78
L a s t o v k a
|ililca je mnogo govorfla; neprestano se je držala na strani svojega očeta ali matere in jima vedela povedati tisoč vsakovrstnih malenkostij. Nekoč, ko je s stariši obedovala na vrtu, je zaslišala laslavico, ki ji je letala nad glavo in neprestano ščebetala. V pričetku jo je to veselilo, za nekaj časa pa je rekla:
,,To je ščebetalka, ta lastovka! Ko se zvečer po-vrne domov, bo gotovo pošteno utrujena."
,,Jaz imam", je rekel oče, ,,tudi lastovko, ki ravno tako nikdar ne molči in gotovo ne verjame, da je ščebe-talka; in videti je, da ni čisto nič utrujena, ko gre spat."
Milica je zarudela in govorila od tega dne ranogo manj.                                                                 — c—.