izvestje 19 • 2022
10 ČLANKI ���
število odlične goriške gospode, katera ve pri-
povedovati o dobrotljivosti in prijaznosti vi-
soke gospe. Vsled svoje zveze z visokimi krogi
po krvi in svakovščini deli dobrote na vse stra-
ni ne le v gotovemdenaru, ampak tudi z upliv-
no besedo, s katero doseže, da se izpolni mar-
sikatera želja, ki bi sicer ostala vedno neizpol-
nena. Naravno je, da vsled tega je v njeni pala-
či skoro vedno gorka kljuka, za katero prije-
majo razni prosilci. Kdor želi za se ali za druge
kako podporo, priznanje, imenovanje, dovo-
ljenje, in kakor se imenujejo vse te reči v člove-
škem življenji, upa da pot k baronici Angelini
mu ne more škodovati. /…/ Posebno v oseb-
nih in volilnih zadevah veljala je vedno kot
orakel, kateri so prašali za navod, svet ali po-
moč najvišje glave goriške. Kdor se je njej pri-
poročil ter poslušal njen glas in izpolnoval nje-
ne migljeje, ni se kesal. V volilnih zadevah v
mestno starešinstvo goriško dajala je včasih
avtentične odgovore ter osmešila marsikoga,
ki je mislil, da zna (Soča, 2. 11. 1888, št. 44).«
Njeno ime je povezano tudi z občinsko
zgradbo v Gorici. Leta 1908 je goriški občini
podarila družinsko palačo, prej v lasti
plemiške družine Attemsov Svetokriških, v
vrednosti 330.000 kron. Danes v stavbi do-
muje goriška občinska uprava (Gallarotti
1993: 52). Poleg političnih povezav in sode-
lovanja z vidnimi goriškimi italijanskimi in
nemškimi političnimi predstavniki, je Angio-
lina Ritter glavno sled pustila na področju
človekoljubne dejavnosti.
Dobrodelno delovanje
Da gre za izjemno človekoljubno oseb-
nost je izpostavil že omenjeni članek v Soči:
»Ta gospa se odlikuje po svoji veliki milosrčno-
sti in radodarnosti, s katero hoče priklicati
blagoslov božji na svojo rodovino. Kjer se zač-
ne v Gorici kako dobrodelno podjetje, je ta
plemenita gospa gotovo poleg; za zavetišče
sv. Jožefa v Št. Roku darovala je mnogo tiso-
čakov in se ni strašila dela, ko jej je bilo ponu-
jeno pokroviteljstvo in vodstvo tega zavoda,
temveč je srčno in požrtvovalno vzela na se
ves trud, ki je združen s takim odgovornosti
polnim poslom (Soča, 2. 11. 1888, št. 44).« An-
giolino Ritter lahko najdemo v obeh osre-
dnjih dobrodelnih društvih in pri glavnih
Goriška ulica Via Angiolina (foto: R. Devetak).
11
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
dobrodelnih dogodkih tekom večine druge
polovice 19. in začetka 20. stoletja. Že v 70.
letih 19. stoletja se je zanjo uveljavil naziv
»mati revežev« (L’Isonzo, 22. 12. 1875, št. 102).
V tem obdobju se je najprej vključila v Go-
spejno društvo društvo v podporo revežem
(Associazione delle Signore Goriziane a sollie-
vo dei poveri/Görzer Frauenverein zur Unter-
stützung der Armen), v katerem je delovala
vse do smrti leta 1910. Društvo je združevalo
več kot sto oseb, predvsem vidnih javnih
osebnosti, med katerimi so izrazito prevla-
dovale ženske članice. Delovanje je bilo
usmerjeno v več smeri in je okvirno obsega-
lo pripravo dobrodelnih sejmov (bazarjev),
organizacijo javne kuhinje in javnih dogod-
kov, na katerih je članstvo, skupaj s podporo
oblasti ter širše javnosti zbiralo sredstva in
opozarjalo na tegobe revnega prebivalstva
(Devetak 2022: 90–125). Angiolina Ritter je
bila med bolj aktivnimi članicami in je več de-
setletij delovala kot odbornica društva. Po-
leg administrativnega dela je pomagala tudi
s pogostimi in bogatimi donacijami, aktiv-
nim delovanjem pri javnih pobudah, organi-
ziranju dogodkov in pri spodbujanju sorod-
stva ter drugih goriških plemiških družin, da
so se odzvali na pozive k darovanju. Bila je
tudi med ustanoviteljicami društva Karitas
(Caritas), ki je nastalo leta 1876 na pobudo
družine Ritter von Záhony. Društvo si je za
glavni namen zadalo skrb za revno prebival-
stvo Gorice z iskanjem primerne zaposlitve
zanje, materialno pomočjo z delitvijo oblačil
in drugih uporabnih predmetov, predvsem
ženskam (ASGO, Capitanatto distrettuale di
Gorizia, b. 15, f. 117, d. 13.663). V društvu je
več deset let opravljala funkcijo odbornice.
Obema društvoma je darovala na tisoče
kron, oblačila, hrano in druge uporabne
predmete (L’Isonzo, 22. 12. 1879, št. 281).
Tako sama kot njena družina so se anga-
žirali tudi izven dobrodelnih društev. Ob raz-
ličnih priložnostih so darovali visoke zneske
za socialno ogrožene v Gorici in deželi. Med
drugim najdemo člane in članice družine
med glavnimi podporniki goriške mestne si-
rotišnice (Alcuni 1903: 50). Dobrodelne do-
godke je Angiolina Ritter prirejala tudi v la-
stni režiji. Na enem izmed njih, leta 1881, je
zbrala sredstva za pomoč 80 revežem (L’Eco
del Litorale, 22. 12. 1881, št. 102). Revne druži-
ne so se tudi same neposredno obračale na-
njo in obiskovale njen dom, kjer so jim po-
skušali pomagati (Corriere di Gorizia, 11. 12.
1888, št. 148). Leta 1883 je bil na njeno pobu-
do in prizadevanja v Gorici ustanovljen azil
San Giuseppe (Sv. Jožef), v katerem so vzga-
jali sirote in revne deklice ter skrbeli zanje. V
njegovo delovanje je investirala velike fi-
nančne zneske (Gallarotti 1993: 52). Njena
prizadevanja je prepoznala tudi državna
oblast. Cesar Franc Jožef jo je ob obisku Go-
rice, novembra 1900, odlikoval z redom Eli-
zabete drugega razreda. Šlo je za odlikova-
nje, namenjeno izkjučno ženskam, ne glede
na socialni status, za izredne dosežke na cer-
kvenem in karitativnem področju (Spletni
vir 3). Še pred državno oblastjo, se ji je po-
klonila tudi goriška občina, s poimenova-
njem ene od mestnih ulic po njej (Via Angio-
lina), ki se nahaja v zahodnem delu mesta.
Ulica je ime dobila že leta 1895, Antonella
Gallarotti pa v svojem zapisu izpostavlja dve
posebnosti. Prva je ta, da so ulico poimeno-
vali po še živeči osebi, kot druga pa, da je bi-
lo za poimenovanje uporabili le ime in ne tu-
di priimka, kar nakazuje na splošno prepo-
znavnost dobrodelnice ter njeno vlogo v go-
riški družbi (Gallarotti 1993: 52).
Angiolina Ritter je umrla 23. julija 1910, v
starosti 84 let. Deželno časopisje je ob smrti
pozitivno ovrednotilo njeno javno delovanje
in poudarilo človekoljubnost, ki ga je dese-
tletja izkazovala goriškim nižjem družbenim
slojem (Gorica, 23. 7. 1910, št. 58).
Sklep
Angiolina Ritter se je uveljavila kot osre-
dnja ženska figura v goriškem javnem
Izvestje 19 • 2022
12 ČLANKI ���
prostoru na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Nje-
no samostojno in društveno dobrodelno de-
lovanje je pozitivno vplivalo na razvoj dejav-
nosti v deželi, hkrati pa je močno pripomo-
glo k lajšanju vsakodnevnih tegob socialno
šibkejšega mestnega prebivalstva. Svojo
vlogo in družbeno moč je uporabila za več
desetletna prizadevanja na področju social-
nega dela ter s tem pridobila spoštovanje
ter ugled tako pri oblastnih strukturah, raz-
ličnih družbenih skupinah in v širši javnosti.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
ASGO, Capitanatto distrettuale di Gorizia, b. 15, f.
117, d. 13.663
Časopisni viri:
Corriere di Gorizia 1888
Gorica 1910
L’Eco del Litorale 1881
L’Isonzo 1875, 1879
Soča 1888
Objavljen vir:
Alcuni cenni storici intorno al Civico istituto per
fanciulli abbandonati in Gorizia dall’epoca della sua
fondazione fino al presente. Gorizia: Paternolli, 1903.
Literatura:
Devetak, R. 2019a: Gospodarska kriza na Gori-
škem in Gradiškem v letu 1879 ter ukrepi oblasti in
dobrodelnih institucij za njeno reševanje. V: Kolenc,
P. et al (ur.)Marušičev zbornik: zgodovinopisec zaho-
dnega roba: prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici.
Ljubljana: Založba ZRC, 2019, 281–299.
Devetak, R. 2019b: Vstop žensk v javni prostor in
vloga društev na Goriškem in Gradiškem 1867–1918:
doktorska disertacija. Ljubljana: [R. Devetak].
Devetak, R. 2022: Žensko dobrodelno delovanje
v 19. stoletju: primer goriškega Gospejnega društva
za podporo revežem. Res novae: revija za celovito
znanost 7, št. 1, 90–125.
Dudeková, G. 2017: Muncipal Social Welfare in
Bratislava during the 19th and Early 20th Centuries:
Examples and Modernisation Trends. V: Fejtová, O
et al (ur.) Poverty, Charity and Social Welfare in
Central Europe in the 19th and 20th Centuries. Cam-
bridge: Cambridge Scholars Publishing, 143–162.
Frohman, L. 2008: Poor Relief andWelfare in Ger-
many from the Reformation to World War I. Cam-
bridge: Cambridge University Press.
Gallarotti, A. 1993: Donne per Gorizia. Monfalco-
ne: Edizioni della Laguna, cop..
Marušič, B. 2015: Poskus orisa industrije na Gori-
škem pred in po prvi svetovni vojni. V: Miklavčič
Brezigar, I. (ur.) Industrijska dediščina na Goriškem –
prispevki in pričevanja: [Meblo, MIP, Tekstina, SIA, Sa-
lonit, Lipa, Remiza – in še mnogo drugih]: katalog raz-
stave. Nova Gorica: Goriški muzej, 2015, 7–12.
Marušič, B. 2008: Železnice na Goriškem (1860–
1918). Acta Histriae 16, št. 3, 261–276.
Porter, D. 2002: Health Care and the Construc-
tion of Citizenship in Civil Societies in the Era of the
Enlightenment and Industrialisation. V: Grell O. P. et
al (ur.), Health Care and Poor Relief in 18th and 19th
Century Northen Europe (ur.). Aldershot: Ashgate
Publishing Company, 15–31.
Ritter-Záhony, E. 1915: Chronik und Stammbaum
der im Jahre 1829 in Österreichmit demPrädikat »von
Záhony« geadelten Familie Ritter aus Frankfurt a. M..
Brünn: Rohrer.
Selišnik, I.; Cergol Paradiž, A. 2016: Delovanje
žensk od karitativnosti do socialnega dela: zgodo-
vinski pregled razvoja dobrodelnosti in začetki idej
socialnega dela v letih 1850–1941 na Slovenskem. So-
cialno delo 55, št. 5/6, 239–251.
Spletni viri:
Spletni vir 1: https://www.movio.beniculturali.
it/pmfvg/viverelottocentoatrieste/it/43/l a-famiglia-
sartorio (dostop: 11. 8. 2022).
Spletni vir 2: https://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/
archivio/ilpiccolo/2012/08/13/NZ_30_ 01.html
(dostop: 11. 8. 2022).
Spletni vir 3: https://archiviodistatogorizia.
cultura.gov.it/donna-generosa/ (dostop 12. 8. 2022).
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022