E*ETE<EJBKE
JANUAR 1981 - ŠT. 2	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXII.
SKLIC ZBOROV DELAVCEV
Na podlagi določil 47., 48. in 49. člena statuta sklicujem zbor delavcev delovne organizacije preko zborov samoupravnih delovnih skupin, za sprejem
PREDLOGA DOKONČNE DELITVE ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1980.
kot osnove za dokončno izdelavo zaključnega računa za preteklo leto. Delavski svet bo na seji dne 27. 2. 1981 ugotovil, če je bil predlog na zborih delavcev veljavno sprejet, to je, z večino glasov vseh delavcev delovne organizacije.
Zbore delavcev po posameznih samoupravnih delovnih skupinah je po-
Na zborih SDS bomo obravnavali kratko poročilo o gospodarjenju v preteklem letu. Kot gradivo za obravnavo preberite v tej številki glasila poročilo o doseženi proizvodnji v letu
V letošnjem letu pričakujemo v svetu večjo gospodarsko krizo, ki bo povzročila počasnejšo rast industrijske proizvodnje, povečanje brezposelnosti, pa tudi nihanje cen surovin, energije in predvsem nafte. Se nadalje se povečuje stopnja inflacije.
Kljub zavzetosti naših sindikatov, da bi obdržali enak življenjski standard prebivalcev, bo rast osebnih dohodkov še vedno morala zaostajati za rastjo ustvarjenega dohodka, pomeni, da bo odvisna od ičine vloženega dela.
trebno sklicati v času od 23. do 25. februarja 1981. Točen datum in čas zbora določijo vodje SDS in z vabili na razglasnih mestih o sklicu obveste delavce svoje SDS.
Litija, 15. 2. 1981
Predsednica DS: Marija Penčur 1. r.
1980. Poročilo o finančnem poslovanju bo pred zbori objavljeno v Informacijah. Prav tako bo v Informacijah objavljen tudi predlog dokončne delitve čistega dohodka.
Prvo leto novega srednjeročnega obdobja, pričenjamo, zaradi zaključene investicije, z večjimi in novejšimi proizvodnimi zmogljivostmi. Zato so dane realne možnosti, da povečamo proizvodnjo in predvideni plan celo presežemo, čeprav je proizvodnja enojne in sukane preje načrtovana za 7 % višja od lanske, proizvodnja efektne preje pa celo za 46%.
Celotni prihodek načrtujemo že na 94 milijard s. din, kar je 37 % več od lani, dohodek za 19 % višji od lan-
skega leta, rast osebnih dohodkov pa po stopnji 18,5 %.
Da bomo te načrte uresničili, moramo izpolnjevati naslednje ukrepe:
1.	Vse strokovne službe, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, morajo svoja delovanja in napore usmeriti v realizacijo proizvodnega in finančnega plana in vse svoje delo podrediti tem ciljem.
2.	Direktorji sektorjev in vodje oddelkov so dolžni učvrstiti disciplino in odgovornost za opravljanje del in nalog in pri tem izvajati vsa določila o pavšalni odškodnini.
3.	Direktorji sektorjev in vodje oddelkov so dolžni izvajati čl. 72 pravilnika o delovnih razmerjih in organizirati načrtno izrabo rednega dopusta, da izpadi proizvodnje v poletnih mesecih ne bodo ogrožali plana. Izdelati je treba plane izrabe RD in jih izvajati, in s to nalogo seznaniti delavce na sestankih samoupravnih delovnih skupin.
4.	Direktor proizvodnega sektorja in obratovodje predilnice, predpredilnice, sukalnice in efektne sukalnice, so dolžni predpisati in izvajati za vse stroje planirane — normirane hitrosti.
5.	Direktor	sektorja
vzdrževanja, vodje delavnic in vodje vseh skupin vzdrževanja so dolžni zagotoviti kvalitetno, pravočas-
no in kontinuirano vzdrževanje strojev in izdelati, skupaj z vodstvom proizvodnje, terminski plan vzdrževanja strojev.
Kvalitetno vzdrževanje in uravnavanje strojev vpliva na kvaliteto proizvodov, zmanjšanje pretrgov in s tem neposredno vpliva na povečevanje produktivnosti dela.
6.	Direktor proizvodnega sektorja in obratovodje so dolžni skrbeti za zmanjševanje odpadkov v vseh fazah proizvodnje in predpisati odgovarjajoče normative.
Dosedanji odstotek odpadkov je prevelik in z zmanjšanjem lahko prihranimo velik del dohodka, kar dokazujejo izdelane analize.
7.	Posebno skrb je treba posvetiti varčevanju pri vseh pomožnih sredstvih, embalaži, rezervnih delih, cevkah, električni energiji, itd.
8.	Zastoji se delavcem lahko pišejo le ob objektivnih dejstvih (strojelom, prekinitev električnega toka), nikakor pa ne zato, ker delavec ne dosega normime količine proizvodnje.
Izvajanje te naloge je dolžnost vseh vodij v proizvodnji. Seznaniti o tem delavce na SDS!
9.	Zmanjšati zastoje v vseh fazah proizvodnje. Posebno skrb posvetiti stoječim vretenom in jih odpra-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvi sestanki SDS so za nami
Preden so sklicali sestanke SDS je glavni direktor Jože Mirtič seznanil vodje samoupravnih delovnih skupin z ukrepi za realizacijo plana in uspešno poslovanje. Ti so te kasneje posredovali članom svoje SDS in tako z njimi seznanili najširši krog sodelavcev. Da bi bili s temi ukrepi seznanjeni tudi tisti, ki iz kakršnihkoli razlogov niso bili na sestanku, objavljamo te ukrepe.
PROIZVODNJA V LETU 1980
Dosežena proizvodnja v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 in v primerjavi s planirano količino navedeno v tabeli, nam kažejo nasledn je dosežke oz. nedosežke.
Za predilnico v celoti ugotavl jamo, da smo izdelali več mikane in česane preje, kot v letu 1979, toda obeh 517 manj, kot smo planirali.
Pregled po asortimanu nam kaže podobno sliko. Mikane bombažne preje smo izdelali veliko manj kot v letu 1979 in za 11 7 več, kot smo planirali. Česane bombažne preje smo izdelali za 37 7 več kot v letu 1979 in 33 7 manj kot smo planirali. Mikane stanične preje smo izdelali zelo malo komaj, 147 od planirane proizvodnje. Na splošno so količine te preje v zadnjem času v močnem upadanju. Delno zaradi manjšega povpraševanja na
*»•'7ičoii rlolnn '/oradi man	infproca 70 nrn7x;ndn i/» fti nroip
Mikane sintetične preje smo izdelali za 12 7 več kot v letu 1979 in 4 % manj kot smo predvidevali z letnim planom.
Sukalnica je izdelala sukane preje 7 7 manj, kot v letu 1979 in 13 % manj, kot je bilo planirano.
Pri previti preji je previjalnica dosegla boljše rezultate, kot v letu 1979 predvsem pri enojni previti preji. Dosežene količine zaostajajo od planiranih za leto 1980 pri previti preji v celoti za 12 7 oz. za 6 % pri enojni in za 19 7 pri sukani previti preji.
Efektna sukalnica je proizvedla 2 7 manj kot v letu 1979 in polovico manj od predvidenega plana.
K dobrim dosežkom mikane bombažne preje je v znatni meri prispevala proizvodnja 399 ton OE preje.
NIKO STAMATOVSKI
PROIZVODNJA za obdobje od I - XII 1980__
Opis
Obdobje od I
Indeks
Plan
I-XII-1980 I-XI1-1980
1979	1980	1980 I-XII-1979
Plan
predilnica Mikana preja Česana preja			5.960 359	6.217 689	6.062 464	102 157	98 67
Skupaj 0 Nm Proizv. preje v bazni	Nm	34	6.299 52,6	6i906 32,8	6.526 51,9	104	95
ASORTIMAN - količina							
tJikana ^bombaž. preja Česana bomb. preja Mikana staniona preja Mikana sint. preja			3.217 339 174 2.569	2.838 689 386 2.993	5.142 464 55 2.865	98 137 32 112	111 67 14 96
Skupaj ASORTIMAN - struktura			6.299	6.906	6.526	104	95
pikana bomb. preja Česana bomb. preja Mikana stanična preja Mikana sint. preja			51 5 3 41	41 10 6 45	48 7 1 44		
Skupaj SUKALNICA			100	100	100		
Sukana preja $ Nm Proizv. preje v bazni	Nm	34	2.527 37,1	2.854 54,6	2.551 54,1	93	83
PREVIJALNICA Previta preja Enojna preja previta Sukana preja previta 9 Nm			5.251 2.887 2.564 55,7	6.158 5.504 2.854 54,1	5.585 5.101 2.282 52,9	105 107 97	88 94 81
Proizv. preje v bazni Ef. suk. skupaj	Nm	34	285	550	277	98	50
Proizv. 0E (že všteta	v gornjih podatkih)				399		
(Nadaljevanje s 1. strani)
viti na minimum. Odgovorni: mojstri, vzdrževalci, ob-ratovodje.
10.	Posebno skrb posvetiti asortimanu proizvodnje. Maksimalno proizvodno moramo doseči s proizvodnjo akumu-lativnejših izdelkov (česana preja, sintetika. efektni sukanci, sukana preja, OE preja).
Odgovorni:	direktor pro-
izvodnega sektorja in direktor komerciale.
11.	Skrbeti za pravočasno in kvalitetno nabavo surovin in pomožnega materiala, za kar je odgovoren direktor komercialnega sektorja.
12.	Naloga finančnega sektorja za tekoče analize in obračun dohodka. Posebna skrh za likvidnost.
13.	Kadr. spl. sektor izvede seminar za odgovorne delavce v sektorjih, za kar je potrebno takoj pripraviti termin in program. Vključiti tudi zunanje sodelavce.
14.	V vseh režijskih službah ne bomo sprejemali novih delavcev. Delovna področja je potrebno razširiti povsod tam, kjer ni popolne izkoriščenosti.
15.	Izvozne obveznosti moramo tekoče realizirati, da ne bi prišlo do zastojev v oskrbi s surovino in s poslovnimi partnerji skleniti sporazume po 67. členu zakona o deviznem poslovanju o skupnem izvozu. Dinarske obremenitve za devizno pokrivanje izračunati na osnovi novega tečaja SISA. Odgovorna direktor komercialnega in direktor spl. sektorja.
16.	Zmanjšati izhode iz tovarne. Zaostriti kriterije za izhode, ki so dovoljeni samo s prepustnico.
17.	Direktorji sektorjev izdelajo svoje programe dela in jih detajlirajo z nosilci izvajanja. Rok je 1. 3. 1981.
18.	Vodje samoupravnih delovnih skupin naj iz navedenih nalog opredelijo pomembne za posamezno SDS in jih obravnavajo z delavci.
Naloge predsednika zbora
SDS
KO BOM PREDSEDNIK ZBORA DELAVCEV
Z dopolnitvami statuta smo ugotovili, da v naši delovni organizaciji, zaradi narave delovnega procesa, izmenskega dela in številčnosti, ne moremo odločati na enotnem zboru. Zato bomo sklicevali zbore delavcev po samoupravnih delovnih skupinah.
Zbor vodi predsednik zbora, ki je načelno delegat delavskega sveta posamezne SDS. Če je ta odsoten oz. ga v tem vmesnem obdobju še vsaka SDS nima, delavci izvolijo izmed navzočih predsednika zbora. Prav tako izvolijo predsednika zbora tudi v primeru, če je delegat DS hkrati vodja SDS.
Ker se bodo novi predsedniki zborov že v tem mesecu, v večini prvič, znašli v tej vlogi, poglejmo kakšne so NALOGE PREDSEDNIKA ZBORA SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE
Predsednik zbora vodi zbor SDS tako, da:
—	otvori zbor in predlaga še dva overitelja zapisnika;
—	predlaga točko (ali več točk) dnevnega reda, ki jih bo obravnaval zbor delavcev in jih da na glasovanje;
—	poziva vodjo SDS za obrazložitev gradiva za posamezne točke dnevnega reda;
—	daje predloge v razpravo;
—	skupaj z delavci sa-samoupravne delovne skupine oblikuje sklepe;
—	daje sklepe na glasovanje;
—	ugotavlja izid glasovanja;
—	zaključuje zbor;
—	podpisuje zapisnik zbora samoupravne delovne skupine.
To je v glavnem vse. Če se vam je zdela naloga pretežka, preberite dolžnosti predsednika zbora SDS še enkrat. Ko pa bo prvi »ognjeni krst« za vami, boste ugotovili, da ste nalogo opravili enako dobro, kot so jo pred vami drugi delavci, ki so doslej predsedovali zborom.
V KATERIH PRIMERIH SE SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPINA SESTANE V VLOGI ZBORA DELAVCEV?
Čl. 48 statuta delovne organizacije določa:
Delavci v delovni organizaciji Predilnica Litija na zboru delavcev:
—	razpravljajo o vseh vprašanjih in samoupravnih splošnih aktih, ki se sprejemajo z referendumom,
—	obravnavajo in sprejemajo vse druge samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte,
—	sprejemajo začasno in dokončno delitev čistega dohodka,
—	sprejemajo pravilnik o delovnih razmerjih,
—	razpravljajo o investicijah za razširitev materialne osnove dela iz 36. člena tega statuta,
—	sprejemajo samoupravni splošni akt o delitvi dohodka delovne organizacije ter osno-
DELOVNI KOLEDAR
PROIZVODNI SEKTOR
	JAN.			FEB.			MAR.			APR.			MAJ			JUN.			JUL.			AVG.			SEP.			c	)KT.		NOV.			DEC.		
	D	P	N	D 1	p	N	D	p	N	D	P	N	D	p	N	D	p	N	D i	p	N	D	P 1	N	D	p	N	D	P	N	D	1 P	N	D	Vi	N
1	Y	— v	Y							V	1	?	X	X	X	3	, 1	2	, !	2 !	3	0	i o |	0	i	: 2 l	3	2	3	1		- ; - j -			X		X
?	Y		X		2	3	2	3	1	3	1	2	X	X	X	3	1 ; 2		i I	2 !	3	-	i - i	-	1	2 :	3	2	3	1		1	: 2	3	2	3 t	1
3				,				3	1	3	i	2			.	3	1 i 2		i i	2	3	3	■ 1	2		2 !	3	2			’	2	3	2	3 1	1
4	;			V	2	3	2	3	1	3			2	3	1	3	1 i 2		X i	x i	X	3	■ i i	2	1	: 2 i	3	-		-	1	I 2	3	2	3 1	1
s	■ —i		,		,	1		3					7	3	1	3	1 : 2		.	1		3	’ , 1	2	i 1				i i ?		1	2	3	7		
fi	V7^		2	1	2	3	2	.3	1	1	2	3	2	3	1	3	i		2	3 i	1	3.	i , i	2	-	: -	-	3	1 I 2		1	1 2	3	-	!	-
7							2			1	2	3	2	3			!			3 1	1	3	1 i 1	2	1 3	1 ,				1	!	7		, i 1			3	,	2
R		,	2							i	2	3	2	V^	1	1	2	3	2 •	3 '	1	3 :			2	3	1	3	1 1 2		-	I .	-	3	1 i 1	2
9	3	1	2	2	1	,	3	I	2	1	2	3	2	-		1	2 :	3	2 ;	3	1	-	1 . !	-	2	3 1	1	3	1	2	2	| 3	1	3		2
10				2	3	1	3	tv	2	i	2	3			„	,	2 1	3	2 1	3	1	1	±-L±	3	2	3 '	1	3	1			2	' 3 '	1	3		2
11				2	3		3	1 2		i			3	1	2		2	3	2			1	2 1	3	2	3	1	-	_	-	2	:3	1	3	i	2
1?	1	2	3	2	3	i	3	1 2		-	-		3	1	2	1	2 1	3		-	-	1	2	3	7	0	0	1	2	3	2	3	1	3		
n						i		, 2		2	3	i	3	1		2		!		3	1	2	1	2	3	-	-	-	1	2	3	2	3	1	-	-	-
14	t	,		2 '			?			3	3	i	3 i 1		?				3	1	2	1	2	3	3	1	2	1	2	3	2			1	2	3
1S	]	?	3							2	3	1	3 1 I		2	2	3 i 1		3	I	7	I			3	1	2	1	2	3	-	: -	-	1	2 1	3
16			3	3 1		2	1 2		3	2	3	i	3 1			2	3 i 1		3	1	2	-	- 1	-	3		2	1	2	3	3	1 !	2	1	2	3
17											3	V		.	-	2	3 i	1	3	1	2	2	3 •	1	3	1	2			1			3	: 1	2	1	2	3
18				3	1	2	1 ' 2		3	2			1 i 2		3	2	3 '	1	3			2	3	!	3		2	-	-	-	_2_	1 '	2	1	2	3
19			1	3	1	2	1 1 2		3				1 2		3	2	3 1	1				2	3	1	3			2	3	1	3	1	2	'		
?n										?		•>	1 2		3	2 1			1	2	3	:	3	'			-	-	-	2	3	1	3	1	?			
?1	2	3	1	3 j	1			1			3		2	1 1 2		t	~1			1	2	3	2	3	1	i	2 1	3	2	3	1	3			2	3	1
??			1							3		2	, i,		3	3	. !	2	X	X	X	2			1	2	3	2	3	1	-	-	-	2	3	1
?3			1	,	2	?	,	1	,			V	, !			3	1 ; 2		1	2	3	.			1	2	3	2	3	1	1	2	3	2	3	1
?4	2 1			1	2	3	2	3		3		2		-	-	3	1 2		,	2	3	3	1	2	1	2 ;	3	2			1	2	3	2	3	1
?S				1	2				1	()	0	n	2	3		.1	I '	7		1 | :			3	1	2	i	2 :	3	-	-	-	1	2	3	2	3	1
?6	?	1	' 2	1	,	3		1 t	,					3		3	1 1 2		_ ! _ ' _			T	1	7	,			T		2	1	2	3	7		
?7	?	1	7	1	2	' 3	2	3	1	X	X	X	2	3	1	3	i .		2	3	1	3	1	2	-	- i	-	3	1	2	1	2	3	-	. i	-
?R	3	, 1	: 2	1	!		2			1	7	3	2	3	1	.	- 1	.	2	3	1	3	1 ‘	2	2	3 '	1	3	r1—	2	1			3	1 !	2
29	1	! i	1 2		i			—		1	— 2	3	2	3	1	1	2 !	3	2	3	1	3 i			2	_xi	’	3	1	2	-	. i		3	1	2
30	3	1 i	i 2				3	1	2	1	V	3	2			1	2	3	2	3j I		-	i - i	-	2	' 3	1	3	1	2	X	X	X	0	0 '	0
31	3 '	1				i		3	1	2					-	-				2	3 ! i		’	1 2	3	1			0	0	0	i !			C	; 0 1	0
Legenda:
2	— izmena na delu
— — nedelja X - plačan praznik 0 — prosta sobota za vse izmene
Ostali
(neproizvodni) sektorji
O — prazniki — prosti dnevi
►
Legenda:
A — delovni dnevi B — delovne ure
vah in merilih za delitev čistega dohodka,
—	odločajo o vseh oblikah združevanja dela in sredstev.
—	imenujejo, na predlog sindikalne organizacije, kandidate za delegate samoupravnih organov delovne organizacije ter kandidate za delegate samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti,
—	določajo smernice za delo delegacij in delegatov,
— odločajo o drugih vprašanjih, določenih z zakonom, s samoupravnimi sporazumi, drugimi samoupravnimi splošnimi akti ali če jih določi svet delovne organizacije.
Dosedanja praksa kaže, da smo zbore sklicali štiri do petkrat letno. Približno tako bo tudi v bodoče, preostali sestanki samoupravnih delovnih skupin in pa bodo v vlogi delovnih oz. sindikalnih sestankov.
M. Kralj
JANUAR	FEBRUAR	MAREC	APRIL
N		14 11 18 251	nN		§	15	221		N (T		8	15	22 291	N	15 12 K 261
P		5 12 19 26	P	2	9	16	23		p	2	9	16	23 30	P	6 13 20 ©
T		6 13 20 27	T	3	10	17	24		T	3	10	17	24 31	T	7 14 21 2b
S		7 14 21 28	S	4	11	18	25		S	4	11	18	25	S	1	8 15 22 29
C	(Tj	»8 15 22 29	C	5	12	19	26		č	5	12	19	26	č	2 9 16 23 30
P	(2)	19 16 23 30	P	6	13	20	27		P	6	13	20	27	P	3 10 17 24
S		110 117 24 311	S	7	141 71				S	7 1 14		21	281	S	4 lil 18 251
	A	-21 B - 182		A	-22	B-176				A	- 23	B	- 184		A - 22 B - 183
MAJ			JUNIJ						JULIJ					AVGUST	
N		13 10 17 24 311	N		\7	14	21	281	N		15	11	19 261	N	12	9 16 231
P		4 11 18 25	P	1	8	15	22	29	P		6	13	20 27	P	3 10 17 24
T		5 12 19 26	T	2	9	16	23	30	T		7	14	21 28	T	4 11 18 25
S		6 13 20 27	S	3	10	17	24		S	1	8	15	@29	S	5 12 19 26
C		7 14 21 28	c	4	11	18	25		c	2	9	16	23 30	C	6 13 20 27
P i	0	i8 15 22 29	P	5	12	19	26		P	3	10	17	24 31	P	7 14 21 28
S (	T	l 9 116 23 301	S	61 13		20	27 1		S	(4) 11 118			251	S	1 18 15 22 291
	<_> A	-21 B - 182		A	-23	B	- 184			A	- 22	B	- 190		A - 22 B-176
SEPTEMBER			OKTOBER						NOVEMBER					DECEMBER	
N		16 13 20 271	N		1 4	11	18	2$|	N [T		8	15	22 291	N	1 6 13 20 271
P		7 14 21 28	P		5	12	19	26	P	2	9	16	23 ©	P	7 14 21 28
T	1	8 15 22 29	T		6	13	20	27	T	3	10	17	24	T	0 8 15 22 2?
S	2	9 16 23 30	S		7	14	21	28	S	4	11	18	25	S	2	9 16 23 30
č	3	10 17 24	Č 1		8	15	22	29	Č	5	12	19	26	c	3 io i7 24rm
P	4	11 18 25	p	2	9	16	23	30	p	6	13	20	27	p	4 11 18 25
S	5 112 19 26 1		S	3	|lo	17	24	311	s	7	114	21	281	s	5 12 119 261
	A	- 22 B - 184		A	-23	B	- 184			A	- 21	B	- 175		A - 23 B - 191
Opombe:
—	11. julij — delo za solidarnost — delamo 7 ur.
—	9. septembra delamo za stabilizacijo in zaradi izpada delovnih ur, ki jih porabimo za različne sestanke.
— Delo sektorja vzdrževanja se prilagaja delu proizvodnje, sicer pa dela po koledarju za neproizvodne oddelke.
Dokončna prednostna lista
V roku 30 dni ni bilo zahtevkov za varstvo pravic na prednostno listo za oddajo enosobnih in dvosobnih oz. trisobnih stanovanj, medtem ko je na prednostno listo za oddajo sobe ali garsonjere vložil zahtevek za varstvo pravic tov. Fikret Oraščanin, uvrščen na 9. mesto. O zahtevku za varstvo pravic je razpravljal odbor za stanovanjska vprašanja, konferenca sindikata in ga je delavski svet delovne organizacije, na podlagi stališča odbora za stanovanjska vprašanja, konference sindikata in na podlagi ostalih dejstev, zavrnil kot neutemeljenega.
Dokončna prednostna lista se glasi:
6.	Ferid Seferovič	233 točk
7.	Slavica Bukvič	227 točk
8.	Milena Milojica	220 točk
9.	Ljudmila
Razpotnik	218	točk
10.	Marija Zidar	214 točk
11.	Rajka Sabljič 202 točki
12.	Tončka Pintar	199 točk
13.	Zorica Oliverovič	198 točk
14.	Marija Bračič	198 točk
15.	Bogdan-Josipovič	193 točk
16.	Latinka
Stojavonič	192	točk
17.	Snežana Krstič	192 točk
18.	Nada
Handanagič	188	točk
19.	Kata Džigal	187	točk
20.	Ivana Kaplja	182 točk
21.	Dragica Radič	180 točk
22.	Dragica Črček	178 točk
23.	Kata Primc	176	točk
24.	Desa -Josipovič	172 točk
25.	Mara Džigal	164	točk
6.	Terezija Pajk	205	točk
7.	Ana Kelava	184	točk
8.	Ivanka Lovše	174	točk
9.	Vera Mustavar	170	točk
10.	Slava Bučar	168	točk
11.	Andja Mihajlovič	155	točk
12.	Marija Perič	155 točk
Za sobo ali garsoniero:
1.	Marija Hozjan	224	točk
2.	Ferida Kozarac	205	točk
3.	Danica Obolnar	199	točk
4.	Sejadeta
Stojanovič	195	točk
5.	Mileva Tomaš	193 točk
6.	Dragica
Milinkovič	184 točk
7.	Vasilije
Todorovič	184 točk
8.	Senija Sinanovič	181 točk
9.	Fikret Oraščanin	172 točk
10.	Ifeta Dombič	167 točk
11.	Katica Dakovič	161 točk
12.	Sadika Kaltak	157 točk
13.	Stojana
Stojanovič	146 točk
14.	Ani Škoda	143 točk
15.	Magda Šraj	141 točk
16.	Saida Kaltak	140 točk
Po tej prednostni listi bomo oddajali vsa prosta stanovanja v prvi polovici leta 1981.
Vlasta Grom
Rekonstrukcija klimatskih naprav v predilnici I
Za enosobna stanovanja:	Za dvosobna stanovanja:
1.	Matilda Kokot 301 točka
1.	Marija Blaj	329	točk	2.	Frančiška
2.	Slavka Kastelic 287 točk Čarman	260 točk
3.	Dobrenka Bregar 265	točk	3.	Nada Novljan	235	točk
4.	-Jožefa Tomše	249	točk	4.	-Jožefa Balant	231	točk
5.	Ana M ate z	246	točk	5.	Kata Djedovič	213	točk
Z	N
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev ter osnovne organizacije in konferenca sindikata vas vljudno vabijo na
TRADICIONALNI PLES PREDILCEV
v soboto, 21.2.1981, s pričetkom ob 20. uri v dvorani na Stavbah. Igral bo ansambel »Litijski fantje«. Vstopnina bo objavljena v Informacijah, sedeže pa boste lahko tudi rezervirali.
X____________________________________/
Z montažo novih strojev v predilnici I se je skoraj podvojila instalirana moč strojev in je potrebno rekonstruirati klimatsko napravo. Sedanje pošiljajo v oddelek
100.000	kub. m zraka na uro, po izračunih pa je potrebno
185.000	kub. m na uro.
Rekonstrukcijska dela obsegajo: zamenjava ventilatorjev (nova zmogljivost bo 185.000 kub. m zraka na uro), obnovitev prašne komore in zamenjava klimatskih cevi v oddelku. Teh bo več in zato stare odstranjujemo. Nove imajo drugačne dimenzije in drugačne odprtine, zato ni možno za obnovo uporabiti stare klimatske cevi.
Montaža cevovodov bo trajala do sredine meseca februarja, celotna dela pa do konca aprila.
Ples predilcev; kramljanje nad pajkovo mrežo ob zgodnji	V predpredilnici sintetike so namestili dodatne odvod-
jutranji uri.	ne ventilatorje.
OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA ZA MESEC:
MATIČNA ŠTEVILKA:	3 2 S/o 4 • 0 2.0
PRIIMEK IN IME:	KcŽACAN IGNAC
12.8o
OBČINA: °7
E E	ŠTEV. TO
ol	420/46
ŠTEV. TOČK
O
FOSLUZ
DELO IN NALOGE
K
VRED. TOČKE
d,llco/o,15 H 5
01 o c
rado
(S)°
LEGENDA:
OD za delo v pol. del. času - po času )D za delo v pol. del. času - po učinku dodatek za nočno delo
04	dodatek za barvno prejo
05	dodatek za 4-izmensko delo dodatek za deljeni del. čas
57podatek za minulo delo neplačane ure
. dodatek po poslovnem uspehu ^ro)nadomestilo OD za redni dopust Afnnac .umestilo OD za praznike
nacomestilo OD za izredni dopust
13	nadomestilo OD za SLO v preme OZD
14	nadomestilo OD za SLO - refundacija
SKUPAJ BRUTO OD-REDNO DEL ^Vprispevki in davki iz OD za redno delo SKUPAJ NETO OD-REDNO DELO
Odelo v podaljšanem del. času (nadure) - 100 7) delo v podaljšanem del. času (nadure) - 50% delo v podaljšanem del. času (nadure) - nočno
^elo v pod.č .-uoi
jJSKUPAJ BRUTO OD - PODALJŠANO DELO. ^prispevki in davki iz OD za podaljšano delo
)SKUPAJ NETO OD - PODALJŠANO DEI SKUPAJ BRUTO OD ZA VSE DELO 29J6KUPAJ NETO OD ZA VSE DELO
natiomestlo OD za čas bolezni do 30 d
41	nadomestilo OD za čas bolezni	dni
42	nadomestilo OD za porodnj£i*f‘Čopust 42 nadomestilo za potn^effCTke zdrav, pregledov
/^pprevoz na delo 4o dodatek za ločeno življenje 46 otroški dodatek
ISTI OSEBNI DOHODEK INX5>?\1E3TL občinski samoprispevek Krajevni samoprispevek ^3jčlanarina sindikata članarina ZK
LiJbotroSniškO.
pstaio:	^
seštevek cdte£
DIN
13.197,3o
1 .oo9,oo
577,39 369,60
15.153,29 ^ 5.114,23 lo .o3S, 06 79o,78 1.8 3°,80
2.621,58 =7 l.cll, =2
1.60S,66 17.774,87 11.64°,72 2oo,2o
o 11.848,92 0%	236,97
69,89 404,00 5, 00 llo,oc 825,86
SEBNl DOHODEK ZA IZPLAČILO
11.02'3,05
NOV OBRAČUNSKI LIST
V 15. in 16. številki Litijskega predilca, v avgustu 1980, smo vam predstavili obračunski list osebnega dohodka v okviru priprav za obračun osebnega dohodka na računalniku.
Priprave in poskusno delo na računalniku, so bile nekoliko daljše in zahtevnejše, kot smo predvidevali. Zato smo se odločili, da dokončno pričnemo z obdelavo obračuna osebnih dohodkov 1. januarja 1981, kar je tudi najbolj primeren začetek evidence obračuna osebnih dohodkov posameznega delavca in skupne evidence obračuna osebnih dohodkov.
V teku nadaljnih priprav, poskusnega dela in medčasne spremembe samoupravnega sporazuuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, se je pokazalo, da moramo določene »šifre« dodati, ki jih legenda na samem obračunskem listu ne vsebuje. Te šifre so:
—	šifra 16: dodatek za izkoriščanje delovnega časa, t.j. stimulacija izkoriščanja delovnega časa po dopolnilnem 102. členu sam. sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke, neto din 500,00, ali din 704,20 bruto za občino Litija, din 687,75 za občino Zagorje, din 687,95 za občino Trbovlje itd., zaradi različnih stopenj prispevkov za skupne družbene potrebe;
—	šifra 33: delo v podaljšanem del. času (nadure) — po učinku za delo v nadurah po normi z obračun doseganja norm;
—	šifra 57: seštevek vseh odtegljajev, kot so občinski in krajevni samoprispevek, članarine sindikata in ZK, potrošniška posojila in ostali odtegljaji, n.pr.: malica, godba in podobno, t.j. seštevek šifer 51 + 52 + 53 + 54 + 55 + 56.
To si moramo zapomniti, da ne bomo ob pregledu obračunskega lista in kontroli obračuna osebnega dohodka v negotovosti!!!
Sedaj pa še nekaj dodatnih pojasnil v zvezi s podatki, ki so na obračunskem listu osebnega dohodka.
V	zgornjem delu obrazca obračunskega lista je pomen posameznih podatkov sledeči:
Matična številka: številka delavca pod katero je vpisan delavec v matični knjigi delovne organizacije;
Ime in priimek: ime in priimek delavca vpisanega v matično knjigo delovne organizacije;
Občina: šifra občine (01, 02, 03 itd.) — glej legendo občin v prilogi), v kateri ima delavec stalno prebivališče;
E. E.: ekonomska enota/oddelek, v kateri je delavec evidentiran in obračunan osebni dohodek v tekočem mesecu — glej legendo EE? oddelkov v prilogi!
Štev. točk:
1)	število točk po oceni del in nalog (po času) in
2)	število točk po oceni del in nalog — povečano za 10? za delo po normi oz. učinku;
Delo in naloge: Kratek naziv del in nalog in oznaka kvalifikacije oziroma strokovne izobrazbe;
Vred. točke:
1)	planska vrednost točke, n.pr.: 0,1100
2)	dejanska vrednost točke, n.pr.: 0,1569, to je tudi »mesečni indeks«, ki je v določeni ekonomski enoti/oddelku, v posameznem obračunskem mesecu izračunan po izmenah ali povprečju.
V	spodnjem delu obrazca obračunskega lista, iz katerega so razvidni posamezni elementi obračuna osebnega dohodka, posebej opozarjamo na navpično kolono »ŠIFRA«. Tu je navedena številka (šifra) elementa obračuna, katere pomen morate poiskati pod isto številko v legendi na levi strani obrazca n.pr.:
2 je šifra 02 in pomeni — OD za delo v pol. del. času — po učinku,
7	je šifra 07 in pomeni — dodatek za minulo delo,
8	je šifra 08 in pomeni — neplačane ure,
10	je šifra 10 in pomeni — nadomestilo OD za redni dopust,
11	je šifra 11 in pomeni — nadomestilo OD za praznike
in tako naprej za vse številke — šifra, ki so navedene v koloni ŠIFRA. V drugi koloni »URE« in tretji vzporedni koloni »DIN« pa so navedene še obračunane ure in osebni dohodki, ki se nanašajo na posamezni element obračuna osebnega dohodka pripadajoče številke — šifre.
Na vzorčnem primeru je zgoraj opisan način prikazan tudi grafično — glej smeri puščic na obrazcu!
Za ugotavljanje pripadajoče občine stalnega prebivališča in oddelka/E. E. glede na obračunano dejansko vrednost točke (indeks) objavljamo pojasnila oziroma legende.		
Oddelek	Nova šifra	Stara šifra
Čistilnica	01	100
Mešalnica	12	
Mikalnica	03	110/1
Česalnica	04	110/la
Predpredilnica	05	110/2
Predilnica bombaža	06	
Predilnica sintetike	16	110/3
Regeneracija odpadkov	07	120
Dvojilnica	21	130
Sukalnica	22	140
Sukalnica efektnih		
sukancev	25	140/a
Previjalnica	20	150
Prebiralnica cevk	27	301
Zabojarna	28	205
Vlagalnica	29	170
Laboratorij	30	200
Ključavničarska delavnica	40	201
Mizarska delavnica	41	202
Elektro delavnica	42	203
Zidarska grupa	43	204
Valjčkarna	44	205
Zunanji transport	31	209
Remontna skupina	45	207
Čistilna kolona	46	208
Kotlarna	47	210
Nabavna služba	50	400
Prodajna služba	51	410
Splošno kadrovski sektor	52	
Finančni sektor	53	420
Sektor vzdrževanja	54	
Proizvodni sektor	55	430
Obrat družbene prehrane	60	500
Počitniški dom	61	550
PREDILNICA LITIJA
1886-1981
LEGENDA Občin
Naziv	Šifra
Litija	01
Grosuplje	02
Laško	03
Lj.-Bežigrad	04
Lj.-Moste Polje	05
Lj.-Šiška	06
Lj.-Vič	07
Trbovlje	08
Zagorje	09
e	•
•	e
Buje	15
Sanski most	16
Za vse nejasnosti, ki bodo še nastale pri prvem prejemu »novega« obračunskega lista pa zahtevajte dodatna ustna pojasnila v oddelku za obračun osebnega dohodka.
TA LIST SHRANITE IN NAJ VAM SLUŽI KOT PRIPOMOČEK PRI PREGLEDU OBRAČUNA OSEBNEGA DOHODKA!
PREŠERNOVA DRUŽBA
KNJIŽNI DAR LETA 1981 ZA ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE
---V redni knjižni zbirki bo v letu 1981 Prešernova družba izdala
te knjige:
PREŠERNOV KOLEDAR 1982
Smilijan Rozman TA GLAVNA URŠA, povest France Bevk
LJUDJE POD OSOJNIKOM, roman
Miroslav Pahor
s sodelovanjem Ilonke Hajnal
PO JAMBORNI CESTI ... V MESTO NA PEKLU
zgodovinski zapis
Andreja Grum
HITRO PRIPRAVLJANJE JEDI, priročnik
Prednaročniška cena knjižne zbirke znaša 300.— dinarjev (broširana izdaja) oziroma 400.— dinarjev (vezana v celo platno — broširan bo le koledar). Seveda velja ta cena le za tiste, ki bodo naročnino poravnali v celoti do 3(1. junija 1981.
Naročniki, ki bodo plačali zbirko kasneje, lahko tudi v največ treh zaporednih mesečnih obrokih, najkasneje do konca novembra 1981, bodo morali zanjo dati 350.— dinarjev (za broširano) oziroma 450.— dinarjev (za vezano izdajo).
Pet knjig zanimivega branja.
Kot vsako leto jih bodo naši člani in drugi naročniki prejeli ob obletnici rojstva Franceta Prešerna, 3. decembra 1981.
ZBIRKA ROMANOV »LJUDSKA KNJIGA«
1981
Judi v letu 1981 si bodo naši bralci v zbirki romanov z vsega sveta lahko prebrali šest mojstrsko napisanih, tako ali drugače zanimivih, pretresljivih, zabavnih, napetih ali kako drugače privlačnih knjig.
Knjige bodo izhajale postopoma skozi vse leto, vezana pa bodo v celo platno, v večbarvnim ščitnim ovitkom.
Cena zbirke je 800.— dinar- pa vsekakor tudi zaslužijo, da jev, naročniki pa jo lahko po- jih spoznajo slovenski ljubitelji ravnajo tudi v največ štirih dobre književnosti. Dela, izbra-obrokih, najkasneje do konca na za leto 1981, pa so nasled-novembra 1981. Cena posa- nja:
Povirjenica za knjige Prešernove družbe pri nas je Zvonka Razpotnik int. št. tel. 83. Pri njej lahko naročite in plačate knjige Prešernove družbe.
V_________________________J
meznih knjig bo v prosti prodaji veliko višja.
Z zbirko »Ljudska knjiga« (vsako leto več kot 1600 strani zanimivega branja) želimo bralcem predstaviti dela uglednih pisateljev z vseh kontinentov. Med njimi je marsikdo zaslovel že tudi pri nas, drugi
Adil Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI Janosch (Ilorst Eckert): HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE (knjigo smo našim bralcem obljubili že za leto 1980, ker pa doslej svoje obljube nismo mogli izpolniti, jo bodo bralci zanesljivo prejeli med prvimi, ki izidejo v letu 1981).
Philip Roth: ZBOGOM, COLUMBUS Leonard Kibcra: GLASOVI V TEMI Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠClN Siegfried I.enz: VZOR
Ob koncu leta nas je obiskala delegacija iz VVZ Litija, da nam je zaželela veliko delovnih uspehov v novem letu 1981.
Stabilizacijsko obnašanje pa tako...
Pri ogledu umivalnic in sanitarnih prostorov v začetku januarja, ki smo ga izvedli pol ure po končani izmeni, to je ob 13.30. uri, je bila večina vodovodnih pip še vedno odprtih. Verjetno je šlo v tem času več delavcev mimo, teh pip pa ni nihče zaprl. Zanimivo bi jih bilo povprašati, če gredo tudi doma tako brezbrižno mimo odprtih vodovodnih pip.
Takšno ravnanje, ki se ne kaže le pri uporabi vode, me je pripravilo, da seznanim člane kolektiva koliko vode porabimo letno v naši delovni organizaciji.
V začetku vsakega leta moramo kot zavezanci vodnega prispevka posredovati Zvezi vodnih skupnosti Slovenije podatke za odmero vodnega prispevka. Prijaviti moramo količino porabljene pitne vode iz mestnega vodovoda in tudi vode, ki jo črpamo iz lastnega zajetja, direktno iz reke Save.
Pri zbiranju podatkov za prijavo, smo ugotovili da so količine porabljene vode v primerjavi s prejšnjim letom precej večje. Iz mestnega vodovoda smo v lanskem letu porabili kar 43.562 kub. m vode, za to pa plačali 406 tisoč 172,80 din. Leta 1979 pa smo porabili le 31.419 kub. m vode. ali izraženo v denarju 259 tisoč 753,65 din. Prav tako je bistvena razlika v porabi vode iz našega zajetja. Lani smo morali načrpati 92.886 kub. m, leto prej pa 74.588 kub. m. Tudi ta voda ni zastonj, poleg stroškov za električno energijo, letno 28.000 kVVh, moramo za vsak kub. m porabljene vode plačati vodni skupnosti 1,48 din vodnega prispevka. Ta skupnost nam še zaračuna stroške za odplake, ki pa so odvisni od količine porabljene vode in stopnje onesnaženosti. Iz primerjave je razvidno, da smo v letu 1980
porabili 30 7 več vode kot leto prej. Vzrok za to je sicer tudi v tem, da smo gradili skladiščno halo, pričela je obratovati predmešalnica vlaken in klimatske naprave v brezvreten-ski predilnici, pa tudi okvara vodovodnega omrežja pri menzi nam je povečala porabo za približno 1000 kub. m. Kje pa je ostala voda? Veliko preveč jo je steklo v kanalizacijo zaradi nepravočasnega zapiranja vodovodnih pip in zaradi pretiranega hlajenja brezalkoholnih pijač.
Izgovorov, da se vodovodne pipe ne dajo zapirati ne sme biti. V decembru lanskega leta smo kompletne vodovodne instalacije pregledali in popravili, pa se je že nekaj vodovodnih armatur pokvarilo. Nekaj kosov pa se je tudi preselilo v privatno lastnino.
Pravilen odnos do družbene lastnine in pravočasno zapiranje vodovodnih pip nam bi tudi lahko prihranilo določena sredstva. Z malo volje se lahko vsi vključimo v stabilizacijska prizadevanja naše delovne organizacije.
Marjan Sonc
»Daj no, Francelj« ali res ne moreš mislili na nli drugega kakor na tisto neumno košarko*«
Nagradna križanka »Slovenski kulturni praznik«
			P	SVETOVHO PRVEN- STVO	L3UDSKA 3EPUB-Ll KA	FRANCOSKA TER. ORGANIZACIJA	PRlMEfcEK ZA RAZSTAVO	JAPONSKI TELOVAB. (JUKlO)	MESTO PRI ZADRU	SMUČAR- SKO M OS Tl/O (tujka)	KEMIJSKI ZNAK zA KALIJ	TRAVCOSILl PEVEC MOkJTAHt)	maža MAZILO	NAŠA TOVARNA LETAL V PANČEVU	O-ČčHA A£>E -CEDE	VRVICA PRI LOILU	PoLjSHI RO njEniil S SULICO	OZN AHA REZE		HRA -VANJA
		fes;	a -SE																■■	
		i									A/A SAD „ ?Rl HIŠI A/AS ALP. SMUČAR.				angleški PESNIK. (TOMAS) ITALIJA					
				VC STA Rl£>E V	ARBITER							PERON						VALJEVO		
		K,'			ZA/AkL VLADARJ A							DALJŠE ČASOVNE						BF		
		E	'PET E D. HLEPEČ			MUSILA C RIL A			DEL A V/D MO S/LA						ITAL ■ W0G					
						LAHEN UDAREC			<1. CMC A						STA Riglju 3>LJ ANI					
j)02-A PLESTE- NJAK.			SABLJAST/ IZITI					FRANCOS. HA REHA						TELEVIZI- JA			ZoiLSAR. MUUAMEb			
								ČRNSHO P.						ZLITINA DAV.RA IN MEDENJE			ZNAČAJ			
3AUL 3.0 At			SPANSK.I PESNiK (FKANClSto POLMER						VRV				MoSSHA							
									NADLEZ. žuželka											
madžarsko IME							VZGOJNA USTANOVA					ORANŽA- MA				VRE SJ£~ ERHLA				
							VAR • obK) ■ SLUŽBA					oPERkJ) SPEV								
ioMAKl ŠUL1 -GOJ			NATRIJ ANGLEŠKI F/lmsk/ REŽISER.			manjše NASELI E				vodja ARGONAVTOV						STAR- SLOvAKJ				JEZERO V ETIOPI- JI
										Zolajev Roman						Jez e Ro V SZ-				
tovarna v CELJU					K RALI E- MAB-HA- ratet	OSEBA IZ ZibLijE					KDOR ?£n či je....							ET/oPSH.1 plemen-vogla - VAR-	TONA NERAB- LJEN	
						ToSŠ'					1U. CKKA									
žnačaj- k) OST									POLITJCNG ZATOČIŠČE"					ANETOU ROMAfJ						
									OSOviNA					S. GRILA						
na£ la-"Borant C BRAN e')							TO n S H EGA J e DR A				HALO CEMENT-				L Č2HA AVSTRIJA		HEM/JSHl ZNA H ZA RALI 7			
							S EVE GL				5. ČRHA									
V8.STA UM ET. VLAKNA								EClPToV- S14/ PRESEJ) -MkL						VD0L&1-						
jote VIZ. L AR.
UGANKARSKI SLOVAR
OZELOT — zver iz rodu mačk ALKO V A — vdolbina v zidu LORCA — španski pesnik (Frančiško)
ELIOT — angleški pesnik (Tomas)
ONAN — oseba iz biblije
E VITA — Peron (bivša predsednica Argentine)
_______ ________________________________________
Rešeno nagradno križanko oddajte v skrinjico Litijskega predilca do vkjučno petka 13. februarja 1881. Nagradili bomo pet izžrebanih reševalcev, ki bodo križanko pravilno rešili in oddali. Nagrade so enotne, 50 din.
UPOKOJILA SE JE
V sredo, 14. 1. 1981 smo se uradno poslovili od 37. upokojenke lanskega leta. Že večkrat smo pisali, da je bilo to leto rekordno po upokojitvah (letos predvidevamo le 22 upokojitev) v letih po osvoboditvi. Za razliko od večine upokojenk in upokojencev v lanskem letu, se naša Marija Lambergar ni upokojila s polnimi leti, temveč starostno. Dopolnila je 28 let delovne dobe. Tudi ni bila ves čas v Predilnici. Zamenjala je tri delovne organizacije — toda vedno so uki-
nili ali organizacijo ali njeno delovno mesto.
Prvič se je zaposlila leta 1952 v tedanjem sitar-jevškem rudniku. Prvih devet let je bila prebiralka rude v separaciji, »na dotaciji« so rekli. Za tem je začela delati v kuhinji. Ko so rudnik zaprli je odšla v kresniško apnenico, tudi v kuhinjo. To so čez pet let ukinili in za Marijo ni bilo tam več dela. Takrat je prišla k nam. Sprva ni bilo prosto delovno mesto v kuhinji in je opravljala dela in naloge prebiralke cevk v sukalnici ter občasno nadomeščala delavke v kuhinji, ko so bile na dopustu.
Tudi v počitniški dom v Novigrad je šla delati, ko je bilo treba. Petega oktobra 1972 je bila končno premeščena v kuhinjo. Postala je pomočnica v kuhinji, kar je ostala do upokojitve.
Marija je pridna delavka in upravnik menze je dejal, da bodo veseli, če bo še priskočila na pomoč v letnem času, v Novigrad. Marija se o tem še ne more odločiti. Gotovo si želi tudi malo miru. Tudi mi ji ga želimo in hkrati se zahvaljujemo za delež, ki ga je pustila pri nas ter na svidenje vsaj ob prazniku naše tovarne, na srečanju upokojencev.	M. M.
Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak ar ina a j, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List podijo elani kolektiva m upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.