Ljubljana, nedelja 9. aprila I939 Cena Din 1.— UpravniStvo Ljubljana Knafijeva 5 — Telefon šL 3122. 3123. 3124, »125. 3126. »•iseraLni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ui — Tei. 3492 in 2492. Podružnica Maribor- Grajski trg 7. Telefon št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon ŠL 190. Računi pr) pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Prags čislo 7S180 Wien it 105.241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka,, Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Italiianska vojska že zasedla Hlbanifo Italijani so vkorakali tudi že v Tkano, Elbasan in Skader ter prodirajo sedaj z veliko brzino v gorate predele Albanije, ne da bi naleteli na resnejši odpor - Kralj in vlada sta odpotovala v Grčije Albanijo RIM, 9* aprila br. Italijanske čete kljub težavnemu položaju prodirajo dalje v osrčje Albanije, ne da bi naletele na posebne ovire domačega prebivalstva. Lahko se trdi, da so v njihovi oblasti že vsi važnejši kraji kakor tudi vse prometne žile v državi. Za Dračem, Valono, Santo Quaranto in Sv. Ivanom Meduanskim so italijanski vojaki vkorakali tudi že v albansko prestolnico Tirane in so v soboto zasedli še Skader, Elbasan in Argiro-kastro. Poveljnik italijanskih čet v Albaniji general Cuzoni je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu sporoča, da so italijanske čete po ducejevem povelju z bliskovito naglico izpolnile svojo nalogo. Mussolini je odgovoril z brzojavko, v kateri se zahvaljuje generalu Cuzoniju in vsem sodelujočim četam, ker so v rekordnem času znali definitivno zavarovati temeljne življenjske interese na drugi strani Jadranskega morja. Dočim je albanska kraljica Ceraldina, ki je tik pred zn Albanijo tako usodnimi dogodki povila naslednika prestola, že v petek odpotovala v Grčijo, se je kralj Zogu s svojim spremstvom umaknil najprej v Elbasan, nato pa je v soboto še sam prekoračil albansko-grško mejo ter se odpeljal potem s kraljico v Atene. Po poročilih, ki so jih dobili v Parizu iz Rima, namerava predsednik italijanske vlade Mussolini odpotovati v Tirano ter proglasiti baje tamkaj nov statut Albanije v okviru italijanskega Imperija v obliki protektorata. Po vesteh iz Rima je bila v Tirani osnovana nova vlada, da uvede v Albaniji režim pravice pod avspicijami fašistične Italije. Beg kralja Zoga v Grčijo Za kraljico Geraldino je tudi kralj v spremstvu članov vla4e pobegnil iz Albanije v Atene — Kraljev dvorec oplenjen RIM. 9. apr. b, Po objavi italijanskega radia je albanski kralj Zogu v soboto prekoračil albansko-grško mejo in se podal v Lerin, kjer ga je čakala kraljica Geraldina s kraljevima sestrama. Kralj rZogn je ri Lerina nadaljeval vožnjo v Atene. V Lerin je prispelo skupno 17 avtomobilov, med katerimi so bili deloma osebni, deloma tovorni, natovorjeni z osebno prtljago kralja in njegovega spremstva. V spremstvu kralja Zoga je bilo več višjih častnikov ter člani albanske vlade. V albanski prestolnici so po odhodu vlade in kralja Zoga pričeli pleniti zločinci, ki jih je vlada izpustila iz zaporov. Napadli so celo kraljev dvorec in odnesli iz njega vse, kar je zapustil kralj pri svojem naglem begu. Oplenili so tudi vilo, v kateri so stanovale kraljeve sestre. Temni elementi so pripravljali tudi napad na italijansko poslaništvo, kjer je organiziral obrambo in varnostno službo albanski orožniški major Stomati v družbi z italijanskim vojnim atašejem. Italijanska vojska je potrebovala za pot iz Drača do albanske prestolnice, ki je dolga okoli 30 km. dan in pol. Opera- cije italijanske vojske so se razvijale zelo počasi, ker so umikajoči se Albanci porušili mostove in razdejali cesto, ki veže Tirano z Dračem. Prvi italijanski vojaki so zasedli tiransko radio-oddajno postajo v soboto opoldne ter se javili z oddajo italijanske himne. Pri oddaji himne je tiranska radio-postaja umolknila. Italijanske motorizirane čete so se počasi približale tudi Skadru, ki so ga zasedle v soboto ob 3. popoldne pod poveljstvom generala Guzzonija. Tirana, 9. aprila. AA. (Štefani) Streljanje, ki se je začelo po begu kralja Zoga in njegove rodbine ter članov vlade, je trajalo vse do zjutraj. Glavno mesto Albanije je ostalo izročeno na milost in nemilost zločincem, ki so jih izpustili iz zaporov in ki so ropali po mestu. Izro-pali so celo kraljevo palačo ter rezidenco kraljevih sester. Odnesli so vse, kar kralj ni odnesel zaradi hitrega bega s seboj. Položaj italijanskega poslaništva je bil zelo težak, ker so pričakovali napad na poslopje. Popoldne je albanska vlada dala poslaništvu na razpolago nekoliko orožnikov, toda žandarji so izginili, ko je prispela vest, da so Albanci porušili most Ulica v Skadru i na Sijaku med Dračem in Tiranu. Red je vzpostavil albanski polkovnik Stamati, ki je zbral orožniške častnike in ki je s pomočjo italijanskega vojaškega atašeja ter več hrabrih Italijanov ujel številne roparje. Vzpostavil je normalno funkcioniranje radia, telegrafa in telefona. Visoki uradniki in albanski novinarji so stopili v zvezo z italijanskim poslaništvom ter potrdili, da je zdravi del albanskega javnega mnenja orientiran prijateljski napram fašistični Italiji. Priznali so, da Italija z bliskovito in odločno akcijo organizira v Albaniji nov red, ki bo zavaroval zemlji hiter napredek na vseh poljih. Oborožene tolpe prihajajo v Tirano, kjer same oddajajo orožje. Listi so izšli z vestmi o zgodovinskem dogodku prihoda italijanskih čet v glavno mesto Albanije. Zasedba Tirane RIM, 9. apr. br. V petek ob 9.30 dopoldne so italijanske čete vkorakale v Tirano. Pri zasedbi mesta se je primeril samo manjši incident. Ko so italijanske čete korakale proti mestu, so bile v nekem predmestju napadene od organizirane tolpe, ki pa so jo Italijani kmalu premagali. Po zavzetju mesta se je domača žandarmarija podvrgla italijanski vojaški oblasti in skrbi skupno z italijanskim vojaštvom za red in mir v prestolnici, kjer so razobešene poleg italijanskih tudi albanske narodne zastave. Rim, 9. aprila. AA. (Štefani) Na letališču v Tirani je pristal polk grenadirjev, ki so prispeli z letali iz Tarenta. Albansko prebivalstvo je sprejelo italijanske čete navdušeno. LONDON, 9. aprila. AA. (Reuter) Italijansko poslaništvo v Londonu objavlja, da bo še nocoj vse albansko ozemlje pod kontrolo Italije. GroS Ciano v Hrani TIRANA, 9. aprila. AA. (Štefani) V soboto ob 11. se je pripeljal z letalom na tiransko letališče italijanski zunanji minister grof Ciano. Pred svojim odhodom v Tirano je imel dolg razgovor z jngoslovenskim poslanikom na rimskem dvoru Hrističem, ki ga je obvestil o poteku italijanskih operacij v Albaniji. Grofa Ciana so pri prihodu v Tirano pozdravili predstavniki oblasti ter nemški in španski poslanik. Istočasno z grofom Cianom je prispel general Seredji. Na letališču je Ciano sprejel številne delegacije najvišjih albanskih državnih uradnikov ter politikov, dalje tuje poslanike ter predstavnike trgovcev. Bivši albanski regent Inferjaki je izjavil Cianu izraze vdanosti Mussoliniju in fašistični Italiji v imenu albanskega naroda. Ciano je od prisotnih navdušeno pozdravljen odgovoril, da je ducejeva volja, da albanskemu narodu zavaruje red, blagostanje in napredek v okviru albanskega narodnega življenja. Z aerodroma je krenila povorka avtomobilov, v katerih so se nahajali minister Ciano, general Gu-zoni in številno spremstvo v Tirano. Na občinskem trgu je Ciano izvršil inšpekcijo grenadirskih in mitraljeskih oddelkov. Množica ga je maha je z italijanskimi in albanskimi zastavicami navdušeno pozdravljala. V občinski hiši ga je pričakovala delegacija uglednih tiranskih Albancev, ki je Ciana prisrčno pozdravila ter manifestirala duceju in fašistični Italiji. Povratek v Rini RIM, 9. aprila, br. Zunanji minister grof Ciano SC JC danes ob 11. uri vrnil iz Tirane v Rim. Takoj po svojem pri- i hodu se je podal v palačo Venezia, kjer : je poročal Mussoliniju ter mu izročil zastavo, ki so mu jo poklonile albanske katoliške organizacije v zahvalo za osvobo-jenje izpod nekrščanske oblasti. Pred Cianovim odhodom iz Tirane se i je zbrala velika množica Albancev, ki so ! želeli prisostvovati odhodu zunanjega ministra. Prihiteli so tudi poglavarji raznih albanskih plemen, ki so občudovali italijanska letala in izražali svoje zadovoljstvo z novim stanjem. Neki poglavar je nagovoril grofa Ciana in mu izrar.il upanje, da bo fašistična Italija zgradila v Albaniji nove šole in bolnice. Ko nfi je Ciano to potrdil in dodal, da bo Italij gradila tudi ceste, je množica navdušeno pozdravljala mladega italijanskega ministra. Pri odletu grofa Ciana je krožilo J* nad letališčem več italijanskih letal, katerih akrobacije so zadivfle množico, ki še nikoli ni videla kaj taleega. Začasni albanski direktorij Pariz, 9. aprila, b. Po še nepotrjenih vesteh je baje albanski kralj Zogu osnoval na grškem ozemlju začasni albanski direktorij. Tirana, 9. aprila, br. člani začasnega komisarijata, ki ga tvorijo v Tirani odlični zastopniki albanskega naroda, so poslali Mussoliniju brzojavko, v kateri mu izražajo svojo zahvalo za osvobojenje izpod koruptnega režima pod kraljem Zogom. V brzojavki zatrjujejo, da so sprejeli italijansko vojsko z istimi ponosom, s katerim jo je poslal duce v Albanijo. Rini, 9. aprila, br. Dosedanji albanski minister in poslanik v Sofiji, ki je bival šest let kot albanski poslanik v Rimu, je poslal Mussoliniju dolgo brzojavko, v kateri mu čestita k naglemu uspehu v Albaniji, kjer ima Italija v duhu svoje rimske misije življenjske interese. Poslanik Mienil Dino želi nadalje, da bi Italija prav tako uspešno zastopala svoje interese, kakor jih je doslej brez vsake agresivnosti, tudi v bodočnosti na drugi strani Adrije. Albanski kralj Ahmed Rim o vzrokih okupacije Italijanski glas o razmerah v Albaniji pred vkoraka- njem italijanskih čet Rim, 9. aprila. AA. (Štefani) Izredne izdaje časopisov objavljajo poročila o dogodkih v Albaniji pod sledečim naslovom: »Prijateljske in fašistične čete pod poveljstvom generala Guzonija vzpostavljajo nov red v Albaniji. Več uglednih albanskih osebnosti je prišlo v poslaništvo izrazit priznanje Italiji in duceju ter prepričanje, da se v zgodovini Albanije zdaj začenja nova doba«. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Dogodki so se v Albaniji razvijali pospešeno zaradi delavnosti terorističnih oboroženih tolp, ki jih je albanska vlada mobilizirala v zadnjih dneh, in sicer v času, ko so se vodila pogajanja med Rimom in kraljem Zogom za sklenitev še tesnejšega sporazuma. General Seredji, ki je prispel v Rim, da bi vodil omenjena pogajanja, je imel važne razgovore v palači Chiggi, pri katerih se je mogel prepričati o iskreni volji Italije, da se razvije najintimnejše sodelovanje med obema državama. Italijansko prijateljstvo je omogočilo Albaniji, da uživa mir po nemirni dobi. Italija, ki je Albaniji stalno dajala dokaze o svojem prijateljstvu in celo znatno finančno pomoč, je imela namen, da v interesu obeh držav razvije svoje dobre odnošaje na solidni in trajni podlagi. Toda dvojna igra vodilnih krogov v Tirani se je jasno pokazala v zadnjih dneh. Med tem, ko se je general Seredji pogajal v Rimu, je albanska vlada začela preganjati italijanske državljane v Albaniji. Zaradi tega gibanja terorističnih skupin se je morala vrniti skupina italijanskih bivših bojevnikov, ki je bivala v Albaniji. Drugi Italijani, ki so živeli v Tirani in Vuloni, so zapustili Albanijo z letalom. Zadnje dni se je odhajanje Italijanov iz Albanije še pospešilo in so se zbraie velike množice beguncev v pristaniščih. Končno jc bila letalska in pomorska služba med obema obalama Jadranskega morja prekinjena zaradi neposredne akcije albanskih tolp. Iz razburjenja na grški in jugo-slovcnski meji se more sklepati, da je obstojala namera, izzvati nerede. Zaradi teg» je položaj v Albaniji v zadnjih dneh dob® posebno delikatno obliko, tako zaradi notranjih razlogov, kakor tudi zaradi inozemske reakcije, ker ni bil ogrožen samo notranji red, pač pa tudi miren odnos z ostalimi državami. Vsi Italijani niso odšli to. Albanije. Poslanik Jacomini in osebje poslaništva je ostaio v Tirani z nekaj drugimi Italijani. Devet članov italijanskega diplomatskega zastopstva je ostalo na svojem mestu, kakor je to tudi moralo biti. Smatra se, da je takšno stališče italijanskih zastopnikov popolnoma v skladu s prestižem Italije in da bo predmet posebnega priznanja od strani rimske vlade. Odgovornosti kralja Zoga in njegovih zadnjih ministrov morajo ostati oddvojene i* izolirane. Albanski narod se po veliki večini ne spušča v to avanturo. Tisti, ki s« dozdaj imeli v rokah usodo Albanije, vidijo v tem neizbežno posledico svojega načina vladanja, po katerem so javne blagajne služile po večini za to, da so iz njih bogatele male skupine ljudi, medtem ko so bile ljudske množice vržene v najbolj črno bed«. (NADALJEVANJE NA 2 STRANI) ■Mškt Stari knežji dvorec v Dračn o,-« Dvorec fcralj,? Khmegn Z^gr? v Tirani \ Start sistem turških upraviteljev je živel v albanskih vladajočih krogih. Tolpe, ki jim je pomagala albanska vlada, spominjajo na janičarje iz pretekli!) stoletij, toda ljudstvo ni aa strani \ latle. f,.nogoštevilne osebnosti 60 obhodile brezbrižnost uradnih krogov, za. srednje sloje. Najbolj pa obsoja vodilne kroge dejstvo, da so poslali teroristične tolpe proti italijanskim kolonistom. Začela so se preganjanja tistih, ki so začeli z delom za preporod albanskega naroda, ki je propadel v močvirjih in ki ga je morila malarija. Takšno postopanje globoko žali človeška čustva. Zdi se, da je general Seredji obsodil obnašanje tiranskih vodilnih krogov in izjavil, da to obnašanje pomeni izdajstvo italijanskega prijateljstva. RIM, 9. aprila. AA. (Štefani) Vse italijansko ljudstvo spremlja od včeraj z velikim zanimanjem in živini navdušenjem potek hitre in energične akeije v Albaniji, ki ne gre samo za tem, da se zavarujeta mir in red ter blagostanje, ki ga želi Italija ustvariti s svojim kapitalom, temveč tudi za tem, tla se preprečijo mednarodne intrige, ki so ovirale mir v tem delu Balkana. V vseh italijanskih mestih so se vršile spontane manifestacije veselja. Množice so navdušeno vzklikale fašistični Italiji in Mussolinlju. Nov val navdušenja je zajel vso Italijo, ko je prispela vest, da so italijanske čete vkorakale v Tirano. Vest so objavile vse italijanske radijske postaje, listi pa so izdali posebne izdaje. 0 feu nsKa pristamsca Odpor so nudili policija, orožniki tn neregularne čete, ki so se potem umaknile v hribe RIM, 9. apr. br. Po poročilu agencije Štefani so naletele italijanske čete v Draču na nepričakovan odpor. Komaj se je italijansko vojaštvo izkrcalo, je bilo sprejeto s streli iz pušk in strojnic. Albanske tolpe, med katerimi pa ni bilo albanskih vojakov, so pod poveljstvom nekoga orožni-škega komandanta ovirale izkrcanje večjega števila italijanskih okupacijskih čet. Albanci so streljali iz hiš, izza zidov in streh. Italijansko topništvo je odgovorilo na napad s streli manjšega kalibra, ki so povzročili nekaj materialne škodo v mestu. Istočasno je krožila nad mestom italijanska zračna eskadra, ki je vrgla nekaj bomb. Slednjič so mogli Italijani nadaljevati z zasedbo Drača. Čeprav so italijanske hitre čete takoj zadele zasledovati upornike, so ti izginili brez sledu. London, 9. aprila, br. Londonski listi pišejo zelo obširno o dogodkih,kiso se odigravali med napadi na albanska pristanišča. »New Cronicle« pravi, da je bil napad očitno že dolgo pripravljen in se čudi, da zapadni velesili nista prej posegli vmes in napada preprečili. V vseh italijanskih mestih ob Jadranskem morju so bile pripravljene ogromne množine orožja, zlasti tankov in letal. Zato je bilo tudi mogoče, da so Italijani tako hitro spravili v Albanijo takšne množine tankov. Bombardiranje albanskih pristanišč se je začelo povsod hkrati in je pri tem delovalo 197 italijanskih vojnih ladij, ki so pripeljali 50.000 vojakov. »Times« pišejo po sporočilu svojega dopisnika, da sta Drač in Valona skoraj razbita. Boji v Draču so trajali vso noč od 7. do 8. aprila, v okolici Drača pa še vso so-oto. Drač je bil štirikrat napaden iz zraka in prav tolikokrat tudi s topovi vojnih ladij. Valona je bila napadena trikrat z morja in dvakrat iz zraka. Santi Quaranto so Italijani obstreljevali trikrat z morja in štirikrat z letali. >>Daily Telegraph« in »Morning post« poročata, da je bilo v Valoni le nekaj malega vojakov, ki so se postavili Italijanom v bran. Pridružilo pa se jim je vse prebivalstvo, ki je v obupnem boju poskušalo zadržati sovražnikovo prodiranje. V okolici Drača so albanski kmetje najprej hitro spravili na varno svoje družine, potem pa so s svojim starinskim orožjem napadali Italijane, čeprav je bilo očitno, da s svojim orožjem ne bodo mogli nikomur dosti škodovati. Italijanska letala so imela svojo napadalno bazo v Brindisiju, kjer so nalagala bombe, potem pa so se vračali tja po nove. V soboto zvečer so se v Londonu razširile vesti, da so albanski muslimani prosili proti Italiji sveto vojno. Rim, 8. aprila, b. Po poročilu agencije Štefani je poslednji upor v Albaniji organiziral kralj Zogu sam v zvezi z nekim bivšim zločincem. Med uporniki sta bila tudi svak in nečak notranjega ministra. Oba sta delila med upornike funte. Prve vesti o italijanskih izgubah Drač, 9. aprila. AA. (Štefani). Pri vzpostavljanju baze za izkrcavanje v Draču je bilo ubitih 8 italijanskih mornarjev, 34 mornarjev pa ranjenih. Od suhozemske vojske so bili ubiti trije vojaki,ranjenih pa je bilo devet. V Santi Quaranti je bil ubit en mornar, 10 pa jih je bilo ranjenh. Poziv prefekta Drača Rim, 8. aprila. AA. (Štefani). Prefekt Drača, Mario Kodeli, je naslovil preko radia albanskemu narodu poziv, v katerem trdi. da so zadnji dogodki posledica politike kralja Zoga napram Italiji. Naglasil je italijanske napore za organizacijo albanskega narodnega življenja v blagor albanskega naroda. Svoj govor je Kodeli končal z besedami: Bratje Albanci! Mussolini je dokazal, da je pravi prijatelj italijanskega naroda. Videli boste, da bo on držal besedo, ter da bo napravil iz Albanije složno in neodvisno državo, polno življenja. Vojska, ki se je izkrcala v Albaniji prinaša red, mir in pravico, kar vlada kralja Zoga ni spoštovala Imetje zaupanje, živela Albanija! živela Italija in njen voditelj! Albanska vojna moč Pariz, 9. aprila, b-. Po informacijah pariških listov šteje albanska armada s kraljevo gardo vred v mirnem času 16.400 mož. V vojni morejo zbrati 80.000 do 100.000 mož. Orožja imajo prav malo. Letali imajo samo dve, topov 92, tankov 12, strojnic 360, pušk 14.500, revolverjev pa 1300. Zasebniki imajo res mnogo več orožja, toda to orožje je že zastarelo in v redni vojni skoraj ne pride v poštev. Italija je poslala v Albanijo, kolikor je znano iz italijanskih virov, 400 letal in približno toliko tankov, vojakov pa 35.000 do 50.000 Odmev! po svetu Zahteva po sklicanju angleškega parlamenta London, 9. aprila, b. V soboto dopoldne so se vsi ministri razen ministrskega predsednika Chamberlaina, ki se mudi še na škotskem, sestali na seji vlade, ki jo je vodil finančni minister in podpredsednik vlade sir John Simon. Po seji je bil izdan kratek komunike naslednje vsebine: »Danes se je pod predsedstvom sira Johna Simona sestal ministrski svet na sejo, na kateri je podal poročilo o zunanjem položaju zunanji minister lord Halifax. Nove seje vlade niso predvidene, pač pa so vsi ministri naprošeni, da ne zapuste Londona. Ministrski predsednik Chamberlain je bil o poteku seje in o položaju takoj obveščen.« Ker sta vodja iaburistov major Attlee in vodja liberalne stranke Sinclair v posebnem pismu Chamberlainu zahtevala sklicanje parlamenta zaradi razprave o Al bani ji, se pričakuje, da bo spodnja zbornica sklicana na sejo sredi tedna, ko se pričakujejo nove Chamberlainove izjave. Sinclair v svojem pismu še posebej opozarja, da pomeni italijanska intervencija v Albaniji kršitev lanskega velikonočnega sporazuma, sklenjenega med Anglijo in Italijo, V ostalem pa so v londonskih vladnih krogih danes zelo rezervirani. Iz poučenega vira se doznava, da vlada skrbno proučuje položaj, ne želi pa zavzeti javno nobenega stališča, dokler ne bo zbrala vseh potrebnih podatkov. Dosedanja poročila si namreč še vedno zelo nasprotujejo in jih je težko preveriti. London, 9. aprila. AA. (Reuter). Chamberlain je prispel snoči z avtomobilom v Aberdeen ter je nadaljeval nato z brzovla-kom pot v London, kamor je prispel davi ob 8. Izjavil je, da se verjetno ne vrne več v Forbs na oddih. Zunanji minister lord Halifax je sprejel francoskega poslanika Corbina, nato pa še albanskega in ameriškega poslanika v Londonu. London, 9. aprila, v. Angleški tisk je pričel zopet obširno razpravljati o potrebi nacionalne koncentracijske vlade, ki bi jo tvorile najbolj močne osebnosti angleškega političnega življenja. V to koncentracijsko vlado bi vstopili med drugimi tudi Chur-chil, Eden in Duf Cooper. V zvezi s tem naj bi se ustanovilo takoj tudi municijsko ministrstvo, ki naj bi ga prevzel Churchil. Težava bi bila samo z dodelitvijo resora Edenu, ki bi bil prvenstveno predistiniran za zunanjega ministra. To pa bi bilo težko izvesti pod predsedništvom Chamberlaina, ki je osebno nadvse prijateljsko razpoložen do znuanjega ministra Halifaxa, v katerega ima največje zaupanje. V Ameriki Newyork, 8. aprila. AA. (DNB).. Razvoj dogodkov v Albaniji zavzema prvo mesto v tukajšnjem jutranjem časopisju. »Herald Tribune« pravi, da se zasedanje Albanije in pristop Španije k paktu proti kominter-ni more smatrati kot prvi odmev Chamberlainove politike. Prevladuje pa mišljenje, da Francija in Anglija ne bosta pod-vzeli nobenih političnih ukrepov. Vkoraka-nje italijanskih čet v Albanijo je najprej zbudilo veliko presenečenje, pozneje pa so skupin, ki vidijo v spremembi zakona o nevtralnosti pot k novi ureditvi. Po spremembi zakona o nevtralnosti bi Roosevelt moral dobiti pooblastilo, da vsako državo — napadalko izolira z neke vrste zaporo, dočim bi napadeni državi nudil veliko pomoč. Debata o spremembi zakona o nevtralnosti je z ozirom na to v zvezi z nemško zunanjo politiko. Večina v senatu je še vedno proti temu, da bi se Amerika vmešavala v evropsko vojno. V Turčiji Carigrad, 9. aprila. AA. (Havas). Turško časopisje obširno komentira dogodke v Albaniji, časopis »Jeni Sabah« objavlja članek, v katerem pravd, da bo precej težko likvidirati vprašanja, ki so nastala po italijanskem vdoru v Albanijo. Pisec članka v nadaljnih svojih izvajanjih govori o odmevu tega dogodka v posameznih balkanskih državah. V Belgiji Bruselj, 9. aprila. AA. (DNB). Belgijski tisk prinaša obširna poročila o italijanski akciji v Albaniji. Uradni krogi spremljajo dogodke z največjim mirom. Obstoja prepričanje, da bo italijanska akcija v kratkem končana. Tukaj ne mislijo, da se bodo inozemske sile vmešavale. Ton listov ni najugodnejši za Italijo. Washington, 9. aprila, b. Cordel Hull je po naročilu predsednika Roosevelta izdal komunike, v katerem označuje italijansko akcijo v Albaniji kot zelo nevarno ogro-ženje svetovnega miru. Seja francoske vlade Pariz, 9. aprila, b. (Havas). Danes popoldne je bila seja francoske vlade, ki je trajala do večera. Seje so se udeležili ministrski predsednik Daladier, mornariški minister, minister za letalstvo in načelnik glavnega štaba general Gamelin. Takoj po seji je sprejel predsednik republike Lebrun ministrskega predsednika v avdienco. Papežev mirovni govor Kim, 9. aprila. AA. (Štefani) V teku današnje maše v baziliki sv. Petra je imel Pij XII. pridigo, v kateri je med drugim dejal, da vsi govorijo o miru, toda miru ni, temveč obstojita na svetu nezadovoljstvo in vznemirjenost. Mir in medsebojno razumevanje se lahko okrepita samo, ako se dela na tem, da se medsebojno razumevanje goji in ako bodo šli narodi po svetlejših potih napredka. Nato je papež izrazil svoje obžalovanje, da mednarodno zaupanje, ki je toliko potrebno današnjemu svetu, ni tako čvrsto, kakor bi moralo biti. Na kraju je papež naslovil poziv vsem državnikom in narodom, naj delajo v korist miru, pravice in usmiljenja. Ob 12.40 je dal papež svoj blagoslov »urbi ter orbi« z zunanjega balkona bazilike. Ogromna množica vernikov, ki se je nahajala pred baziliko, je priredila sv. očetu prisrčne ovacije. Madžari zasedli odstopljeni del Slovaške Budimpešta, 8. aprila. AA. (MTI). Madžarske čete &q zasedle danes ozemlje, ki ga je dobila Madžarska na podlagi sporazuma, sklenjenega 4. aprila med madžarskim in slovaškim zastopstvom. Smrtna nesreča na ljubljanski postaji Ljubljana, 9. aprila. Danes ob pol dveh popoldne se je pripetila na ljubljanskem glavnem kolodvoru tragična nesreča, ki je terjala človeško življenje. Ko je hotel 53-letni vozni preglednik ljubljanske kurilnice Prane Verčič prekoračiti tir, ga je povozil vlak. Navzoči so prihiteli na pomoč, toda bilo je že prepozno. Pokojnik zapušča ženo in sina. Še dve železniški nesreči Vlak je v nedeljo okoli 3. popoldne povozil med postajama Verd in Logatec neznanega moškega, starega okoli 55 do 60 let. Ali je šel mož namenoma pod vlak, ali je bila nesreča, še ni ugotovljeno. Dobil je poškodbe na glavi in na roki in je bil takoj mrtev. Blizu postaje Slovenske Bistrice je popoldanski osebni vlak nevarno ranil Konrada Cobca, občinskega uslužbenca iz Maribora. Cobec je hodil ob progi in ni opazil prihajajočega vlaka. Prepeljali so ga v Maribor, kjer so ugotovili, da ima huge poškodbe na glavi. Neprevidno ravnanje z revolverjem V bolnišnico so danes pripeljali Andreja Jakopiča iz Male vasi pri Ježici. Fant je razkazoval revolver, ki je bil nabit. Neko dekle mu ga je hotelo izbiti iz rok, da bi se ne pripetila nesreča, pa se je pri tem revolver sprožil in je bil Jakopič lažje ranjen. Povoljno napredovanje rekrutacije v Angliji London, 8. aprila, b. Angleški vojni minister je podal danes izjave o povoljnem napredovanju prostovoljne rekrutacije za teritorialno armado, ki dopušča že sedaj podvojitev efektivov te armde. Mussolini jeva zahvala jugoslovenski vladi BEOGRAD, 9. aprila. AA. Tukajšnji italijanski poslanik Indelli je obiskal včeraj zjutraj predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča in zunanjega ministra Aleksandra Cincar Markoviča ter po specialnem nalogu predsednika italijanske vlade in v njegovem imenu izjavil, da italijanska vlada zadržanje Jugoslavije v sedanji krizi italijansko-albanskih odnoša-jev visoko ceni, prav tako pa ga ceni tudi italijanski narod. Dejal je, da bo to zadržanje pripomoglo — kar je Mussolini-jev namen — k tesnejšim prijateljskim stikom. RIM, 9. aprila. AA. (Štefani) Jugo-slovensko poslaništvo v Rimu je dalo listu »Giornale d' Italia« tole izjavo: Vesti, ki jih je del tujega časopisja razširil, češ da je Jugoslavija v zvezi z dogodki v Albaniji podvzela gotove ukrepe, so netočni. Jugoslovenska vlada je v neprestanem stiku z italijansko vlado. Italijanska vlada je pripravljena zaščititi interese Jugoslavije. Jugoslavija želi, da se spor čimprej konča in gleda na vso stvar izključno s stališča jugoslovensko-ftalijanskega sporazuma, od katerega se Jugoslavija ne misli oddaljiti. Zaradi tega Jugoslavija s pozornostjo spremlja dogodke v Albaniji. LONDON, 9. apr. br. Iz Beograda je dospelo poročilo, da se je italijanska vlada opravičila, ker je neko italijansko letalo preletelo jugoslovensko mejo pri Ohridskem jezeru. Arnavtski begun« na našem ozemlju Budimpešta, 9. aprila, br. Uradna agencija je prejela iz Beograda vesti o vednem večjem številu arnavtskih beguncev, ki skušajo najti zavetišče na jugosloven-skem ozemlju. Eeckov povratek v Varšavo Slovesen sprejem in veličastne manifestacije prebivalstva za Anglijo, Francijo in poljsko vojsko Varšava, 9. aprila, v. Včeraj ob 17.30 se je vrnil iz Londona v Varšavo zunanji minister polkovnik Beck, ki je imel na poti še važne konference s poljskim poslanikom v Parizu in Berlinu. Polkovniku Becku so priredili nadvse slovesen sprejem. Na kolodvoru so bili zbrani skoraj vsi člani vlade, poslaniki Anglije> Francije, Rumunije in Rusije. Navzočih je bilo tudi veliko število najvišjih poljskih vojaških funkcionarjev. Po pozdravu na kolodvoru se je odpeljal minister Beck v zunanje ministrstvo. Na poti ga .je pozdravljalo prebivalstvo z burnimi manifestacijami, pri katerih so klicali Angliji, Franciji in poljski vojski. Poljska javnost je še vedno pod vtisom podpisa pogodbe z Anglijo o vzajemni pomoči. Po mišljenju političnih krogov je mogoče resumirati uspeh londonskih pogajanj a tremi točkami: 1. Sklenjen .je sporazum o vzajemni pomoči med Anglijo in Poljsko, ki stopi avtomatsko v veljavo, če bo ena izmed obeh pogodbenih strank napadena. 2. V pogodbo o vzajemni pomoči so vključeni tudi angleški dorainioni, ki so obvezani priskočiti na pomoč Poljski v primeru napada, kakor jim mora obratno prti na pomoč Poljska v primeru napada. 3. Pogajanja za sklenitev obrambne zveze med Poljsko in Rumunijo, ki jo priporočajo in forsirajo londonski krogi, še niso zaključena, vendar pa sta Varšava in Bukarešta v stalnih diplomatskih stikih. Skozi Berlin Berlin, 8. aprila. AA. (Havas). Poljski zunanji minister Beck se je danes popoldne peljal skozi Berlin v Varšavo. Poljski veleposlanik v Berlinu se je z njim razgo-varjal med vožnjo od prve do druge berlinske postaje. Vprašanje ureditve odno-šajev med Rumunijo in Madžarsko Varšava, 9. aprila, b. Razgovori med Poljsko in Rumunijo za ureditev odnošajev z Madžarsko, ki so se vodili tudi med Bec-kovo odsotnostjo, se bodo po Beckovem povratku nadaljevali v pospešenem tempu. Beckov obisk v Parizu čez nekaj tednov Pariz, 9. aprila. AA. (Havas). Na svojem včerajšnjem sestanku z Bonnetom je poljski veleposlanik Lukasiewicz po navodilih zunanjega ministra Becka obvestil podrobno zunanjega ministra Bonneta o razgovorih, ki jih je imel na poti od Calaisa do Bruslja. Beck, ki je zelo zadovoljen s svojim obiskom v Londonu, bo obiskal Pa- Grška odlikovanja za člane naše vlade Beograd, 8. aprila. AA. Grški poslanik na našem dvoru Raul Bibica-Roseti je obiskal včeraj predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča ter mu predal red velikega križa odrešenika z lento, s katerim ga je odlikoval grški kralj. Bibica-Roseti je obiskal tudi ministra za zunanje zadeve Aleksander Cincar-Markoviča ter mu predal red sv. Jurija 1. stojne z lento. Nato je obiskal jugoslovenskega poslanika v Berlinu dr. Iva Andriča ter mu izročil red feniksa z lento. Rusko-japonski ribolovni sporazum Tokio, 8. aprila. AA. Danes je zasedal tajni državni svet, ki mu je predsedoval japonski cesar. Svet je odobril sporazum z Rusijo glede ribolova. Gobbels zopet na Rodosu KAIRO, 8. aprila, br. Nemški propagandni minister dr. Gobbels se je vrnil iz Egipta na Rodos. če se hočete udeležiti velikega »Jutrovega« nagradnega tekmovanja, morate imeti kupon iz velikonočne številke »Jutra« Ne zamudite prilike Pohitite in razprodano Razpisanih je 305 nagrad v vrednosti preko 100.000 din. Med nagradami so: avtomobU »Skoda«, motorno kolo, kolesa, radio aparat, šivalni stroj, pisalni stroj, fotoaparati, ure itd. riz čez nekaj tednov. Razgovori med Pofj-sko in Rumunijo glede odnošajev z Madžarsko, se bodo nadaljevali. Gibanje nemških čet ob poljski meji Pariz, 9. aprila, b. Nekateri tuji opazovalci so registrirali včeraj večje gibanje nemških čet ob poljski meji. V nemških uradnih krogih zatrjujejo, da gre le za običajne dislokacije, ki so povsem normalne, ker se vračajo spet v svoje vojašnice in v svoje baze čete, ki so bile pretekle dneve angažirane na češkem in Moravskem. Protest poljske vlade Pariz, 9. apr. br. Po vesteh iz Londona pripravlja poljska vlada protest proti zbiranju oddelkov nemške vojske v smeri Vzhodne Prusije. S P 0 R T 19, kolo v ligi Ljubljana: Slavija (V) 3:1 (Osi) š Ljubljana, 9. aprila. Pred dobrimi 1000 gledalci je bila danes popoldne na igrišču ob Tyrševi cesti odigrana precej važna in z napetostjo pričakovana nogometna tekma za točke v ligi med Slavijo iz Varaždina in domačo Ljubljano. Vreme je bilo ugodno, teren kakor nalašč. Obe moštvi sta se dobro zavedali, da gre v današnji igri skoraj »za biti ali ne biti« in sta dolgo igrah zelo previdno in tudi precej nervozno. Varaždinci so pri tem vendar pokazali odločnejši start in v prednji vrsti tudi precej tehničnega znanja, tako da je prevladoval vtis, da bodo točke za Ljubljano dosegljive le z največjim naporom. Domači so se držali preveč defenzivno in posledica tega razmerja v polju je bila slednjič, da je Slavija po svojem odličnem napadalcu Koprivnjaku nekaj pred koncem polčasa prišla zasluženo v vodstvo. Po odmoru se je slika nekoliko spremenila v prilog domačih. Moštvo je začelo vsaj sporadično prodirati in je res iz gneče v prvih 10 minutah igre po naglem posredovanju Pupa doseglo izravnanje. Tik nato in še preden se je igra začela znova od sredine, se je varaždinski vratar grobo spozabil nad Janežičem, ki je obležal na tleh. Sodnik, ki do tedaj ni imel baš pretežke naloge, je pravilno odredil njegovo izključitev. Po dolgih razpravah se je vratar udal. njegovo mesto v vratih pa je zasedel eden ostalih. Igra se je nato nadaljevala s precejšnim handicapom za goste, ki pa so vendar sem in tja še vprizorili nekaj napadov na nasprotnikova vrata. Toda pritisk Ljubljančanov je spričo nesigurnega moža v vratih vendarle obrodil dva zgo-ditka, katerima obema je bil avtor hitri in okretni Trko. Igra je v splošnem kljub napetemu ozračju ob izključitvi vratarja Slavije potekla dovolj fair, sicer pa je nudilo komaj nogomet, ki bi bil vreden naših izbranih nogometnih moštev. Tekmo je sodil g. Hadži-Bakič iz Sarajeva — brez omembe vrednih napak in zamer. Ostali izidi Ostalih pet tekem današnjega kola je prineslo same zmage farvoritov, in sicer v prav izdatnem razmerju. Glede na takšne izide se prvenstvena tabela ni skoraj nikjer spremenila, razen v korist naše Ljubljane, ki je s pridobljenima dvema točkama prehitela brate iz Skoplja in se spet dvignila na svoje staro — deveto — mesto. Izidi drugod pa so bili naslednji: ZAGREB : GRADJANSKI (Z) : SLAVIJA (S) 6:0. BEOGRAD : BSK : BASK 5:0 (3:0). JUGOSLAVIJA 2 JEDINSTVO &1 SPLIT : HAJDUK : ZEMUN 6:0. SKOPLJE : HAŠK : GRADJANSKI (S* 2:0. Po XIX. kolu Je ostal v vodstvu BSK z 31 točkami, temu sledi e prejšnjimi tremi točkami razlike Gradjanski iz Zagreba, na tretjem častnem mestu pa je Hajduk s 26 točkami. Vrstni red ostalih klubov je naslednji: 4. Jugoslavija, 5. Hašk, 6. Jedinstvo, 7. Slavija (S), 8. Bask, 9. Ljubljana, 10. Gradjanski (S), 11. Slavija (V) in 12. Zemun. Te tekme se bodo nadaljevale kar precej prihodnjo nedeljo, ko bo med ostalimi v Ljubljani srečanje med Ljubljano in Baskom, ki bo obenem zadnje v tej konkurenci na domačih tleh. Oglasi v „Jutru" vedno največji uspeli! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovorni Alojz Novak. — Val z Ljubljani