Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA STKVILKA 9. — LETO XI.	ZP IS 4.	KRA KRANJ MAREC 1972
K 8. marcu, dnevu žena		
» Elektromehanika « Kranj
Uspehi gospodarjenja nad pričakovanjem — DS potrdil zaključni račun za leto 1971 — Izrečeno priznanje vodstvu za doseženi poslovni rezultat
Ko vsako leto praznujemo dan žena, jim predvsem čestitamo, obdarovanje po večjih kolektivih počasi odmira, več pa je veselja doma v krogu družine. Razumljivo je, da ta dan ni predvsem namenjen le navedenemu praznovanju, pač pa bi bilo pri tem misliti na aktualne probleme žensk in možnostih reševanja teh problemov v sistemu družbenega samoupravljanja. Priznati moramo, da pri tem prepočasi napredujemo; žena-delavka je šc vedno preveč obremenjena, zato nikakor ni prav, da jim je bil »podarjen« le dan žena, pač pa je treba pomen tega praznika tudi v praksi čitnprej in temeljito rešiti. Le čestitke in darila ten problemov prav zagotovo ne bodo nikdar rešila.
Treba je še vedno odkrito priznati, da položaj naše ženske kot matere in aktivne delavke v vseh družbenih dejavnostih dostikrat ni lahak, zato mora naša družba bolj premišljeno in učinkoviteje reševati te probleme. Z graditvijo več ustanov za otroke in z organiziranjem več drugih oblik pomoči družini bomo ustvarili pogoje, da bo
bolj prišla do izraza vloga žene tako v družbenem življenju in pri vzgoji otrok v mestu in na vasi. Da bi se ženska lahko bolj uveljavljala tudi v družbi, je nujno potrebno odločneje ustvarjati zadevne pogoje v delovni organizaciji in komuni, tako da jih volimo v organe družbenega samoupravljanja in v družbene organizacije.
Premala razvitost družbenih služb in storitvenih dejavnosti, ki naj bi pomagale družini pri varstvu otrok in jo razbremenjevale zamudnega in napornega gospodinjskega dela, povzroča dvojno obremenitev zaposlenih žensk, njihov manjši delovni učinek, neurejene družinske razmere in ogroža zdrav in vsestranski razvoj otrok. To, da
8.	marca ženskam čestitamo k dnevu žena, da ta dan več ali manj bučno proslavljamo, je le bežen utrinek, ki nas ne sme zavesti, da je s tem štor-jeno vse. Ženske bodo resnično enakopravne šele takrat, ko bo njih enakopravnost tudi v praksi odsev vsega že povedanega in želja ob vsakoletnem prazniku 8. marcu, dneva žena.
Fi—
DS tovarne Elektromehanika Kranj je na zasedanju dne 28. 2. 1972 med drugun potrdil zaključni račun tovarne in predlog finančnega načrta oblikovanja in porabe sklada skupne porabe in osebnih dohodkov.
Največ zanimanja je vzbudilo poslovno poročilo za leto 1971, ki ga je podal direktor finančno-ekonomskega področja tov. Slavko Fatur. V poročilu je poudaril, da so doseženi rezultati kljub različnim težavam v preteklem letu zelo dobri, vsekakor najboljši kar jih je tovarna dosegla v zadnjih 10 letih.
Tako je bil plan proizvodnje vrednostno presežen z 12%, nasproti letu 1970 pa je večji za 36%.
V tovarni je bilo v teku leta zaposlenih 5.450 delavcev ali 450 več kot v letu 1970. Storilnost (računana po verižnem indeksu storilnosti) sc je povečala za 19%. Tudi osebni dohodki so doživeli velike premike nasproti letu 1970, saj so se v poprečju povišali za 39% in so znašali poprečno na zaposlenega
1.437,00	din.
Celotni letošnji dohodek kaže zelo ugodno sliko, saj je za 41 % večji kot v pretek-klem letu. Dohodek je bil za 52% večji kot v lanskem letu. Ostanek dohodka pa je večji kar za 145%. Doseženi poslovni rezultati bodo omogočili tovarni, da bo v bodoče izpolnila predvidene plane
jiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiyi
1	'	E;
S Članicam ZP iskra	j=
iskrene čestitke k dnevu žena	=
X- zimsko-športne igre Iskre so za nami. O tem kako so potekale, pišemo na straneh 4, 5, ‘	8, na posnetku pa vidimo smučarje Iskra Commerce, katerih ekipa je letos odnesla ekip-
no zniago, z minimalno prednostjo pred ekipama ZZA in Elektromehanike
v zvezi z novimi investicijskimi vlaganji.
DS je ob ugotavljanju rezultatov poslovanja izrazil vodstvu tovarne in vsem članom delovne skupnosti priznanje za uspešno dosežene rezultate.
V nadaljevanju seje je DS odobril za stanovanjsko gradnjo kredite v višini 2,500,000,00 din in potrdil pogodbo o skupnem investiranju s firmo BELL Antwerpen in pogodbo o poslovanju z Elektronsko industrijo Niš.
Prva predavanja na »ISKRINI I. stopnji«
Slovesen začetek
Blizu osemdeset slušateljev prvega letnika elektrofakulte-te v Ljubljani, članov delovnih kolektivov Iskre, je v ponedeljek 28. 2. 1972 poslušalo prva predavanja na »Iskrini I. stopnji«.
Začetek je bil nadvse slovesen. Zbrane slušatelje je v imenu Elektrofakultete toplo in iskreno pozdravil rektor fakultete profesor Čebulj, pri čemer je poudaril tesno povezanost fakultete z Iskro od nastajanja tega pomembnega in uglednega kolektiva (1945) dalje pa do današnjih dni. Pozdravil je tudi vse goste, med katerima sta bila tudi generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar in rektor Univerze prof. dr. Mirjan Gruden, slušateljem pa je dal tudi nekaj praktičnih nasvetov za študij ter jim zaželel uspešno delo.
Tudi generalni direktor ZP
Iskra Vladimir Logar je navzočim zaželel uspeh pri študiju in delu ter v kratkih besedah obrazložil program razvoja Iskre ter potrebe po strokovnih kadrih.
Po tako svečanem začetku »Iskrine prve stopnje« na . Elektrofakulteti, je bil ša kratek praktični posvet in razgovor s slušatelji o samem študiju, o »razrednem svatu«, mentorjih, skriptah ipd. nakar je sledila razdelitev indeksov — in tudi prvo predavanje je uspešno steklo.
Prepričan sem, da je pretekli ponedeljek precejšnjega pomena za vse (in za marsikaterega življenjski mejnik!) in, da se tega zavedajo tako delovni kolektivi Iskre, ki so dali sredstva, ZP Iskra, Elek-trofakulteta oz. njen kolektiv ter ne nazadnje sami slušatelji.
.-I.S.-
S seje republiškega sveta sindikatov
Minimalni OD bi se morali prilagajati življenskim stroškom
Republiški svet sindikatov je na seji 25. januarja v Ljubljani sprejel svoj akcijski program. Ena bistvenih nalog je uskladitev stališč — kar bi povečalo učinkovitost sindikatov pri reševanju osrednjih vprašanj, zajetih v tem programu. To pa so vprašanja gospodarskega stanja in stabilizacije, socialnih razlik, ustavnih dopolnil in uveljavitve samoupravljanja, pa vprašanja usposobitve delavcev in njihovih organizacij, da bi delavci zares dobili dejanski in učinkovit vpliv na družbena dogajanja.	-
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Tone Kropušek je ob tem — ko se je razprava razvijala o minimalnem osebnem dohodku — poudaril, da v Jugoslaviji pač ne bomo dosegli gospodarske stabilizacije s tistimi, ki prejemajo manj kot 1000 din mesečno, temveč da to lahko vodi edinole v gospodarsko in socialno nestabilizacijo. »Vsi so v tej razpravi menili, da bi minimalni OD morali obravnavati »dinamično«, kar pomeni, da bi le-ta moral naraščati in v sorazmerju z naraščanjem življenjskih stroškov.
»Sprejemniki« Sežana
Vprašanje cen materiala in izdelkov ogroža rentabilnost poslovanja
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM TOVARNE V SEŽANI
Tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani smo pred časom v našem glasilu obljubili v bodoče posvečati malo več prostora, zato v današnji številki prinašamo daljši razgovor našega sodelavca z njenim direktorjem Stanetom Pavlinom, ki je na številna vprašanja rad izčrpno odgovoril.
Kaj menite o lanskem
poslovanju tovarne?
»Naša lanska proizvodnja naj bi dosegla vrednost skoraj 80 milijonov dinarjev, kar bi bilo 20% več kot v 1. 1970. Nelikvidnost in spremembe ter prilagajanje programa tržnim zahtevam pa nam je onemogočilo izpolnitev celotne načrtovane obveznosti. Obstali smo konec leta pri 95,04 % izpolnitvi proizvodnega načrta in to pri povprečnem številu 385 zaposlenih, kar je nekaj malega manj kot je predvideval naš načrt. Razveseljivo je, da se je lani naša produktivnost dvignila za 8%, računamo pa tudi na 10—15% večji ostanek dohodka. To so vsekakor le nekateri pokazatelji, ob katerih lahko rečem, da so bili naši poslovni rezultati v minulem poslovnem letu dobri, čeprav načrta nismo izpolnili v celoti.«
sili k vprašanju — kako pa vam je te rezultate kljub vsemu uspelo doseči?
»Odgovor na to vprašanje lahko iščemo v treh stvareh, ki so nam uspele. Povečali
Stane Pavlin, direktor tovarne »Sprejemniki« v Sežani
nih prostorov, uspeli zagotoviti podvojitev proizvodnje TV stabilizatorjev, po katerih je na trgu veliko povpraševanje, kakor tudi začeti z novim programom — na področju ojačevalne tehnike in transformatorske dejavnosti. Ob teh pomembnih premikih v našem proizvodnem programu naj pristavim še to, da ugašamo v celoti pri proizvodnji naših sprejemnikov dosedanjo cevno tehniko in prehajamo na popolno transistorizacijo, torej sodobnih in moderno oblikovanih aparatov, ki si bodo prav gotovo brž utrli pot do potrošnika.«
Prej ste omenili nov program s področja ojačevalne in transformatorske dejavnosti, toda kam ste vse to le uspeli vtakniti ob že tako očitni stiski s prostorom?
»Za novi program s področja ojačevalne tehnike smo dobili prostore v štorjah, kjer proizvodnja že teče in bi vam priporočal, da bi si ta obrat kdaj ogledali, v neposredni bližini tovarne pa
(Dalje na 6. strani)
OBVESTILO
Delavski svet Izdajateljskega podjetja »TEHNIKA« iz Beograda je na svoji seji, dne 24. januarja 1.1. sprejel sklep o formiranju posebnega sklada za dodeljevanje tradicionalne nagrade
VELIKA NAGRADA TEHNIKE
katero bo sestavljalo priznanje, plaketa in denarna nagrada v znesku 20.000 dinarjev.
1.	Veliko nagrado tehnike bodo podeljevali vsako leto v decembru za najboljša tiskana dela v vseh področjih tehnike in tehniških znanosti;
2.	za veliko nagrado tehnike lahko konkurirajo vsi avtorji, državljani SFRJ, osebno, kakor tudi vsa izdajateljska podjetja, ki so takšna dela objavila;
3.	za nagrado lahko konkurirajo samo tista dela, ki so bila objavljena do 20. septembra v vsakem tekočem letu, ko poteče tudi zadnji rek za prijavo na razpis. Za nagrado pridejo v poštev samo tista originalna dela, katerih praktična uporabnost je mogoča;
4.	za prijavo na razpis je treba dostaviti tiskano delo v desetih izvodih, hkrati z osnovnimi biografskimi podatki o avtorju;
5.	na razpis se lahko prijavijo vsa objavljena dela z vseh področij tehnike in tehniških znanosti, tiskanih v katerem koli izmed jugoslovanskih jezikov;
6.	posebna komisija, sestavljena iz naših najbolj priznanih znanstvenikov in strokovnjakov, bo izmed prispelih izbrala najboljše delo do 10. decembra vsakega tekočega leta, nakar bo slavnostna predaja nagrade;
7.	prijave za VELIKO NAGRADO TEHNIKE, kakor tudi morebitna dodatna pojasnila pošljite s priporočeno pošto na naslov:
Izdajateljsko podjetje »TEHNIKA« — za veliko nagrado — 11000 BEOGRAD, Kneza Miloša 7. p. p.462.
Zadnja tri leta vaša tovarna sorazmerno visoko presega proizvodnjo. Kako vam to Uspeva?
»Ne recite — sorazmerno visoko, kajti porast naše proizvodnje v letih 1969, 1970 in lani je za tovarno, kakršna je naša, prav gotovo nenormalno visok. Ne smemo namreč pozabiti, da je naša strojna in drugi oprema že docela dotrajana in je bil lanski porast proizvodnje ob takšnih delovnih pogojih prav gotovo zadnji v seriji treh zelo uspešnih let. Kaj prida na boljšem nismo niti z delovnimi prostori, saj vidite, da se tu stiskamo, kakor vemo in znamo, da bi jih čim bolj učinkovito izrabili.«
S tem sc povsem strinjam, vendar me radovednost le
Združitev štirih podjetij v Zagrebu
Inž. Peter Kovač, direktor tovarne »Nikola Tesla« Zagreb je pred kratkim izjavil, da so tik pred koncem razgovori o združitvi štirih zagrebških podjetij: »Nikole Tesle«, RIŽ, »Elske« in Tovarne računskih strojev. O tej združitvi že dalj časa razpravljajo strokovnjaki ome-nejnih podjetij. Po mnenju predstavnikov' »Nikole Tesle« na bi do združitve prišlo še letos.
smo amortizacijsko stopnjo in si s tem zagotovili vsaj skromno bazo za akcije okrog izboljševanja delovnih pogojev pri bodočem proizvodnem programu. Pri vzdrževanju dotrajane opreme smo realizirali določeno vsoto lastnih sredstev za obnovo najbolj pereče opreme, cTa bi si tako lahko zagotovili čim večji trend proizvodnje. Naš najpomembnejši rezultat pa je nedvomno v tem, da smo si kljub vsem težavam, pomanjkanju pogojev in tudi ustreznega kadra ter delov-
Komisija Zveze borcev ZP sprejela program dela za letos
Na svoji zadnji seji, 25. februarja, je komisija Zveze borcev ZP Iskra, razpravljala o dejavnosti v preteklem letu, ko s mo v Iskri praznovali vrsto jubilejev, katerih krona je vsekakor bila veličastna in zares množična proslava dneva borca
in dneva Iskre v Preddvoru pri Kranju.
Na seji so nadalje govorili o vprašanjih tudi siceršnje aktivnosti članov ZB v naših delovnih organizacijah in njihovih materialnih možnostih za delovanje. Ugotovili so, da v nekaterih organi-
. -
zacijah praktično nimajo nikakršnih sredstev za delo komisije ZB, ugotovili pa hkrati, da bi s poživljeno aktivnostjo vendarle laže privit do nekaj prepotrebnih sredstev.
Precej je bilo govora tudi o letovanju članov ZB v preteklem letu, zlasti pa 0 tem, da je za delovni kolektiv, kakršen je naš, nujno treba najti sredstva za ureditev večjega počitniške!? centra ob morju, kjer jjj lahko ob znosnih stroški» letovali kar najbolj številni člani kolektiva. Ob letovanju članov ZB, ki naj bi S» komisija organizirala lu[il letos, tako kot že leta nazaj, pa je bilo' izrečene precej kritike na račun osebja v našem kampu na DugeO otoku in doma v Trenti. Padel je predlog, naj bi za člane ŽB zagotovili možnost letovanja tudi v domu v Poreču.
Dobršen del razprave
na
»Sprejemniki« Sežana: pred odpremo še končna kontrola
seji, je bil posvečen letošnji proslavi 4. julija, ki naj “ bila v Horjulu, družno 5 proslavo 30-letnice usta«0 vitve dolomitskega odre«4 Hkrati s tem je bilo govora tudi o letošnjem delovnera programu komisije ZB ** vendar bomo o samem Pr0 gramu dela, ki ga je konj1 sija sprejela, spregovori' prihodnjič.
Ha pragu
letošnje sejemske sezone
Tudi letos se bo naše podjetje predstavilo jugoslovanski javnosti prek splošnih in specializiranih nastopov. Za razliko od prejšnjih let, ko sta bili realizacija in odgovornost za takšne prireditve prepuščeni skoraj v celoti naši centralni propagandni službi, bo potekala ta dejavnost letos pod idejnim in poslovnim vodstvom Direkcije za domači trg. Le-ta je že sklicala na prvi orientacijski posvet vse odgovorne za marketing po branžnih direkcijah, da bi skupaj s predstavniki sektorja servisnih služb marketinga izdelali Idejne smernice za letošnje javne nastope vseh vrst.
nih eksponatov ne more nadomestiti drugih, učinkovitejših prijemov. Kratek sprehod po stojnicah domače in tuje konkurence nas hitro postavi na realna tla in nas obvaruje subjektivno obarvanih in ponavadi povsem jalovih debat.
Pravilna izbira in učinkovite razstavne rešitve eksponatov morajo doseči samo en cilj: vzbujanje apetitov za poslovne pogovore na »višji ravni« in v smeri poslovnih ciljev podjetja na določenem teritorialnem področju. To je pogovorov o naših možnostih in kapacitetah v sferah projektive in inženiringa, ki
Kaj Je minulo delo
OB OBLIKOVNI DOGNANOSTI — TUDI POSLOVNA IZ-OSTRENOST
Tržna orientacija, ki smo jo deklarirali kot stil našega komercialnega obnašanja v markentinško zasnovanih poslovnih akcijah, se začenja uveljavljati tudi v naših javnih propagandnih nastopih.
Ta stil, preveden na jezik tržne komerciale, ne dovoljuje več javnih poslovih prireditev pod firmo »kaj imamo«, temveč kako, komu in kaj smo sposobni nuditi na področju plasmaja proizvodov in storitev.
Glede na to, da je »Iskra« po 25 letih svojega obstoja zaživela v zavesti jugoslovanskega kupca, smemo v letošnjem letu pričakovati ustrezne premike s področja institucionalne propagande na področje tržnega predstavljanja naših poslovnih možnosti in prizadevanj. To pomeni, da posameznih javnih prireditev ne bomo ocenjevali pavšalno, ali so »lepe« ali »nelepe«, temveč po njihovi dejanski informativni vrednosti in poslovni izostrenosti.
SOODGOVORNOST POSLOVNIH DIREKCIJ
V centralistično in proizvodno zasnovanih javnih akcijah sejmsko-razstavnega tipa, so bili oblikovalci naših sejmskih nastopov nenehno pod udarom subjektivnih mnenj. Tržna orientacija v naših javnih nastopih in samoupravna logika sta nakazali nujnost, po kateri so us-mcrjevalke ekonomske propagande lahko samo ena ali več branžnih direkcij, ki zastopajo na trgu in v javnosti »Svoje« proizvodne enote v sferah Združenega podjetja.
Razumljivo je, da gredo v njihovo breme tudi ustrezni finančni stroški: zato jim ne more biti vseeno, kaj sc dogaja v njihovem imenu na javnih nastopih na posameznih regionalnih področjih — ne glede na to, da pokriva vse skupaj ime »Iskre«.
SEJMI — ODRAZ POSLOVNIH CILJEV PODJETJA
če smo pripravljeni priznali. da je škoda denarja za poslovno neizostrene »razstave«, na katerih bi občudovali lastno imenitnost, se je treba ozreti po drugih merilih, na podlagi katerih bomo načrtovali in vrednotili naše jav- nadaljnji družbeni in gospo-ne prireditve. Temeljna po- darski razvoj naše rcpubli-zornost mora biti posvečena	ke; naše naloge pa bomo
formiranju in ustreznemu iz-	lahko izpolnili le z dosled-
ražanju poslovnih ciljev pod- nim izvajanjem sprejete ka-jetja na konkretnem tržnem drovske politike«.
Področju, glede katerih pa In kaj je kadrovska poli-»mrtva govorica« razstavlje- tika?
ju že zaradi ugleda firme ne moremo prepustiti tujim iniciativam: če ne drugače, vsaj kot proizvajalci in kot organizatorji tovrstnih, rentabilnih poslov.
PRAVI SMOTER NAŠIH JAVNIH NASTOPOV
Razstava eksponatov torej ni poglavitni smoter naše prisotnosti na različnih javnih prireditvah, temveč samo dokaz naše proizvodne zrelosti, ki naj dobi tudi tržno verifikacijo. Dokaze naše tržne zrelosti v širokih sferah prodaje naših proizvodov in storitev (zlasti slednjih!) pa je treba ponuditi javnosti na drug način: vsekakor izven sejmske stojnice, ki nikakor ni primerna za temeljite poslovne pogovore.
Ni težko uganiti, da prehajamo v razmišljanjih o bodoči poslovni fiziognomiji naših javnih prireditev na področje »vzporednih« sejm-(Dalje na 6. strani)
28. in 29. februarja je bilo v Novem Sadu posvetovanje o minulem delu. Okrog 240 predstavnikov organov samoupravljanja, sindikalnih .organizacij in organov upravljanja v podjetjih razpravlja o odnosu delavec — minulo delo in o problemih okrog tega. Posvetovanje naj bi razvozlalo nekatere probleme in nasprotja, ki sc pojavljajo v praksa delovnih kolektivov.
Roman Albreht, predsednik komisije zvezne skupščine za spremljanje in izvajanje ustavnih dopolnil, je pri tem opozoril na številne težave — med drugim tudi na to, da
še vedno nimamo odgovora na osnovno vprašanje, kako meriti delo. Za to še nimamo primerne enote. Vsekakor bi delavcu ob upokojitvi morali zagotoviti tolikšno pokojnino, kot znašajo osebni dohodki na delovnem mestu, nikakor pa se ne bi smela spremeniti v rento.
Predstavnik novosadskega podjetja Jugodent je dejal, da se pri njih zavzemajo za »varčevanje«. Delavcu bi ob upokojitvi izročili hranilno knjižico in na njej bi bila vsota, ki bi bila odvisna od njegove dobe zaposlitve v kolektivu.
Resolucija Skupščine SRS
o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji z dne 22. novembra 1971
Na sestanku sekretarjev in pravnikov v Kranju, v četrtek dne 3/2-1972 je bila obravnavana tudi Resolucija o osnovah kadrovske politike v SRS za leto 1972, ki je bila sprejeta v Skupščini SRS dne 22/5-1971 im to zaradi njene velike aktualnosti in pomembnosti tudi za Iskro. In prav zaradi tega želimo v našem Glasilu spregovoriti o njenih načelih in naših nalogah (na kadrovskem področju).
I. del Resolucije vso pomembnost in poudarek daje ugotovitvi, da »so delovni ljudje SRS tvorec in nosilec kadrovske politike«. Kajti »izreden je pomen kadrov za
»Kadrovska politika je sestavni del samoupravne razvojne in poslovne politike Temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) in njihovih združenj, družbeno-poli-tičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.«
Kakšni morajo biti osnovni smotri naše kadrovske politike? Resolucija nam na to vprašanje jasno odgovarja:
— ustvarjanje takšnih družbenih razmer, ki bodo omogočale vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti vseh delovnih ljudi:
$ ki bodo zagotavljale vsakomur njegovemu znanju in sposobnostim ustrezno mesto v družbi (in v delovni organizaciji, op. Slavec),
@ ki bodo omogočale uveljavljanje svobodne, odgovorne in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti;
ISKRA — TOVARNA ORODJA LJUBLJANA — STEGNE 15
Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje prosto delovno mesto:
DIREKTORJA TEHNIČNEGA SEKTORJA TOVARNE
Kandidat za razpisano prosto vodilno delovno mesto mora zadostiti naslednjim pogojem:
1.	Končana II. stopnja strojne fakultete s petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu;
2.	Končana I. stopnja strojne fakultete z desetletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu.
Prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki aktivno obvlada nemški jezik.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Kandidati morajo prijave .poslati v zapečateni ovojnic; na zgornji naslov s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Prijavi obvezno priložiti kratek življenjepis-in druga dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10. dneh po preteku roka.
Kadrovska komisija tovarne oglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	več ročnih orodjarjev
2.	več rezkalcev
3.	eno delovno mesto težaka
4.	eno delovno mesto za delo na Stanci — (žensko).
Za delovna mesta pod 1. in 2. se lahko prijavijo kandidati ustreznih poklicev, ki imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj in ki imajo željo po specializaciji v svoji stroki.
Za delovno mesto pod zap. št. 3. sc lahko prijavi kandidat z odsluženim vojaškim rokom.
Kandidatka za delovno mesto pod zap. št. 4. mora biti stara najmanj 18 let.
Prijave naj kandidati pošljejo na kadrovsko komisijo tovarne v 15. dneh po dnevu objave.
KRATKE VESTI
EKSPANZIJA NA PODROČJU TELEKOMUNIKACIJ
V ostrem nasprotju z drugimi gospodarskimi panogami bo panoga telekomunikacij še naprej izkazovala močno ekspanzijo, brez cikličnih nihanj in brez znakov zasičenja trga. Pri proizvodnji in prodaji telekomunikacijskih naprav računa družba »Arthur D. Litle«, la je izdelala obsežno študijo o prihodnjem razvoju te panoge, v 7 letih s podvojitvijo proizvodnje. Raziskava družbe je zajela regionalni in nacionalni trg v 35 državah.
—	ustvarjanje bolj humanih odnosov med ljudmi;
—	osvobajanje človeka s tem, da se izkoreninja subjektivizem ter razne oblike manipulacije s človekom.
Resolucija nadalje ugotavlja, da so v naši kadrovski in izobrazbeni strukturi še velika nesorazmerja, ki izvirajo iz neusklajenosti izobraževalnega sistema (glede na naše današnje in bodoče kadrovske potrebe), in iz neenakih možnosti izobraževanja in zaposlitve glede na znanje in strokovno usposobljenost.
Resolucija zahteva od nas, da naša kadrovska politika vsebuje vse možne faze razvoja potencialnih sposobnosti tudi naše učeče se mladine (in vseh zaposlenih) s tem, da jih usmerjamo v nadaljnjo šolanje in izobraževanje (tudi prek štipendiranja), da kadre strokovno usposabljamo in strokovno znanje izpopolnjujemo z delovnega mesta na delovno mesto, oz. da spreminjamo pogoje dela'in druge razmere pomembne za življenje in delo. Resolucija terja, torej,
sprejetje ukrepov za izoblikovanje celovite, načrtne in dolgoročne kadrovske politike (o kadrovski politiki ZP Iskra bom govoril na koncu tega sestavka, op. Slavce). In kakšna naj bi bila »ustrezna kadrovska politika?« Zahtevati in omogočati mora:
—	povezovanje gospodarske organizacije s šolami — od strokovnih in drugih srednih šol do institutov in univerze;
—	odprtost in dostopnost vodilnih delovnih mest najsposobnejšim;
—	vzpodbujati mora k večji ustvarjalnosti in odgovornosti, pri čemer so rezultati dela edini pogoj za opravljanje vodilne funkcije;
—	uveljavljanje naslednjih kriterijev kadrovske politike:
@ odgovornost,
0 moralno-politične vrline,
@ etično-moralne vidike odnosa človeka do dela, do samoupravljanja, do delitve po delu, odnosa do kolektiva in sodelavcev, in ne nazadnje do zakonitosti.
(Nadalj. v naslcd. štev.)
OD ZGORAJ NAVZDOL: • Milan Bernik (Elementi) je štartal zelo energično in v takem slogu tudi zmagal © Tudi letos je Mojca Verdnik iz Z7.A izpolnila pričakovanja sotekmovalcev iz ekipe ZZA ££ Peter Tribušon (Polprevodniki) se pripravlja na Start © Simon Primožič (Iskra Commerce) — med vratci je bilo laže kot dandanes v »ir l ii Miloš Pirc (Aparati) — zaradi napake na progi odstop
Desete, jubilejne zimsko-športne ji
SLABO VREME NI O TEKMOVANJA IN BORI
čeprav je že tradicija, da se naši smučarji za vsako» letne zimsko-športne igre na moč vestno in marljivo pripravljajo, lahko za letošnje — jubilejne X. zimskošportne igre v Kranjski gori mirno rečemo, da še nobeno leto ni bilo takšnih predpriprav, bodisi posamičnih ali ekipnih. To potrjuje že samo dejstvo, da je 11 naših delovnih organizacij izvedlo izbirne tekme za svoje smučarje, na katerih je že pred tekmami v Kranjski gori skupno tekmovalo nad 500. Na letošnjih tekmah v veleslalomu v Kranjski gori so tekmovali smučarji vseh organizacij ZP, razen iz tovarne kondenzatorjev v Semiču in iz strokovnih služb ZP. Kako pa je bilo v Kranjski gori 26. februarja, si preberite v spodnjem sestavku.
Že ves teden je čemerno, bolj pozno jesensko kot zimsko vreme, grozilo, da bosta neizprosna odjuga in dež docela prekrižala račune orga-. nizatorjem letošnjih zimskošportnih iger Iskre. Pa vendar, le malo je bilo tistih pesimistov, ali bolje plašnih, ki jih je kislo vreme zadržalo doma, pa četudi so se bili sicer prijavili za tekmovanje. Skoda sicer, da ni prišlo vseh 359 prijavljenih, med katerimi je bilo letos prijavljenih kar 47 tekmovalk. No, ugotovili smo, da jih žal pač ni bilo, a kljub temu se je štar-terjem prijavilo 39 korajžnih tekmovalk in 249 tekmovalcev, razdeljenih v dva ženska in štiri moške razrede.
Za letos smo sicer najavili spremembo »lokacije« obeh tekmovalnih prog tako, da bi krajša za ženske in moške obeh starejših razredov tekla • po nekoliko lažjem terenu, za razred mlajših tekmovalcev in štipendistov pa ob vlečnici, kjer je teren bolj zahteven. Vendar pa je slabo stanje snega terjalo, da sta bili progi — trasiral jih je znani smučarski delavec Transturista Franci Mrak — speljani prav tam kot vsako leto.
Proga za ženske in oba razreda starejših tekmovalcev je bila dolga 550 m in je imela 110 m višinske razlike ter 24 vratič, zaradi česar ni bila preveč odprta. Daljša proga pa je bila dolga 650 m, z višinsko razliko 130 m in 28 vratci. Obe sta bili spričo slabih snežnih razmer precej zahtevni in najlažje je seveda bilo tistim, ki so si že med letom, ali pa v sami smučarski sezoni pridobili ustrezno kondicijo.
Menda je bil med vsemi ta dan najbolj zaskrbljen novi predsednik komisije za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP Vili Tekavc, ki je bil tudi »duša« tekmovanja. Že na večer pred tekmovanjem, se je zarana poslovil od veselih tekmovalcev, v soboto zjutraj pa malone še v mraku odšel na štart, da bi videl, kakšen je sneg na progah. Stanje snega ga je prepričalo, da bo potrebno obe progi posuti s snežnim cementom in res so ga nato 160 kg posuli po obeh trasah
in tako vsaj malo zaustavili kopnenje ter vsaj za silo zagotovili tudi tekmovalcem z višjimi štartnimi številkami
Stojan Julij (ZZA) alpinist In najstarejši udeleženec iger je prejel posebno nagrado — lično »knapovsko lampo« — darilo tovarne Polprevodniki
še kolikor toliko »užitno« progo.
Tudi vrli strokovnjaki Transturista so se podvizali, da bi bilo ob 9. uri, ko naj bi se tekmovanje na obeh progah začelo, pač vse nared. Prav gotovo za tehnično izvedbo tekmovanja, za pripravo prog in njihovo omejitev z vrvmi in zastavicami, kontrolno službo v vratcih, pa ne nazadnje tudi za hiter izračun in izdajo biltena s tehničnimi rezultati, zaslužijo vse priznanje. Hvalavredno
Vili Tekavc (Avtomatika) — tudi vnet tekmovalec, ne samo marljiv organizator in vodja tekmovanja
pa je tudi elektronsko merjenje časov, saj je bila s tem izključena vsakršna pomota, ali »kiks« z navadno štoparico, s tem pa tudi onemogočena vsakršna, prejšnja leta reden pojav — »diskusija« na glasni ravni. »Omega«
Franca Selana (Industr. oprema) je neusmiljena »Omega« postavila na 80. mesto v svojem razredu
Silvu Vodopivcu (Avtomatika) to pot ni »laufalo« kot bi si žele)
je pokazala, kdo je boljši in hitrejši in pri mnogih rivalih so bile prav stotinke sekunde odločilne za uvrstitev. Skratka — za jubilejne igre tudi jubilejno dovršena organizacija in izvedba!
Kot že v uvodu povedano, niso prišli v Kranjsko goro vsi prijavljeni, pa tudi izletnikov — navijačev je bilo manj, kot bi jih sicer bilo, če bi bilo vreme kaj bolj prijazno, a vendar si že od zgodnjega jutra naprej imel vtis, da je Kranjska gora preplavljena Iskrašev. V megličasto in deževno jutro so lezli iz vseh hotelov in zasebnih sob, obloženi z dilcami in mažami vseh pasm, da o raznolikosti kvalitete smuči, palic in ostale opreme niti ne govorim. Seveda ni manj-
kalo ko stih, Id ro pria traj, d! j na štarti i njihovi 11 parkiriS sti na li je najN , S Poj i sto piti kolov ■ zastavit prej. d« čenje j( man Sdj i in drži smuških ozvočenj zanesli« še delti Med glas kalo ra kometih je to pat večji pri cesti pi sti posili ob števil vicah li koj spol Iskraši t no besed Mendi danega v celo pm le še nei zlasti tisi ali na i uvrstitev najbolj l pa vseka raciji« tu' tege glai li« svoje! li, da je ^ sneg pat le težko» no mala Nepretrt vlečnico j tekmovalk »vlačijo*» že vse so izvaja» kom le delovanje ne napta' vano— zares za« hkrati 511 ke in tel® kole, pr® je, kuclje pokazali j tro vozu] tudi osno'
zahtevne I
je kljub redu in I veda so. za nekaj so zlasti ( solidne w stvo vsem padcev te
sevalcev <
Anica F® cu nainre lena, s'1® minili brt tu letošn) lomu pa 1
li znane? movalca
E — 26. februarja v Kranjski gori
JALO ORGANIZACIJE NOSTI NASTOPAJOČIH
ileljev ti-njsko go-odaj zju-fnčasno so brneli lili so po skali zla-lelu, kjer ici.
la na go-esclinami Elanovih ti in na-Ža ozvo-krbel Ro-iji Iskraš nlant v začudo, irezhibno, at, ko je servisu, ni manj-objav, pa icv, kot na vsaki ¡cilju ob Ipagandi-lo, da bi in zasta-b lahko |o ta dan jori glav-
ici pove-ie že ne b nečesa • priprav na tihem, ii dobro preč še pnzivno, i konspi-i in pre-I 'štima-so vede-žprosna, t je bilo j ustrez-
tpred da se alei že je bilo Startih ib zaeet-sjpreverili 4t meril-priča kopi se je {Progah Pmoval-pili med je zavo-
ftogi so
f in hi: seveda i že bolj
i vendar t teklo v *iro. Sc-{ Pogoji tjlcev, k, J1 uPe na ifadovolj-. ben od ? bijo re-i franka 1 lri padi »e ko-i Padci 'z štar-1 'elesla-i*o Vidi. J» tek. V#»na ¡z
Slavnostni razglasitvi rezultatov in razdelitvi pokalov in praktičnih nagrad je prisostvoval tudi generalni direktor ZP Vladimir Logar, ki je zbrane smučarje vzpodbudil k nadaljnji smučarski vnemi
Elektromehanike. Na treningu na Krvavcu se je tri dni pred igrami v hudem trčenju na smučišču namreč zlomil nogo. Obema, Anici in Vinku ob tej priložnosti želimo,
Marjan Tolar (Elektromotorji) je kljub solidni vožnji zasedel 60. mesto
»Semafor« ob cilju, z rezultati tekmovalcev je vzbujal splošno zanimanje
da bi se čimprej pozdravila in bi ju na prihodnjih igrah spet videli v vrsti najbolj vnetih tekmovalcev.
Spodrsljaj na progi je prisilil tudi Marijo Čampa (Instrumenti) k odstopu
Snežni cement, posut na obe tekmovalni progi je bil koristen ukrep organizatorjev
Še nekaj besed o najboljših. V razredu žensk do 30 let je bila najhitrejša Mojca Verdnik iz ZZA, nevarno pa se ji je približala Barbara Pikon iz Šolskega centra, medtem ko je odlična Rela Kavčičeva zgrešila vratiča in nato odstopila. V drugem ženskem razredu je bila najhitrejša Cirila šolar, za njo pa se je uvrstila Danica Časar iz tovarne elektromotorjev, tretja pa je bila Olga Strniša iz ZZA.
Med moškimi v razredu nad 45 let se je najhujši boj razvil med Ihanom Stružni-kom iz Šolskega centra in Janezom Juretičem iz Iskra Commerce, a je bil slednji vendarle hitrejši in z odličnim ¿lasom 0:50,02 zasedel prvo mesto, medtem ko je tretji Janez Ahačič iz ZZA za zmagovalcem Juretičem zaostal za 2 sekundi in 17 stotink. Najstarejši v tem razredu Stojan Julij iz ZZA si je s solidno vožnjo pri-smučal 8. mesto.
Tudi v moškem razredu do 35 let starosti je bilo na vrhu zelo živahno. Na nož sta se udarila Tomaž Jamnik in Milan Nadiža^, oba iz Elektromehanike, tik za petama pa jima je bil Pavel Ješe iz tovarne industrijske opreme v Lescah. Toda »Omega« je rekla svoje — prvi je bil to pot Nadižar, drugi Jamnik, tretji pa Ješe. Zmagovalec v tem razredu je dosegel odličen čas 0:48,89, drugi Jamnik pa 0:49,53.
Med moškimi v razredu nad 35 let sta se- najbolj divje kosala Milan Bernik iz tovarne Elementi in Ludvik Dornik iz ZZA, dva dolgoletna rivala, ki zlepa ne odnehata. Za 41 stotink počasnejši je bil Dornik in se je tako za Milanom Benvkoin, ki je (Dalje na 7. strani)
OD ZGORAJ NAVZDOL: Q Janez Juzetič (Iskra Commerce) se je odločil in — zmagal $ Dušan Pirc (ZZA) je bil v svojem razredu soliden deveti 9 Marta Vrhovec (Iskra Commerce) je s svojo uvrstitvijo prispevala k ekipni zmagi ® Zamišljeni pogledi — Škorjanc (IC), Ivo Bevc (Ele dromrhnnika), Milan Bernik in Janez Bratina (oba Elementi) ©■ štaslal je Božo Baši (Šolski center)
Vprašanje cen materiala in izdelkov...
(Nadaljevanje z 2. strani)
smo našli šc drug, zares zasilni prostor, v katerem bomo razširili navijalnico. Pač si pomagamo z vsem, kar nam pride pod roko, da bi tako kljub oviram lahko napravili čim več.«
Kakšne pa bodo vaše letošnje naloge?
»O letošnjem obsegu naše proizvodnje smo temeljito in res podrobno razpravljali že najmanj petkrat, a vse razprave o tem kažejo, da ni druge poti, kot naskočiti nemajhno obveznost — dobrih 110 milijonov vrednosti proizvodnje, če naj bi ustvarili ostanek dohodka, ki bi nam dovoljeval bolje zadihati. Za izpolnitev takšnega proizvodnega načrta pa so seveda potrebna sredstva. Nekaj le-teh je zagotovljenih in pravkar smo pred realizacijo preventivnega sanacijskega načrta tovarne. Upamo tudi na udeležbo banke in razumevanje republiškega sklada skupnih rezerv, a če s temi pričakovanji ne bo nič, nastaja veliko vprašanje uresničitve takšnega proizvodnega načrta. Za realizacijo predvidenega načrta pa bi razen tega potrebovali tudi nekako 11 % več zaposlenih.«
Dolga leta ste v vaši tovarni imeli izredno nizke osebne dohodke. Ali se je stanje v zadnjem času kaj prida izboljšalo v tem pogledu?
»Žal ne toliko, da bi bili lahko z doseženim zadovoljni, saj nismo v stanju spremljati vsakodnevnega poviševanja življenjskih stroškov. Preveč nas bremeni še vedno dediščina najbolj kritičnih let in naši samoupravni organi so se prisiljeni prav s temi vprašanji več ubadati, kot z vsemi ostalimi vprašanji. Zavirati morajo prevelika vlaganja v razširjeno reprodukcijo, da bi tako nekaj
TEORIJA IN PRAKSA V ENAKOPRAVNOSTI SI KAŽETA FIGE
Tov. urednik!
Prepričana sem, da bo k 8. marcu — dnevu žena, tudi v našem glasilu lep in vzpodbuden članek o tem prazniku. Med drugim bo gotovo pisalo tudi kako si je treba vneto prizadevati, da bo ženska čimbolj osvobojena dvoj-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Od-govorn: urednik: Janez Sile — Izhaia 'edenske — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj. Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: •CP Gorenjski tisk« Kranj
več ustvarjenega dohodka lahko prelili v osebne dohodke, zlasti najbolj kritičnih skupin delavcev z nižjimi grupami. Seveda se nam v primeru, da prej omenjenih pomoči za realizacijo predvidenega načrta ne bi bilo, obetajo na tem področju še večji problemi, če bo naša realizacija manjša.«
Kot je videti — problemov vam ne manjka, a kljub temu jih nekako uspevate reševati. Kako pa stojite s strokovnim kadrom, še zlasti za nova proizvodna področja?
»Razumljivo je, da takšnega kadra, kd bi ga koristno uporabili zlasti pri osvajanju sodobne tehnologije in pri zahtevnejšem novem proizvodnem programu nikoli ne preostaja. Prav gotovo bi ga potrebovali in v ta namen štipediramo dvajset • študentov in dvajset učencev poklicnih šol. Toda, še kljub temu bi nam bili dobrodošli strokovni delavci, a kaj, ko nam tudi tu precejšnjo oviro predstavljajo minimalne možnosti za ustrezne osebne dohodke.« .
Ali je razen že naštetega še kaj, kar vam otežkoča poslovanje?
»Prav gotovo nevzdržno je stanje pri prodaji naših izdelkov, kateremu botrujejo na eni strani zamrznjene cene; na drugi strani pa prav nemogoči ukrepi v pogledu enotnosti trga. Prav s prodajo našega sprejemnika »Portorož«, za katerega smo imeli ob zamrznitvi cen odobreno vse, da bi ga lahko prodajali po novi ceni, so zaradi obstoječih zalog in razlik v ceni nastale takšne razmere, ki ne vodijo nikamor im temu ustrezno prodaja seveda stagnira. Tu bodo potrebni koreniti in umestni
ne zaposlenosti (v podjetju in doma) in, da je zato potrebno čimveč žensk voliti v razne organe. To je lepo, prijetno se sliši, ponos te kar razganja, da si ženska, da si enakopravna, da imaš isto pamet kot moški, da imaš enake pravice ipd. Ko pa vse te besede prehajajo v konkretno fazo, pa vidiš, da si teorija in praksa kažeta fige.
Primer: Konferenca organizacije ZK v tovarni »Elektro-mehanika« Kranj je na redni volilni konferenci v novembru lani izvolila med 38 moškimi tudi 1 žensko!
Enakopravnost pa taka’?
Ko nam bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij čestitali k dnevu žena oz. naši enakopravnosti, naj bodo prosim toliko samokritični, da bodo ob čestitki vsaj rahlo zardeli.
Pa brez zamere; vas lepo pozdravlja
vdana Eva
ukrepi, da ne bi prišlo do prav kritičnih položajev!«
Uvajanje novega programa ojačevalne in transformatorske tehnike je verjetno zahtevalo določeno prilagajanje tudi internih tovarniških služb. Kako je uspelo to pomembno prilagajanje?
»Okrog preusmeritve naše tovarne na tehnološko zahtevnejši proizvodni program, lahko rečem, da so tekle priprave v tovarni že dolgo. Razumljivo je bilo tudi obstoječe službe novim nalogam ustrezno prilagoditi in na tem področju menim, da smo zadovoljivo uspeli. Prav tako lahko rečem, da je bilo v osvajanje proizvodnje oja-čevalnih naprav vloženih doslej veliko naporov, truda in prizadevanj, pri čemer opravičeno lahko računamo, da bomo s to proizvodnjo uspeli, čeprav nam tudi na tej poti ne bo manjkalo težav. Začeli smo in težav se kolektiv prav gotovo ne bo zbal, saj nam je jasno, da poti nazaj ni, pač pa le vztrajna prizadevanja nam lahko prinesejo lepšo prihodnost.«
— C —
Pet let mi je bilo, ko sva s starejšim bratcem nabirala teloh. Bila sem razposajena, skakala od grma do grma in pela: »Jaz sem mala roža, roža mamina, mamica me boža, rada me ima ...«, ko je naenkrat bratec dejal: »Veš kaj, zapoj to pesem mamici: jutri je njen praznik. Zelo bo vesela.
»Kakšen praznik?...« sem začudeno vprašala.
»/, kakšen ... V šoli so nas učili, da je to dan žena.«
»Dan žena... Kaj pa je to?«
»No, to je približno isto, kot bi imela rojstni dan ... Razumeš? ...« je malce nejasno pojasnil.
»O, to pa razumem. Jedli bomo čokolado in lizali bombone. Ej. to bo lepo.«
Spomin na
»Ne vem, če bo tako. Mamica praznuje in ne ti. Midva bi morala mamico obdariti,« je nekam zategnjeno zatrjeval bratec.
»Pa, pa ... saj nimava denarja,« sem solzavo odgovorila.
»To je res. Očeta nimava več, mamica, mamica sama zasluži, pa . ..«. Obrnil se je in zajokal.
Čudno mi je bilo t%daj pri srcu. »Bratec joka,« sem pomislila. V svoji otroškosti nisem razumela, da mamica ne more zaslužiti toliko kot očka in mamica skupaj. V otroški nevednosti je bila zame mamica kot nekakšen dedek Mraz. Žarek trenutnega spoznanja, da moja
PISMA BRALCEV
Na pragu letošnje sejemske sezone
(Nadaljevanje s 3. strani)
skih aktivnosti. To so različne oblike komercialno-tehnič-nega informiranja načrtno izbrane poslovne javnosti, ki imajo — ne glede na njihove uradne nazive (posvet, seminar, simpozij, instruktivni izlet, »teden podjetja XY« itd.) — samo en cilj: oblikovanje javnega mnenja v skladu z našimi poslovnimi cilji.
Dosedanja nepripravljenost za uresničevanje takšnih oblik ekonomske propagande v okviru naših javnih prireditev, ne sme biti vzrok, da ne bi te aktivnosti premestili iz »stranskega« na glavni tir naših sejmskih prizadevanj. Se manj pa, da bi jih enostavno »odpisali« — v prid tistih, ki jih že uspešno uporabljajo in ki .vedo, kako se tem rečem streže.
DELITEV DELA
Kolikor lahko prepustimo realizacijo sejmskih scenarijev izkušenim rokam poklicnih oblikovalcev, ne more biti nobenega dvoma, da je
programiranje in izvedbi omenjenih spremljevalnih al-tivnosti v izključni pristojno, sti nastopajočih branžnih direkcij. Obenem s tem pa so te »obrobne« dejavnosti nji hov aktivni prispevek k tržni usmerjenosti posameznih jat nih prireditev.
V čem je pri vsem tem vi» ga Direkcije za domači lij ki prevzema na področju jat nih nastopov Iskra Commerce jn ZP Iskra odgovora) dolžnost? če bi ji prisodil samo vlogo povezovalca, bis tem povedali malo; teritorialna širina in dejanska tržni zakoreninjenost vseh sestav, nih enot te direkcije, ji daje legitimacijo tolmača in vam ha nad enotnostjo poslovni politike in strategije podjetji v vseh njihovih manifeslari jah. S tem so načelno opre deljene dolžnosti in pristojnosti te direkcije tudi na po slovnih prireditvah in revi jah, na katere so občasm uprte oči jugoslovanske javnosti.
M. Ljubič
dobra mamica le nima vsega kot dedek Mraz, me je pritisnil k tlom, da sem onemela. Otroške misli so se mi podile po glavi z eno samo željo: kako razveseliti mojo mamico za njen praznik.
Skočila sem k bratcu, ga prijela za roko in v ognju otroške navdušenosti skoraj zavpila: »Zapela ji bom! ... Bratec, pesmico ji bom zapela.
»Boš res?...« me je vprašujoče pogledal.
»Bom!... Lepo jim bom zapela.«
»Se nekaj te bom naučil ... Hočeš?«
»Daj!«
»Ponovi za menoj: Mamica, čestitam ti k prazniku!«
Naslednji dan sva imela Z bratcem vajo. On se je
dan žena
v šoli naučil pesem »Materi padlega partizana«, ki mi je bila zelo všeč, čeprav jo zaradi mladosti še nisgfn povsem razumela. Pripravila sva tudi šopek iz teloha, lepo sva se umila in v prijetni nervoznosti čakala mamico, da je prišla iz službe.
»Dober dan!« smo se veselo 'pozdravili. Takoj, ko je odložila torbico in plašč, jo je bratec peljal k stolu in dejal: »Mamica, danes praznuješ, zato lepo sedi in poslušaj.«
Mamica je bila začudena, hkrati pa tudi radovedna; sedla je in čakala kaj bo.
Prvi je začel bratec. Nervozno je stiskal roki
in lepo povedal pesem o materi padlega partizana. Nato sem stopila naprej in pogledala mamico v oči... Mamici so polzele solze čeprav ji je na licih igral nasmeh.
»No, boš ti tudi nekaj povedala,« je rekla in me prijela za obe roki.
»Bom, če ne boš jokala,« sem šepnila.
»Ne bom, boš videla, da ne bom.«
Zbrala sem ves pogini: in tiho, s tresočim glasom zapela: »Jaz sem mala roža, roža mamina, mamica me boža, rada me ima ...« Po pesmici sem hitro dodala: »Mamica, čestitam ti k prazniku!«
»O, moja zlata otroka,« je vsa v solzah šepetala mamica in naju pritisnila k sebi.
Kako mi je bilo takrat nekam čudno lepo. Vsa moja otroška čustva je prešinil neznan žarek sreče, ki jo, četudi sem bila otrok, ne bi zamenjala za čokolado ali bombone, čeprav sem si tega tako želela.
Ko se je mati umirila, je rekla: »Kako bi bilo lepo če bi očka še živci... Pa so ga Nemci... Tako ponosen bi bil na vaju.«
Otroška leta so minila. Delam ... Tako kot moja mati. Spomin na, prvo voščilo za dan žena pa mi te ostal v tako živem spominu, da ga na (a dan v mislih vedno obnovim. Da, tako kot bi bilo včeraj. Kljub odmaknjenim letom mi je z otroškimi čustvi v srcu ... skoraj prelepo.
Er
Češete zimsko-športne igre Iskre
(Nadaljevanje s 5. strani)
na tej progi dosegel najboljši čas — 0:42,55 uvrstil na drugo mesto, medtem ko je z zaostankom 2 sekundi in 56 stotink za zmagovalcem zasedel odlično tretje mesto Brane Jaklič iz Elektromehani. ke. Med štipendisti se je najbolje odrezal Slavko Udovč s časom 0:49,68, za 45 stotink sekund slabši čas pa je imel Zvone Rožnik, Iztok Skok pa je bil s časom 0:52,34 tretji.
V ekipnem vrstnem redu prav tako ni šlo brez presenečenja, čeprav so se v tej konkurenci borile le tri — popolne ekipe. Zaradi smole Branke Tolar in Rele Kačič iz Elektromehaniike, je ta, sicer izredno močna ekipa zaostala za 14 sekund in 6 stotink za ekipama Iskra Commerce in ZZA, ki sta dosegli skupen čas 7:00,96 ia 7:00,97.
Zaključek letošnjih X. zimsko športnih iger Iskre je bil ob 16. uri v salonu hotela Prisank, to pot ob zelo popolni udeležbi tekmovalk.
in tekmovalcev. Po kratkem nagovoru vodje tekmovanja Vilija Tekavea je smučarjem spregovoril najprej generalni direktor ZP Vladimir Logar in jim ob vzpodbudnih besedah čestital k doseženim uspehom. Dosedanji sekretar ZP Iskra in novi republiški sekretar za delo Pavle Gantar pa je nato zmagovalcem predal lepe pokale in praktične nagrade. Le-te so bile letos veliko bolj številčne, kar je množica tekmujočih z zadovoljstvom sprejela, saj so tudi manj uspešni v tekmovanju žrtvovali vse svoje smučarsko znanje in napore.
Letošnje zimsko-športne igre v Kranjski gori so bile vsekakor tudi po organizaciji in izvedbi zares jubilejne in so minile v pravem športnem in tovariškem duhu in tako ostajajo prav gotovo še trdnejša vez med našimi kolektivi.
Smučarji so se na večer razšli z novimi vabili na snidenje na letnih igrah v Šentjerneju, znova pa tudi na zimskih v prihodnji sezoni.
Tehnični rezultati:
ženske do 30 let: 1. Mojca Verdnik (ZZA) 0:45,26, 2. Barbara Pikon (ŠC) 0:46,08, 3. Minka Gartner (El. mot.) 0:51,05, 4. Marta Vrhovec (IC) 0:55,73, 5. Tilka Bogataj (El. mot.) 0:56,22, 6. Zorka Lovrenčič (IC) 0:56,43, 7. Mara Pintar 0:58,31, 8. Cvetka Tolar 0:58,59, 9. Darinka Bohinc (vse El. mot.) 0:59,84, 10. Nada Barlič (Polpr.) 1:00,63, 11. Marinka Brzulja (IC),	12.
Minka Kejžar (El. mot.), 13. Marjeta Eker (ŠC), 14. Nada Culun (Avtom.), 15. Dragica Lotrič (El. mot.), 16. Nataša Fister (El. meh.), 17. Marjeta 'Jerina (Instr.); prijavljenih: 31; startalo: 25; diskvalificirani: Stana Sitar, Mojca Ivanuš; odstopile: Marjeta Bizjak, Zala Kržišnik, Marija Čampa, Branka Tolar, Rela Kavčič, Emilijana Lonehar.
Ženske nad 30 let: 1. Cirila Solar (IC) 0:59,50, 2. Danica
Gasar (El. mot.) 1:01,71, 3. Olga Strniša )ZZA) 1:02,60, 4. Ivica Rogelj 1:02,63, 5. Erna Mihalič (obe IC) 1:03,03, 6. Olga Skubic 1:04,28, 7. Marija Pirc 1:05,57, 8. Sonja Jurman (vse ZZA) 1:10,54, 9. Majda Prihoda (IC) 1:10,54, 10. Marta Tabar (El. meh.) 1:11,33, 11. Brigita Gabrovšek (Avtom.), 12. Ivanka Mrak (Apar.), 13. Milka Soklič (Instr.); prijavljenih:	16;
startalo: 14; odstopila: Anica Finžgar.
Moški nad 45 let: 1. Janez Juretič (IC) 0:50,02, 2. Ivan Stružnik (ŠC) 0:51,50, 3. Janez Ahačič (ZZA) 0:52,19, 4. Jože Pogačnik (IC) 0:56,36, 5. Silvo VVedam (ZZA) 0:57,40, 6. Stojan Flajs (IC) 0:57,91, 7. Stane Penko (El. meh.) 0:59,75,
8.	Stojan Julij (ZZA) 1:00,65,
9.	Gabrijel Perko (G. apar.) 1:01,56, 10. Sergej Gradnik (Instr.) 1:01,73, 11. Rajko Kor-
bar (Polpr.), 12. Ivo Cirman (Elem.), 13. Avgust Smole (El. meh.), 14. Rudi Rakovec (Avtom.), 15. Marjan Kuralt (El. mot.); prijavljenih: 16, startalo: 15.
Moški do 35 let: 1. Milan Nadižar 0:48,89, 2. Tomaž Jamnik (oba El. meh.) 0:49,53, 3. Pavel Ješe (Ind. opr.) 0:50,09, 4. Ivan Mohorič (El. mot.) 0:51,01, 5. Janez Grom (IC) 0:52,20, 6. Stanko Sova (El. meh.) 0:52,41, 7. Slavko Arh (Instr.) 0:53,00, 8. Rajmund Lušnic (IC) 0:53,00, 9. Drago Terlikar (El. meh.) 0:53,14,	10. Anton Gartner
0:53,44,	11. Jernej Osenčič
(oba El. mot.), 12. Engclbert Ribič (IC), 13. Jože Žakelj (ZZA), 14. Jože Blažič (Orod.),
15.	Anton Lotrič (El. mot.),
16.	Dimitrij Ješe (Ind. opr.),
17.	Janez Seršen (Avtom.), 18.
Albin Mrak (Polpr.), 19. Stane Butara (Elem.), 20. Janez Ankele (El. meh.), 21. Anton Mesesnel (IC), 22. Ivan Triler (Instr.), 23. France Gasar (El, mot.), 24. Filip Tarfila (El. mot.), 25. Roman Pikec (El. meh.),	26.	Marian	Simčič
(ZZA) 27. Ivan Miklavc (Ind. opr.),	28.	Franci	Malovrh
(Elektr.), 29., Franc Razinger (Elem.). 30. Franc Čopi (Av-toel.),	31.	Franc	Ambrož
(Elem.), 32. Franc Stojan (Ind. opr.), 33. Tone Bitenc (Avtom.), 34. Lovro Dagarin, 35. Stane Pogačnik (oba El. meh.), 36. Mirko Rejc, 37. Darko Zdešar (oba Elektr.),
38.	Rudi Sušnik (El. meh.),
39.	Milan Čelik (Usmer.), 40.
Ljubo	Stojanovič	(Avtom.),
41. Janez Barlič (Polpr.), 42. Mitja Zornada (ZZA), 43. Rajko Križnar (El. meh.), 44. Aco Zalaznik (Elem.), 45. Jože Trcven (Instr.), 46. Janez Markovič (Instr.), 47. Tone Velepec (CAOP), 48. Jurij Petrač, 49. Marjan Pečaver (oba Apar.), 50. Ludvik Dolanc (Polpr.), 51. Janez Baš-kovč (Instr.), 52. Matjaž Pek-lenk (Elem.), 53. Brane Lavrenčič (Instr.), 54. Dušan Dolhar (TEN), 55. Miro Vidic (Instr.), 56. Vlado Čadež (TEN), 57. Dušan šraj (G. apar), 58. Andrej Pogačar
sPortni referent Elektromehanike Janez Arh iz rok predsednika Ob SS Kranj Staneta Božiča Prejema pokal za ekipno zmago smučarjev kranjske tovarne na V. zimsko-športnih sindikalnih Srah Kranja 26. in 27. februarja v Mojstrani. Nekaj več o tem v prihodnji številki
športni referent in vodja smučarske ekipe ISKRA Commerce, Marjan Brezar z vidnim zadovoljstvom nad doseženimi rezultati na letošnjih jubilejnih zimsko-športnih igrah Iskre, prevzema pokal v priznanje za ekipno zmago ISKRA COMMERCE
(IC), 59. Adi Peitl (Polpr.), 60. Marjan Tolar (El. mot.), 61. Miro Ložar (Avtom.), 62. Marko Jeglič (Apar.), 63. Vojko Okroglič (Avtoel.), 64. Boris Lebar (El. meh.), 65. Anton Sladič (Polpr.), 66. Odon Ran-čigaj (El. meh.), 67. Franc Princ (Instr.), 68. Miro Albi-nini (Instr.), 69. Janez Markovič (Instr.), 70. Pavle Hacin (Polpr.), 71. Milko Špacapan (Avtoel.), 72. Anton Minodraž (Elem.), 73. Matija Kavčič (Elektr.), 74. Janez Podlesnik (Apar.), 75. Branko Dolinar,
76.	Jože Marguč (G. apar.),
77.	Milan Reberšak (Apar.),
78.	Lojze Debeljak, 79. Stane Kranjc (oba TEN), 80. Franc Selan (Ind. opr.), 81. Franc Židan (Elem.), 82. Emil No-vinc, 83. Drago Kisovec (oba G. apar.), 84. Silvo Potočar (Elem.), 85. Franc Bizjak (Avtoel.), 86. Janez Kalan (ZZA), 87. Jože Konc (Instr.), 88. Nande Šmid (El. mot.), 89. Ludvik Praprotnik (Elektr.), 90. Cveto Vidovič (Sprej.), 91. Boštjan Škorjak (ZZA), 92. Stane Kovačič (Polpr.), 93. Frenk Ivanuša (Avtom.), 94. Miha Talar (Instr.), 95. Rajko Fajgelj (Avtom.), 96. Martin Lazar (El. mot.), 97. Franc Kemperle (Instr.), 98. Matevž Vidmar (TEN), 99. Rajko Perne (Polpr.), 100. Silvo Penko. (Sprej.), 101. Emil Seknc (El. meh.), 102. Jože Meden (IC), 103. Franc Praznik (Orod.), 104. Anton Peterca (Elem.), 105. Janez Debenc (G. apar.), 106. Cveto Plevel (TEN), 107. Matevž Šmid (El. mot.), 108. Franc Gosar (Avtom.), 109. Marjan Kokolj (ZZA); prijavljenih: 153; startalo: 127; odstopili: Vinko Mihelič, Marjan Urbas, Slavko Recelj, Janez Fink, Milan Gamberger, Miloš Pirc, Andrej Koželj, Andrej Drinovec, Milan Soklič, Tine Fajfer, Jože Vovk, Franc Egart; diskvalificirani: Franc Zupan, Jože štemberger, Jani Kalan, Štefan Curk, Anton Mohorčič, Stane Bregar.
Moški nad 35 let: L Milan Bernik (Elem.) 0:42,55,	2.
Ludvik Dornik (ZZA) 0:42,96, 3. Brane Jaklič (El. meh.) 0:45,11,	4. Rado Faganel
(Instr.) 0:46,60, 5. Jože Škorjanc (IC) 0:47,73, 6. Rudi Benedik (El. meh.) 0:48,04, 7. Jože Benedičič (El. mot.)
0:48,73, 8. Brane Tomažič (IC) 0:49,06, 9. Dušan Pirc 0:49,13,
10.	Pavel Matjašič (oba ZZA) 0:49,26, 11. Pavle Zupan, 12. Andrej Nunar, 13. Marjan Knol, 14. Simon Primožič (vsi IC), 15. Janez Škofič (Elem.), 16. Jože Hribar, 17. Marjan Kavalar (oba ZZA), 18. Marjan Treven (TEN), 19. Jože Pintar (El. meh.), 20. Lojze Žumer (El. mot.), 21. Božo Bašelj (SC), 22. Milan Koblar ^EI. meh.), 23. Marjan Peharc (CAOP), 24. Vili Tekavc (Avtom.), 25. Zdene Mačefat (ŠC), 26. Alojz Košenina (SC),
27.	Dušan Dolničar (Elem.),
28.	Damijan Hafner (El. meh.), 29. Alojz Štrukelj (Avtoel.), 30. Franc Bogataj (Elektr.), 31. Jože Vidic (El. mot.), 32. Franc Brezar (El. meh.), 33. Ivan Kršin^r, 34. Janez Bratina (Elem.), 35. Brane Gorjup (Elektr.), 36. Zdravko Soklič (Instr.), 37. Ivo Bevc (El. meh.), Silvo Vodopivec (Avtom.), 39. Peter Tribušon (Polpr.), 40. Janez Schmautz (TEN), 41. Jan Franc (Elem.). 42. Franc Bobnar (TEN), 43. Marjan Brezar (IC), 44. Štefko Vidic (El. meh.), 45. Izidor Kogoj (Avtoel.), 46. Adi Pretnar (G. apar.), 47. Jerko Kos (IC), 48. Adolf Taurer (TEN), 49. Anton Legat (Instr.), 50. Ivo Jereb (El. mot.), 51. Milan Visočnik (ŠC); prijavljenih: 59; startalo: 52; odstopil: Franc Slabe.
.	(Dalje na 8. strani)
Legenda: okrajšave pomenijo: IC — Iskra Commerce, El. meh. — Elek-tromehanika, Elektr. — Elektronika Horjul, Av. tom. — Avtomatika, Elem.
—	Elementi, Apar. — Aparati, Avtoel. — Avto-elektrika Nova Gorica, Ind. opr. — tovarna industrijske opreme, G. apar.
—	tovarna gospodinjskih aparatov, Polpr. — Polprevodniki Trbovlje, Sprej.
—	Sprejemniki Sežana, TEN — tovarna elektronskih naprav, El. mot. — tovarna elektromotorjev, ŠC — šolski center Iskra, Instr. — tovarna merilnih instrumentov, Usmer. — tovarna usmernikov Novo mesto, Orod. — tovarna orodja.
PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA
Planinski izlet na Mokrico
Planinsko društvo ZP Iskra bo dne 18. t. m. priredilo prvi letošnji planinski izlet na Mokrico. To je sicer prijetna zimska tura, primerna za gornike in turne smučarje. Temu ustrezno morajo udeleženci izleta imeti smuči in celotno ostalo zimsko opremo.
Rezultati
(Nadaljevanje s 7. strani)
O
Štipendisti:	1. Slavko
Udovč 0:49,68, 2. Zvone Rožnik 0:50,03, 3. Iztok Skok 0:52,34, 4. Marko Potočnik 0:52,69, 5. Franci Vodnjar 0:53,64,	6. Zmago Jeršan
0:53,78,	7. Martin Krivic
0:54,04,	8. Bojan Plešec
0:54,41, 9. Drago Janša 0:54,53, 10. Slavko Resman 0:55,08, 11. Janez Gašperin, 12. Aleš Robič, 13. Marjan Valjavec, 14. Stane Seražin, 15. Tone Nastran, 16. Dušan Gartnar, 17. Stanislav Horvat, 18. Bojan Plešec, 19. Janez Miklavčič, 20. Polde Prevc, 21. Iztok Knific, 22. Jože Poljak, 23. Leopold Žnidar, 24. Bojan Jarc, 25. Marjan Čarman, 26. Janez Jarman, 27. Hine Ule, 28. Jože Jelenc, 29. Tomaž Horvatič, 30. Janez Šarabon, 31. Viktor Šparovec, 32. Dani Lovišček, 33. Metod Vamos, 34. Jože Pogačnik, 35. Marjan Rozman, 36. Slavko Vidic, 37. Žarko Savička, 38. Leon Bajc, 39. Marjan Jezeršek, 40. Slavko Potočnik, 41. Marjan Okoren, 42. Miro Škerlj, 43. Marjan šelanbach, 44. Rudi Bunc, 45. Dorotej Erjavc, 46. Viljem Tušek, 47. Mirko Rožič, 48. Janez Kozina, 49. Darko Vardijan, 50. Darko Bevc, 51. Ivan Goli; prijavljenih: 84; startalo: 55; odstopili: Marko Verk, Matjaž Jakelj, Janez Martinjak, Jože Bevc.
Ekipe: 1. Iskra Commerce
(Janez Grom, Rajmund Lušnic, Egelbert Ribič, Jože Škorjanc, Brane Tomažič, Janez Juretič, Marta Vrhovec, Cirila Šolar) 7:00,96, 2. Zavod za avtomatizacijo (Jože Žakelj, Marjan Simčič, Mitja Zornada, Ludvik Dornik, Dušan Pirc, Janez Ahačič, Mojca Verdnik, Olga Strniša) 7:03,97, 3. Elektromehanika (Milan Nadižar, Tomaž Jamnik, Stanko Sova, Brane Jaklič, Rudi Benedik, Stane Penko, Darinka Boh,:':-. Marta Tabar) 7:11,90.	-J. C,-
Izlet na Mokrico bo vodil naš znani gornik, alpinist in gorski reševalec Stojan Julij iz Zavoda za avtomatizacijo.
Odhod avtobusa iz Ljubljane bo 18. marca ob 15. uri s Trga revolucije (nasproti univerze), do žičnice na Krvavec, z njo na vrh do planinskega doma. Tu bodo izletniki prespali, nato pa se naslednje jutro ob 5.30 čez
Njivice in Podkoren povzpeli na vrh Mokrice, kamor bodo prispeli okrog 9. ure. Vračali se bodo čez Koren in Dolge njive nazaj na Krvavec in nato z žičnico v dolino. Predviden povratek v Ljubljano okrog 18. ure.
Prijave sprejema PD Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1 — tel. 57-969 do vključno 13. marca t. I.
Lep uspeh vaterpolistov Iskre
Pred kratkim se je v Iskri — Elektromehanika Kranj ustanovil vaterpolo klub Iskra. To je klub mladih navdušenih fantov, kar kažejo že prvi ugodni rezultati. Ravno sedaj se je začelo zimsko prvenstvo Gorenjske. Kot največje presenečenje začetega turnirja je bila prva zmaga Iskrašev nad dobrim mo-
DOPISUJTE V ISKRO!
štvom Radovljice. V tem turnirju igrajo poleg Iskre in Radovljice še Kamnik, Gimnazija Kranj, Vodovodni stolp in mladinci Triglava. Rezultati prvega kola turnirja so bili: Iskra : Radovljica 7:4 (2:1, 2:0, 1:1, 2:2), Gimnazija Kranj : Kamnik 8:1 (2:0, 2:0, 2:1, 2:0), Vodovodni stolp : Borec 8:0 (1:0, 3:0, 0:0, 4:0). Vaterpolisti Iskre imajo trening vsako sredo pod vodstvom Marjana Pičulina iz orodjarne, bivšega člana Triglava.
Pripadnost vaterpolistov Iskri kažejo znaki Iskre na plavalnih kapah, kapetan nasprotnega moštva pa dobi zastavico Iskre in značke za vse igralce.	B
SEJA UPRAVNEGA ODBORA PD ISKRA
Sprejet program letošnjih izletov
Upravni odbor Planinskega društva je imel 28. t. m. svojo redno sejo, na kateri so se najprej pogovorili o lanski aktivnosti društva. Ugotovili so, da dejavnost društva le ni bila tolikšna, kot je bilo pričakovati, zato bo treba delo društva letos vsestransko poživiti. Predvsem bo treba poskrbeti za pridobitev še novih članov društva po naših delovnih organizacijah, tam pa, kjer jih je že veliko, skušati ustanoviti aktivne sekcije planincev, ki bodo tudi z lastnimi programi kar najbolj poživili to koristno dejavnost. Upravni odbor je nato razpravljal o programu letošnjih izletov in planinskih tur. Za osnovo je služil program, ki so ga pripravili v zelo avtivni planinski sekciji ZZA. Program za 1. 1972 je bil v celoti sprejet in predvideva naslednje planinske izlete:
18. marca na Mokrico
15. in 16. aprila Triglavski smuk
27. maja na Golico
10.	in 11. junija na Plešivec in Raduho
29.	in 30. julija na Razor in Prisojnik (trening za poznejši izlet na Grossglockner)
4.—6. avgusta na Grossglockner
2. in 3. septembra vzpon na Triglav
30.	ih 31. septembra v Krnico in na špik
21. in 22. oktobra tura na Jalovec
11.	novembra na Ratitovec.
Pred posameznimi izleti bomo v našem glasilu objavili opis poti, zanimivosti in vse potrebno, kar morajo vedeti udeleženci izleta. Iz teh zapisov bo vsakdo lahko sam ocenil, ali je sposoben za posamezni predvideni vzpon in kakšno opremo potrebuje. Nadalje je bilo sklenjeno, da je teden dni pred vsakim izletom zadnji rok za prijavo, kar je nujno glede zagotovila avtobusa, prenočišča in ostalega.
Prispevki za izlete bodo naslednji: člani PD Iskra bodo za enodnevni izlet prispevali 10 din, za dvodnevni izlet 20 din, člani kolektivov ZP, ki niso včlanjeni v Planinsko društvo, kakor tudi svojci članov bodo morali plačati polno ekonomsko ceno, člani kolektiva, ki pa so sicer včlanjeni v druga planinska društva pa polovico ekonomske cene izleta. Prispevek k stroškom za izlet v tujino bo določen ob razpisu izleta, upoštevajoč vse stroške izleta.
Da bi v bodoče delo Planinskega društva Iskra teklo kar najbolj živahno, je bilo sklenjeno, da bo upravni odbor imel redne mesečne seje in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu, na njih pa bodo obravnavali tekočo problematiko društva in njegovih sekcij.
Ob tej priložnosti pozivamo vse člane društva, ki še niso poravnali lanskoletne članarine, naj to čimprej storijo, prav tako pa lahko poverjeniki dvignejo znamkice za letošnjo članarino na PD Iskra.
Uspešno moštvo vaterpolistov Iskre: (od leve 2. vrsta): črmelj (vratar), Murovec, Naglič (kapetan), Polajnar, Likozar; (čepijo od leve): Malavašič, Dolinar, Božič, Kiissel, Ramovš, Kašman. Upamo, da bodo uspešni tudi v nadaljnjih srečanjih
ZAHVALA
Ob prerani izgubi najine drage mame
FRANČIŠKE PINTAR
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem na liniji ploščatega releja obrata ATN in vrtalnici obrata EMI za izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Hčerki Matilda Pirc Marija Zor
Z A II V A L A
Ob smrti moje ljube mame
MARIJE JELENKO
se iskreno zahvaljujem s® delavcem področja ekonom* ke in financ v »Elektromcha-niki« za izraženo sožalje, P® darjeno cvetje in vsem, ki sa jo spremili na njeni zadnji poti.
Stanka Jelenko