Št. 107 (15.209) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ui. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190___ 1 cnn UD POŠTNINA PUČANA V GOTOVN f ZJUU LIK SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI, | investicijski skladi pri Di^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE . DvIKti tržaška kreditna banka L____ _____ ^ NEDEUA, 23. APRILA 1995 Upravne, a hkrati politične volitve Sandor Tence 43 milijonov italijanskih volilk in volilcev bo danes obnovilo petnajst deželnih uprav, številne pokrajinske svete ter veC kot sto občinskih in krajevnih sosvetov. Volitve so sicer upravnega značaja, že zaradi tako Velikega števila volilcev pa so tudi izrazito poli-liCne narave. Z izvolitvijo predsednikov deželnih vlad in županov bodo volilci torej odločali tudi o usodi vlade Lam-oerta Dinija, o datumu Parlamentarnih volitev in morda tudi o bližnjih referendumih. Desnica, katere sestavni del je postal tudi Ročno Buttighone, je od vse-§a začetka dala tej volilni preizkušnji politični naboj. Silvio Berlusconi, ki iz dneva v dan vse bolj čuti »konkurenco« Gianfranca Finija, je spet Povlekel na dan nevarnost komunizma in vseskozi predstavljal levosredinsko koalicijo ne kot političnega nasprotnika, kar dejansko je, nmpak kot sovražnika, rudi na levici (odnosi med DSL in SKP) je bilo Precej slabe krvi kar je Se dodatno zastrupilo že tako napeto in polemično Volilno kampanjo. v Furlaniji-Julijski krajini ni deželnih voli-tov, ampak le pokrajin-ske (v Vidmu in v Pordenonu) ter občinske v npravah, ki jim letos zapade naravni mandat. Na volišCa bodo danes Poklicani tudi številni Volilci v narodnostno mešanih občinah od Re-zije do Doline, ki bodo Prvič neposredno izvoli-n Zupane. V teh občinah Je bilo predvolilno s°oCenje - razen zelo Radkih in osamljenih rzjem - zelo mirno in normalno, brez polemičnih ekscesov in tudi brez pretiranih političnih nabojev. Mirne duše lahko rečemo, da so pri nas - z razliko od drugih nežel - volitve res le npravne vohtve. Tudi v najbolj »občutljivih« sredinah se Predvolilno soočenje ni Prelevilo v škodljivo narodnostno konfronta-Cl)o, Čeprav so morda nekatere sile in nekateri j.andidati to pricakova-n Vehka večina občanov je že pred volitvami 0uklonila netenje etničnih nasprotij. Zato je npati in pričakovati, da °do danes izvoljeni sPosobni upravitelji in °bCinske uprave, ki si °do prizadevale za Sožitje in za dobrobit Seh občanov. SLOVENSKA EVROŠOLA ’95 / USPEŠNO PROTI ZAKLJUČKU GORICA - Evrošola je dosegla svoj višek včeraj z nastopi vseh skupin pod velikim šotorom v Gorici in predsinoCnjim, ko so v društvih od Speha do Boljunca priredili srečanja z gosti iz Evrope, na katerih se je zbrala res izredna publika in na katerih so nastopile Številne skupine, zbori, Sole, posamezniki. Danes pa je že dan slovesa od Slovenske EvroSole ’95 in predvsem od mladih manjšincev, ki so z našimi otroci preživeli nepozabne dneve, odraslim pa prijetno in spodbudno utrdili prepričanje, da so prizadevanja za vsestransko uveljavitev manjšine del Širše evropske manjšinske stvarnosti. Zaključna prireditev bo dopoldne v Devinu, nakar se bodo gostje podali domov. Ze pred zaključkom manifestacije, s katero smo tudi proslavili 50-letni-co obnovitve slovenskih šol v Italiji, pa je mogoCe potegniti izredno pozitiven obračun Slovenske Evrošole ’95. Na 19., 20.,21. in 22. strani ITALIJA / DEŽELNE, POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE 43 milijonov dižavljanov bo izvolilo nove upravitelje RIM - V petnajstih deželah bodo danes volilci z novim volilnim sistemom izvolili nove deželne skupščine. Hkrati pa bodo obnovili tudi 75 pokrajinskih uprav in veliko število občinskih svetov. Volitve so upravne, imajo pa zelo jasen politični pečat. Pri nas ne bo deželnih volitev, paC pa bodo občinske volitve v mnogih narodnostno mešanih občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine. Na Tržaškem bodo volitve v Dolini, Zgoniku in Re-pentabru, na Goriškem pa tudi v Doberdobu, Steverja-nu in Sovodnjah. V vseh teh upravah bodo volilci prvič neposredno izvolili Zupane. V Dolini se za župansko mesto poteguje pet kandidatov, v Zgoniku trije, v repen-tabrski občini pa štirje kandidati. V Doberdobu in v Sovodnjah se za županski stolček potegujeta dva kandidata, v števerjanski občini pa trije. Danes bodo volitve tudi v Beneški Sloveniji ter v Reziji. Med večjimi občinami, kjer bodo direktno izvo-lili župana, je Speter Slove-nov. V občinah, ki imajo manj kot pet tisoC prebivalcev, je za izvolitev župana potrebna le navadna večina. V večjih občinah pa bo danes izvoljen le kandidat, ki bo dobil absolutno vedno. V nasprotnem primem bo potreben drugi volilni krog. Na 2., 3. in 7.strani Danes v Primorskem dnevniku Thaler: Meja je nespremenljiva Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je ob robu zasedanja Srednjeevropske pobude v Krakovu zatrdil, da mora ostati meja z Italijo takšna, kakršna je. Stran 2 Di Pietro spet razburja Objava Di Pietrovega dokumenta o preiskavi bolonjskih sodnikov o tolpi belega fiata uno je včeraj dvignila nov val polemik. Stran 2 Prireditve ob 25. aprilu S svečanostjo pri Sv. Ani se danes dopoldne začenjajo tržaške prireditve ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom. Stran 3 Dražba za železarno zaman Zaradi previsoke izklicne cene se na včerajšnji dražbi za prodajo škedenjske železarne ni javil nihče. Druga dražba bo prve dni maja. Stran 4 V Gorici sejem Expomego Vladni podtajnik Prestamburgo je včeraj v Gorici ob odprtju 25. sejma Expomego poudaril interes teh krajev, da Slovenija vstopi v Evropsko zvezo. Stran 7 SARAJEVO / PREPREČILI ODHOD ODPOSLANCA OZN Šibi ponižali Akašija SARAJEVO - Predstvniki Združenih narodov so krivdo za včerajšnji zaplet na sarajevskem letališču, ko Srbi niso dovolili izkrcanja nemškim in ameriškim predstavnikom skupine za stike, obenem pa so preprečili odhod odposlanca OZN Akašija (na sliki), prisodili čedalje večjim razhajanjem med političnimi in vojaškimi voditelji bosanskih Srbov. Vojaški predstavniki bosanskih Srbov so zagrozili, da bodo prekinili vsakršno sodelovanje z ZN, Ce bodo predstavnike skupine za stike skušali prepeljeti v mesto. Na 11. strani VABI NA SLAVNOSTNI KONCERT ALPSKEBA KVINTETA IZ OTOM PESTNERJEM] PavezujB humorist. JAKA ŠRAUFCIEER DANES, OB 21. URI, V OBČINSKI TELOVADNICI V REPNU Vstopnina Ur 15.000 Sodelujeta: Rože MIKI - Nabrežina 104 -tel. Č00ČB5 Bostilna-Pizzeria GUŠTIN PAULA & TAMARA - Zgonik - tel. EB9IČ3 ITALIJA Nedelja, 23. aprila 1995 ITALIJA / NA VOLIŠČA 43 MILIJONOV DRŽAVLJANOV i— PREDVOLILNO RAZPOLOŽENJE —I Upravna, a istočasno politična preizkušnja Za volilne izide vlada povsod izredno pričakovanje »Par condickK nove polemike Ostri spori v založniški hiši Mondadori DSL: JV mreže so podpirale Berlusconija RIM - Ob 22.uri, ko bodo državne in zasebne televizijske mreže pričele oddajati prve »exit-pol«, bo najbrž jasna usoda vlade Lamberta Dinija, znan pa bo verjetno tudi datum predčasnih parlamentarnih volitev. Današnje deželne, pokrajinske in občinske volitve (volil-cev je 43 milijonov) so sicer upravne, imajo pa tudi izraziti politični pomen. To so na petkovih zaključnih volilnih zborovanjih jasno poudarili skoraj vsi strankarski veljaki, od skrajne levice do skrajne desnice. Voditelji Kartela svoboščin Fini, Berlusconi in Casini, katerim se je pridružil še vodja desne frakcije bivše Ljudske stranke Buttiglione, so na skupnem shodu v Rimu zelo ostro napadli levosredinsko koalicijo. Najbolj oster in polemičen je bil Buttiglione, ki je potegnil na dan strah pred nevarnostjo komunizma, medtem ko je Berlusconi znova povedal, da tolmači te volitve kot neke vrste plebisciti za ali proti desnici. Se najbolj zmeren je bil vodja Nacionalnega zavezništva Fini, ki na tihem upa, da bo v končnem seštevku glasov prehitel Berlusconijevo stranko. Levosredinska koalicija računa na zmago v tradicionalnih "rdečih" deželah srednje Italije, a tudi ponekod na Severu in na Jugu. Tajnik Demokratične stranke levi- ce D’Alema je spet pozval volilce Stranke komunistične prenove, naj v večinskem delu deželnih volitev podprejo levosredinske kandidate. Glas za kandidate SKP -je dejal D’Alema - bo namreč lahko le okrepil desnico, ki se skoraj povsod predstavlja z enotnimi listami in s skupnim simbolom. To je povzročilo ostre reakcije Bertinottija in somišljenikov, ki obtožujejo DSL, da hoče v bistvu zbrisati komunistično identiteto. Do podobnih polemik pa je prišlo tudi v Kartelu svoboščin. Izzval jih je Berlusconi, ki je pozval volilce, naj ne glasujejo za Pannellove radikalce, češ da gre za glas, s katerim se bo lahko okoristi- la le levica. Pannella je Berlusconiju takoj odvrnil, da se obnaša kot diktator. Nekateri vidni predstavniki radikalcev pa so tokrat potegnili z lastnikom Fininvesta in se ogradili od Pannelle, ki vsekakor vztraja na svoji poti. Severna liga se v vseh deželah predstavlja s svojim simbolom. Tudi v Bossijevi stranki pa je prišlo do nekaterih polemik, saj so nekateri bili mnenja, da bi se morala Severna liga ponekod opredeliti za levosredinske kandidate. Polemike so bile posebno ostre v Lombardiji, kjer so mnogi vidni ligaši napovedali podporo levosredinskemu kandidatu za predsednika deželne vlade Masiju. RIM - Vladni dekret o enakih možnostih v volilni kampanji (tako imenovani »par condicio«) je tudi na predvečer upravnih volitev povzročil številne polemike, spore in razhajanja. Garant za založniške dejavnosti Giuseppe Santaniello, ki je bil poklican, da nadzoruje izvajanje tega zelo spornega zakonskega odloka, je v prejšnjih dneh dobil na tisoče prijav in pritožb, katerim doslej vsekakor ni bil kos. Do najhujših polemik je v zadnjih dneh prišlo v Berlusconijevi založbi Mondadori, ki izdaja vrsto zelo razširjenih tednikov in mesečnikov. Sindikalni odbor, ki združuje novinarje založniške hiše, je namreč odkrito obtožil nekatere direktorje časopisov, da so med volilno kampanjo »navijali« za desnico, posebno pa za Berlusconijevo stranko »Forza Italia«. Afera se bo najbrž končala na sodišču, saj so nekateri odgovorni uredniki mnenja, da gre le za laži in torej za obrekovanje. Demokratična stranka levice pa je pripravila dosje, iz katerega izhaja, da so osrednje informativne oddaje javnih in zasebnih televizij med volilno kampanjo posvetile največ pozornosti Berlusconiju in njegovim zaveznikom. Stranka je vso dokumentacijo že izročila garantu Santa-niellu, ki pa bo seveda lahko ukrepal le po volitvah. DSL je tudi ugotovila, če je bilo seveda sploh potrebno, da je bil pri poročanju o predvolilnih dogajanjih najbolj pristranski dnevnik Fininvestov TG4, ki ga vodi Berlusconijev privrženec Emilio Fede. Največ prijav pa zadeva deželne televizijske dnevnike RAL Za nepravilnosti in za kršenje dekreta o enakih možnostih je deloma kriv tudi zelo zapleten sistem za deželne volitve, ki je ustvaril - tudi med vo-lilci - precej zmede in nesporazumov. Gre v bistvu za spojitev večinskega in proporčnega volilnega sistema ter za dva različna načina izvolitve predsednika deželnega odbora in članov deželnega sveta. KRAKOW / IZJAVA MINISTRA THALERJA SODSTVO / ZARADI OCEN O PREISKAVI O BANDI BELEGA UNO »Meje ne gre spreminjati« Trst sedež stalnega sekretariata Srednjeevropske pobude? KRAKOW - Kakršna je bila ta meja v zadnjih 50 letih, takšna mora tudi ostati. To je poudaril Zoran Thaler ob robu zasedanja zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude v Krakovu na Poljskem. Pripomnil je, da si prizadeva za izboljšanje odnosov med Slovenijo in Italijo, da je bil smisel njegovih besed o meji izkrivljen in da jih je morda kdo zlorabil spričo predvolilne kampanje v Italiji. Italijanski podtajnik za zunanje zadeve Emanuele Scamacca je pozneje potrdil, da je slovenskemu zunanjemu ministru resnično žal, ker so napačno raztolmačili njegove misli, in vso zadevo označil kot nekakšen ognjemet. »S sosedi se je treba razumeti,« je dejal Scamacca in dodal: »Na naši strani je dobra volja in naši nameni so pošteni, obenem pa ugotavljamo, da se tega čedalje bolj zaveda tudi slovenska stran.« Ministrsko zasedanje Srednjeevropske pobude, h kateri pripadajo poleg Italije, Slovenije in Poljske še Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija, se je včeraj končalo, 6. in 7. oktobra pa mu bo v Varšavi sledil vrh ministrskih predsednikov, od katerega si veliko obeta tudi Trst. Zunanji ministri so namreč naročili pristojnim dejavnikom, naj pri izbiri sedeža stalnega sekretariata Srednjeevropske pobude upoštevajo tudi kandidaturo Trsta, podtajnik Scamacca pa je izrecno napovedal finansiranje načrta za uresničitev cestne in železniške povezave med Trstom in Kijevom preko Hrvaške in Madžarske. Di Pietro spet pod žarometi RIM - Bivši namestnik milanskega javnega tožilca Antonio Di Pietro nikakor ne more iz vrtinca polemik in pretirane pozornosti javnih občil. Se se ni polegel odmev polemike zaradi njegovih stikov z Berlusconijem, pa je spet v središču pozornosti, tokrat zaradi najbrž veliko resnejše zadeve. Pravosodni minister Filippo Mancuso je namreč višjemu sodnemu svetu, ustavnemu sodišču in predsednikoma obeh domov parlamenta poslal pismo, v katerem zahteva pojasnila o poročilu Antonia Di Pietra o utemeljenosti ugotovitev bolonjskih preiskovalcev, ki se ukvarjajo z zločinsko dejavnostjo tolpe z belim fiatom uno. Člana višjega sodnega sveta, ne-sodnik Viviani (Forza Italia) in sodnik Pivetti sta včeraj izjavila, da se v bistvu strinjata z ministrovo iniciativo, ker naj bi bil ta želel »sondirati teren« glede na pravilnost ali neustreznost obnašanja bivšega člana milanskega »poola čistih rok«. Odgovor na ministrovo vprašanje, je dodal Viviani, je zelo preprost: če je Di Pietro dal svoje ocene v javnost, potem to ni v skladu s političnim načelom, da nek zunanji sodelavec parlamentarne komisije za pokole ne sme javno izražati kritik na dejavnost te komisije, in s kazenskim načelom, da ne sme kritizirati državnega pravdništva v Bologni. Di Pietrova naloga je bila poročati komisiji, saj je samo ta pristojna za uradne ocene primera. Podobno je tudi mnenje člana struje demokratičnega sodstva Pivettija, Viviani pa je dodal, da je Di Pietro še enkrat dokazal, da hoče za vsako ceno in brez vsakega ozira igrati vlogo primadone. Veliko bolj previden je predsednik parlamentarne komisije za pokole sen. Giovanni Pellegrino, ki se mu zdijo reakcije na Di Pietrovo poročilo, vključno z ministrovimi, pretirane. To sicer ne pomeni, da ne obžaluje objave Di Pietrovega dokumenta, ki bi bil moral ostati rezerviran za komisijo, kateri je tudi namenjen. V Di Pietrov zagovor pa Pellegrino dodaja, da kljub vsemu spoštovanju neodvisnosti sodstva ta ne sme biti izgovor za njegovo popolno nedotakljivost. Pravosodni minister Mancuso bo šel v prihodnjih dneh v Bologno, kjer bo o zadevi razpravljal s tamkajšnjimi sodniki. NOVICE Odloka za privatizacijo zavodov IMI in INA RIM - Predsednik vlade Dini je včeraj podpisal zakonska odloka, s katerima se začenja druga faza privatizacije finančnega zavoda EVU (Istituto Mobi-liare Italiano) in zavarovalne grupe INA. Na tej osnovi bo lahko stekla prodaja preostalih delniških deležev, ki jih ima v obeh ustanovah zaklad, in sicer 27 odstotkov v hniju in 52 odstotkov v Ini. Vlada namerava te deleže prodati izbranim investitorjem, ki naj bi ustvarih tako imenovana stabilna delničarska jedra, vendar za Ino glede na velikost kapitalskega deleža predvideva tudi javno prodajno ponudbo. V Sorrentu aretirali župana - kandidata NEAPELJ - Karabinjerji so včeraj ob zori aretirali župana Sorrenta, 32-letnega Marca Fiorentina, ki to funkcijo opravlja dve leti in ki je tudi županski kandidat na danšnjih občinskih volitvah. Podpirajo ga nekatere mestne liste in kartel svoboščin. Nalog za preventivni pripor je izdalo državno pravdništ-vo v Torre Annunziati, ki ga dolži izsiljevanja podkupnin v zameno za gradbena dovoljenja. Autovelox »ovekovečil« lažnega slepca PADOVA - Vpisan je bil v državni seznam slepih oseb in je zato dobil službo v neki krajevni zdravstveni ustanovi v Venetu, vendar je mimo vozil avtomobil in povrhu tudi rad pritiskal na plin. Hitrost pa je bila temu 40-letnemu prebivalcu Vicenze usodna, saj ga je poslikala naprava za ugotavljanje hitrosti in nehote razgalila njegovo prevaro. RIM / PRVI VTISI IZVEDENCEV PO OGLEDU POSMRTNIH OSTANKOV BRIGIDOVIH OTROK h Sodno medicino čaka razjasnitev cele vrste vprašanj brez odgovora Varnostni ukrepi za zaprtega Tullia Brigido, ki noče odgovarjati sodnikom RIM - Trije sodnomedicinski izvedenci, ki jih je imenovala javna tožilka Diana De Martino, so včeraj v rimski občinski mrtvašnici opravili prvi pregled posmrtnih ostankov treh otrok Tullia Brigide, ki je zaprt v jetnišnici Rebibbia. Ob odhodu iz mrtvašnice je den od trojice izjavil, da sicer ne kaže obupavati, vendar tudi ni mogoče imeti pretiranih upanj v izide sodnomedicinskih preiskav, ki bodo izjemno zapletene in dolgotrajne. Prvi pregled trupelc pa je vendarle zbudil vtis - je dodal - da so ostanki dovolj ohranjeni in da bodo torej omogočili zelo podrobne preiskave. Poleg radiografskih izvidov bo mogoče opraviti tudi kemij-sko-toksikološke preizkuse, na osnovi katerih bi lahko ugotovili, ali so otroci res umrli zaradi zastrupitve s plinom, kot zatrjuje njihov oče. Poleg ugotovitve vzrokov smrti, čaka izvedence po tem prvem ogledu ostankov tudi njihova identifikacija in ugotovitev časa in kraja smrti oziroma zakopa. Po napovedi samih izvedencev bodo lahko prvi, sicer nedokončni odogovor na ti dve vprašanji dali že čez približno 15 do 20 dni. Tullio Brigida (na sliki) se kot rečeno medtem nahaja v rimskem zaporu Rebibbia, kjer so ga zaprli v samico, da bi ga izolirani od ostalih jetnikov in ga tako zaščitili pred morebitnimi poskusi linčanja. Ena od pravil nenapisanega moralnega kodeksa zapornikov je namreč ta, da sami kaznujejo »kolege«, ki so se prekršili zoper otroke in ženske. Javna tožilka Diana De Martino je Brigido včeraj skušala zaslišati, vendar se je moški - kot je bil napovedal že njegov branilec - poslužil možnosti, da ne odgovori na njena vprašanja. Poddi-rektorica novega, visoko varnega oddelka Rebibbie Antonella Paloscia je novinarjem izjavila, da je Brigida na videz miren in da ni pokazal nobenih znakov duševne zmede. Varnostni ukrepi pa seveda niso namenjeni samo zaščiti jetnika pred njegovimi sojetniki, ampak tudi preprečitvi morebitnega poskusa, da bi si po težkih trenutkih ob odkopu ostankov njegovih otrok poskusil soditi sam. V ZGONIKU, DOLINI IN NA REPENTABRU V okoliških občinah bodo danes izvolili nove upravitelje V repentabrski, zgo-Diški in dolinski občini bodo danes občani prvič neposredno izvolili župane. VoliSCa bodo od-Prta od 7. do 22.ure. Glasove bodo prešteli jutri zjutraj, tako da bodo dokončni rezultati znani že v poznih dopoldanskih urah. Volilec mora imeti s seboj osebni dokument in volilno po-ifdilo, ki ga je prejel na dom. Cega ni dobil, ga lahko danes ves dan dvižne na volilnem uradu ■hapanstva. Volitve v treh okoliških občinah bodo potekale po novem volilnem sistemu. Najbolj enostavno je, da volilcev Prekriža volilni simbol Sibanja, stranke ali zavezništva. S tem podpre listo ln hkrati tudi njenega županskega kandidata, Cigar ime in priimek sta že natisnjena nd glasovnici. Volilec lahko odda tudi eno preferenco kandidatu za občinski svet. Pri tem mora napisati le prii-|nek izbranega kandidata, ime in priimek sta obvezna le v primeru, Ce sta na listi dva ali več kandida-t°y z istim imenom in Priimkom. Prepovedane s° preference s številkami. V dolinski občini se za župansko mesto poteguje Pyt kandidatov, v Repnu Štirje, v Zgoniku pa trije kandidati. V zgoniški in v repentabrski občini bosta za župana direktno izbijena kandidata, ki bosta danes dobila največ glasov. Drugi krog bo potreben le v primeru ize-tiacenega števila glasov. Dolini pa bo na krmilo Dbcine izvoljen kandidat, ki bo danes dobil ab- solutno večino veljavnih glasov. Morebitni drugi volilni krog bo v nedeljo, 7.maja. Na Repentabru se za župansko mesto potegujejo dosedanji župan • Aleksij Križman (Napredna lista), Lorenco Milic (Slovenska skupnost), Franco Guerra (Polo per Monrupino) in Graziano de Petris (Unione dei Croati-Udruga Hrvata). V zgoniški občini pa so županski kandidati dosedanja županja Tamara Blazina (Skupaj-Insieme), Joško (Giuseppe) Gruden (SSk) in Umberto Erco-lessi (Polo per Sgonico). Za izvolitev župana je v teh dveh občinah, kot omenjeno, potrebna le navadna večina. Občinska sveta bosta štela dvanajst svetovalcev, kate- rim je treba prišteti še župana. V Dolini so županski kandidati Boris Pangerc (Skupaj-Insieme), Ales-sandro Corbatto (Stranka naravnega zakona-Fede-ralizem), Maria Teresa Zivic (Zelena lista), Roberto Raffaele (S.Dorligo-Dolina) ter Renato Schet-tini (Polo per S.Dorligo). Novoizvoljeni dolinski občinski svet bo, poleg Zupana, štel 16 elanov. V vseh treh občinah je bila volilna kampanja, Ce jo primerjamo z ostro kampanjo širom po Italiji, dokaj mirna in strpna. Demokratično soočanje je povsod potekalo brez večjih napetosti in tudi izostrenih tonov, Čeprav, kot je normalno, ni manjkalo živahnih in dialektičnih razprav. H PRIREDITVE OB 25. APRILU / OSREDNJE SLOVESNOSTI V TOREK h Danes prve svečanosti ob 5(Hetnici osvoboditve Ob 11. uri tradicionalno srečanje pri Sv. Ani Proslave ob dnevu vsesplošnega upora proti nacifašizmu, ki so letos tesno vezane na 50-letnico zmage in konca druge svetovne vojne, se na Tržaškem začenjajo že danes. Danes ob 11. uri bo namreč svečanost, ki ima ob spominski izrazit borbeni značaj: na pobudo Odbora za postavitev spomenika padlim s Kolonkovca, Sv. Ane in Skednja, PD Kolonkovec, KD I. Grbec in J. Ukmar se bodo ob začasnem spomeniku pri Sv. Ani zbrali prebivalci širšega območja Kolonkovec-Sv. Ana-Skedenj, ki še vedno čakajo na primeren prostor, kjer bi lahko postavili spomenik v spomin na svoje drage. Na današnji svečanosti bo govoril Igor Pavletič, sodeloval pa bo MPZ Fran Venturini, ki ga vodi Ivan Tavčar. Danes dopoldne bo položila vence na spomenike vzhodnok-raških vasi delegacija krožka Kras-Altipiano Stranke komunistične prenove, ki vabi vaščane, naj se ji pridruži, najprej (ob 9.30) se bodo zbrali v Bazovici, nazadnje (ob 10.50) pa se bodo poklonili padlim na Opčinah. Delegacije posameznih občinskih uprav - upoštevati je treba, da bodo ponekod danes občinske volitve - bodo praviloma jutri začele polagati vence na razna spominska obeležja. Osrednje občinske proslave bodo v torek, ko bo tudi v Rižarni, bivšem uničevalnem taborišču, najpomembnejša žalna slovesnost na Tržaškem. Na svečanost, ki se bo pričela ob 10.30, vabijo vse občane združenja partizanov, deportirancev in političnih preganjancev. Kot je postala že tradicija, pa se bo tudi letošnje komemoracije udeležila delegacija iz Postojne. V devinsko-nabrežinski občini bodo polagali vence v torek dopoldne (zbirališče ob 8. uri pred županstvom). Zaključna spominska svečanost bo ob 10. uri pred spomenikom v Nabrežini. Občina Devin-Nabrežina pa bo ob 50-letni- ci osvoboditve izpod nacifašizma priredila dvojezičen literarni večer. Naslov prireditve, ki bo jutri v Devinu, je zelo zgovoren: »Da ne bi pozabih«. Kot smo že poročali, bo v torek ob 10. uti tudi osrednja prireditev na Trgu Marconi v Miljah, spregovorili pa bodo župan Sergio Milo, Giorgio Marži za VZPI-ANPI in Marko Savron za Društvo Slovencev miljske občine. V torek ob 17. mi bo svečanost ob 50. letnici osvoboditve tudi ob spomeniku padlim v Dolini. Prireja jo sekcija VZPI-ANPI za predel Dolina-Mačkolje-Prebeneg, nastopili pa bodo M. Cuk, Pihalni orkester Breg in MPZ Vodnik. V četrtek, 27. aprila, ob 20.30 bo v Ba-zovskem domu prva od prireditev, ki jo v Bazovici namenjamo 50-let-nici osvoboditvi, druga bo v nedeljo. 30. aprila. V petek, 28. t.m., ob 20.30, pa SKD Slavec in Godba na pihala Ricmanje prirejata proslavo v vaškem kulturnem domu z bogatim kulturnim programom. DEŽELNI INŠTITUT ZA ODPORNIŠKO GIBANJE Valdevit novi predsednik Giampaolo Valdevit je novi predsed- liticnem življenju, saj je bil med pobud- L' D o d' o 1 n o n a i-»o „tl,! .. „JI________ 1 i • nik Deželnega inštituta za proučevanje odporniškega gibanja. Valdevit, ki poučuje na tržaški univerzi, je prevzel mesto dosedanjega predsednika Teodora Sale. Podpredsednica ustanove je An-namaria Vinci. Novi predsednik sodi v mlajšo generacijo tržaških zgodovinarjev. Velja za enega boljših poznavalcev povojne mestne zgodovine, posebno pa obdodbja anglo-ameriške uprave. S tem v zvezi je raziskoval tudi dokumente, ki so branje- # ni v ameriških državnih arhivih. Je avtor vrste zgodovinskih publikacij in strokovnih člankov o povojnem Trstu, redno pa tudi sodeluje s kulturno redakcijo Piccola. Valdevit je, kot rečeno, poznan predv- so za niki »odbora modrijanov«, ki__________ tržaškega župana predlagali kandidaturo Riccarda Illyja. Ta odbor so, kot znano, sestavljali mnogi ugledni tržaški razumniki italijanske in slovenske narodnosti. Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja, ki ima sedež v Vili Primc na Greti, sodi med najbolj dinamične in aktivne mestne inštitucije. Ukvarja se predvsem z medvojno in povojno tržaško in deželno zgodovino, vzdržuje pa tudi dobre stike strokovnega sodelovanja s sorodnimi ustanovami v Sloveniji. Zaradi poštenega in objektivnega raziskovanja tudi najbolj kritičnih in protislovnih zgodovinskih dogajanj (npr. tragedija fojb) je bil Inštitut v preteklosti Giampaolo Valdevit ----- gornja iuju; J c uil llltillllU v preiejKiusii sem kot zgodovinar in publicist. Pred Ca- večkrat tarCa hudih političnih napadov som pa se je pojavil tudi v krajevnem po- desničarskih in nacionalističnih krogov. OB 1 .MAJU V Križu pripravljajo veliko prireditev V Križu bodo prihodnjo nedeljo ln v ponedeljek slavnostno prazno-vali dvajsetletnico odkritja vaškega spomenika padlim v Narodnoosvobodilni borbi. Pobudo za prazno-Vanje je dala domača sekcija Zveze partizanov VZPI-ANPI, ki nosi ime P° padlem borcu Evaldu Antončiču. Pri prireditvi pa sodelujejo todi druge vaške organizacije. Na predvečer delavskega praz-nika (v nedeljo, 30.aprila) bo v kulturnem domu Alberta Sirka kultur-ui program, ki ga je pripravila domačinka Soča Košuta-Hafner. V toyerju bodo na ogled fotografije, ki Ph je ob odkritju spomenika posnel Uaš fotograf Mario Magajna. Usrednja prireditev pa bo v ponedeljek popoldne pred spomenikom Padlim. Pri gradnji spomenika je pred dvajsetimi leti z udarniškim delom sodelovala vsa vaška skupnost in domačini raznih političnih in idej-Uih prepričanj, ki so jih združevale vrednote svobode in antifašizma, jvedeljska in ponedeljkova priredi-ev bo priložnost za obujanje spo-jninov na dogodek izpred dvajsetih ,®t’ a tudi priložnost za potrditev toealov bratstva in sožitja.ter miru • na svetu. h Častna diploma tržaške univerze prof. Nevvmaiku Tržaška univerza bo v sredo, 26. aprila, ob 11. uri, podelila Častno diplomo iz prevajanja prof. Petru Nevvmarku, velikemu strokovnjaku, celo utemeljitelju novih usmeritev v prevajalski vedi. Peter Nevvmark se je rodil leta 1916 v Brnu, vendar pa je britanski državljan. Na univerzi v Cambridgeu je z odliko diplomiral iz tujih jezikov, nakar se je usmeril v preučevanje zakonitosti prevajanja. Bil je med prvimi predstavniki tako imenovane anglosaške šole, ki je v letih ’50 začela pojmovati prevajanje kot sredstvo za komuniciranje med evropskimi narodi. Pod njegovim vodstvom (1959/78) so na Soli za jezike pri politehniki v Londonu uvedli prvo katedro za teorijo prevajanja in potem tudi izrecno študijsko smer. S tržaško Visoko šolo za prevajanje je začel sodelovati leta 1974, štiri leta kasneje pa je postal dekan londonske Sole za jezike. Napisal je veliko knjig o prevajanju, ki ga je obdelal tako s teoretskega kot praktičnega vidika, kot profesosor pa sodeluje s številnimi ustanovami. NA TRŽAŠKI PRETURI______ Zaradi velike prevare sodijo znanemu Feliceju Manieru Pred tržaškim pretorjem se je včeraj začel proces proti znanemu bosu mafije iz Brente Feliceju Maniem ter dvema drugima osebama, Fabianu Talinu ter Giu-lianu Materazzu, ki so obtoženi prevare. Iz varnostnih razlogov Maniera ni bilo na spregled (potem ko so ga nedavno prijeli, je namreč začel sodelovati s preiskovalci). Lastnik bara Ari-ston Gianni Buttignoni naj bi se bil pred časom znašel v finančnih težavah, bil je že zadolžen z bankami in tako naj bi se preko nekega posrednika obrnil do Maniera s prošnjo, da mu posodi poldrugo milijardo lir. Z Manierom naj bi se bil sestal v njegovi vib v Campo-longu. Kot garancijo za posojilo bi bil moral odstopiti bar Ariston in šest zgornjih stanovanj. Namesto dogovorjene poldruge milijarde pa naj bi bil Buttignoni kasneje prejel samo 200 milijonov lir. To ni bila edina »nevšečnost«: bar Ariston naj bi bil medtem zamenjal lastnika, prodali naj bi ga bili neki celovški družbi, o kateri ni bilo ne duha ne sluha. Proces se bo nadaljeval v prihodnjih dneh. Prometni zastoj v Barkovljah Zaradi prometne nezgode pred barkovljansko cerkvijo je prišlo včeraj zjutraj do precejšnjih težav v prometu. Vpleteni so bilo namreč štirje avtomobili (volk-svvagen golf, ford escort, lancia thema, fiat tipo, vsi s tržaško registrsko tablico) in dostavno vozilo (fiat tipo iz Benetk). Na srečo so se šoferji in potniki izmazali brez hujših posledic, materialna škoda pa je precejšnja. Petnajst dni se bo zdravil šofer golfa Andrea Giusti, njegov sopotnik Thomas Lugnan bo okreval v 10 dneh, prav toliko dni se bo zdravil šofer forda Mario Zucca, medtem ko si bo njegov sopotnik Luigi Bianchi opomogel v-5 dneh in ga sploh niso sprejeli na zdravljenje. NOVICE Mestni pečat Fulviu Tomizzi Tržaški župan Illy bo v četrtek, 27. aprila, znanemu pisatelju Fulviu Tomizzi - pred kratkim je izdal izbor spisov - podelil srednjeveški pečat Trsta. S tem priznanjem se tržaška občinska uprava želi zahvaliti istrskemu pisatelju za njegovo dosedanje ustvarjalno delo ob njegovem 60. rojstnem dnevu. Krajša slovesnost bo ob 12.30 v sinji dvorani občinske palače. Peta netekmovalna kolesarska prireditev Danes bo s Trga Unita krenila že peta netekmovalna kolesarska prireditev, ki jo organizira oddelek za športne dejavnosti pri tržaški občinski upravi. S kolesom bo treba v ne preveč pospešenem tempu prevoziti krožno pot od Trsta do Se-sljana (preko naselja San Mauro) in nazaj. Udeležijo se je lahko vsi, opremljeni s primernim kolesom seveda, kdor pa se ni predhodno vpisal, pa lahko to stori še danes od 8.15 do 8.45 v občinski dvorani v prilieju občinske palače (Trg Unita 4/E). Udeleženci naj bi predvidoma Startali s Trga Unita ob 9.15, znak za začetek kolesarskega izleta pa bo dal odbornik za šport Franco Degrassi. Ce bo tudi letos, kot se je zgodilo lani, veliko udeležencev, bodo Start nekoliko premaknili proti Borznemu trgu. Glede na precej nestalno vreme so organizatorji predvidli tudi možnost, da bi vremenske neprilike onemogočile kolesarski izlet. V tem primeru bi se spet zbrali naslednjo nedeljo. Nov prospekt o Rižarni Jutri opoldne bodo v sinji dvorani tržaške občinske palače predstavili nov informativni prospekt o Rižarni, ki so ga pripravili na pobudo občinske uprave. Predstavitvene konference se bosta udeležila podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani in ravnatelj mestnega zgodovinskega in umetnostnega muzeja Adriano Dugulin. Daljša zapora predora Zaradi obnovitvenih del v predoru pod Monte-bellom bo galerija ob delavnikih zaprta v nočnih urah za vozila in pešCe. Zapora bo začela veljati 26. aprila in bo predvidoma trajala do 26. maja, in sicer od ponedeljka do petka med 21.30 in 5.30. Do petega maja pa bo iz istih razlogov zaprt predor San Vito. Omejitve v Ul. Crispi Z gradbišča v Ul. Pindemonte 1 morajo odstraniti žerjav, zato bodo jutri, v slučaju slabega vremena pa v sredo, 26. aprila, uvedli omejitve v prometu na predelu Ul. Crispi. Na odseku dolgem približno 50 metrov, in sicer od vogala z Ul. Rossetti v smeri proti Ul. Pindemonte, bodo na strani lihih hišnih številk uvedli začasno prepoved parkiranja in ustavljanja vozil. Urniki lokalov ob 25. aprilu Zaradi praznika, ki pade sredi tedna (v torek, 25. t.m.), imajo razni javni lokali možnost, da premaknejo dan, ko bi morali biti zaprti. ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA / PO NAPOVEDIH KMEČKA ZVEZA / S SEJE GLAVNEGA ODBORA Na prvi dražbi ni bilo nikogar Druga dražba bo prve dni maja, še prej pa bo sestanek z ministrom za industrijo Veliki delež kmetov v boju za osvoboditev Poziv članom k udeležbi na proslavi v Doberdobu Neskončna zgodba se nadaljuje - kakor je bilo pač v predvidevanjih. Do včerajšnjega opoldneva je bil zadnji čas za to, da se v pisarni tržaških notarjev Camil-la Giordana in Roberta Comissa javijo kandidati za odkup skedenjske železarne na prvi od treh najavljenih dražb. Bilo ni seveda nikogar, saj je izklicna cena 64 milijard lir tako za jeklarskega magnata Luigija Lucchinija kakor za tra-dersko družbo Bruna Bolfa in Vittoria Mala-calze (Bolmat) še previsoka. Pa ni, da ne bi imeli toliko denarja, dejstvo je le, da vsakdo poskuša zbiti ceno Cim nižje. Zdaj bo potreben torej razpis druge dražbe (v dnevnem tisku bo predvidoma objavljen pojutrišnjem ali v sredo), ki bo na vrsti prve dni maja. Tedaj bo izklicna cena za 20 odstotkov nižja in bo torej znašala 51,2 milijarde lir, bo pa verjetno še zmerom previsoka, zato napovedujejo še tretjo dražbo z izklicno ceno 40, 8 milijarde lir, ki bi bila mnogo bližja Luc-chinijevi in Bolmatovi ponudbi. Giampaolo de Ferra, ki je s Francom Asqui-nijem in Pinangelom Fanchiottijem eden od izrednih komisarjev Skedenj ske tovarne AFS, je včeraj izrazil zmeren optimizem. »Notarjema se ni nihče javil iz razumljivih razlogov,« je povedal novinarjem, »toda trditi smem, da se bo vsa zadeva sreCno iztekla.« Pripomnil je, da si bo treba medtem pri- zadevati za to, da se delo v obratu popolnoma ne ustavi, da se mu zagotovi redna dobava premoga za koksarno vsaj do konca junija in da se ta način zavaruje tudi vsa delovna sila. V ta namen bodo komisarji ustrezno pritisnili na ministra za industrijo Alberta Cloja, ki je sicer 13. aprila že obljubil oskrbo s surovino, res pa je tudi, da bo minister še pred drugo dražbo ponovno sprejel širšo tržaško delegacijo, v kateri bodo predstavniki občinske uprave in deželne vlade ter zastopniki osrednjih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sindikalisti se po drugi strani nadejajo, da se bo celoviti postopek za privatizacijo železarne Kakor drugje v Italiji tako se tudi na Tržaškem odvijajo skupščine, na katerih se delavci in uradniki izrekajo o načrtu pokojninske oziroma skrbstvene reforme, ki so ga v vsedržavnem merilu izdelala vodstva pospešil tudi na ta naCin, da se Bolmatova in Lucchinijeva industrijska grupa domenita za skupen nastop, to je za skupen odkup tovarne. Poprej sta si skupini moCno konkurirali, v zadnjem Času pa sta postali zaveznici v primeru prevzema IIve; Čemu ne bi torej skupaj nastopili tudi v Trstu? Odgovor na vprašanje je odvisen morda tudi od namer tretje zasebne podjetniške naveze, ki jo vodi znani furlanski podjetnik Andrea Pitti-ni. Le-ta se je pojavil preko družbe Fin Fer, kateri gre prišteti še podjetja Ori Martin iz Milana ter Alfa Acciai in Pietra iz Brescie, od koder je tudi sam Luc-chini. (dg) V Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu, ki je največji industrijski obrat v pokrajini, so uslužbenci z veliko večino glasov podprli načrt, vendar pa tudi zahtevali popravek, po katerem je »45-letnica ustanovitve Kmečke zveze, ki jo stanovska organizacija slovenskih kmetov na Tržaškem, praznuje letos, je neposredni rezultat zmage narodnoosvobodilnega boja. Brez zmage nad naci-fašizmom bi tudi naše narodnostne organizacije v zamejstvu ne mogle oživeti in se razmahniti. In prav Kmečka zveza je med tistimi, ki je nastala iz te zavesti.« In še: »Petdeseto obletnico osvoboditve slovenski kmetje, primorski pa še posebej, praznujemo z velikim ponosom, saj je prav kmečki živelj največ prispeval v boju za svobodo in le z vstopanjem v partizanske vrste, marveč in še predvsem s prehranjevanjem partizanske vojske. Povsem upravičena in žal treba dovoliti vsem tistim, ki delajo v neugodnih ali celo škodljivih razmerah, da se brezpogojno upokojijo po do-vršitvi 35-letne prispevne dobe, in to ob 2-od-stotnem obrestovanju. Skupščinama v TVM, ki sta ju vodila generalni pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech in elan vsedržavnega vodstva CGIL Stefane Patriarca, bodo v prihodnjih dneh sledile skupščine ške-denjskih železarjev (26. aprila), osebja podjetja Telettra in tržaških občinskih uslužbencev (27. aprila) itd. tudi premalo poudarjena je resnica, da bi partizanska vojska brez svojega kmečkega zaledja ne mogla vzdržati toliko let v neenakem boju proti okupatorju slovenske zemlje.« Tako je bilo reCeno in v zaključni resoluciji potrjeno na zadnjem obenem zboru Kmečke zveze. Njen izvršni odbor je na svojem včerajšnjem srečanju izrečene in zapisane ugotovitve v celoti in soglasno potrdil v zvezi s proslavami 50-letnice osvoboditve, ki so delno že v teku in ki bodo dosegle vrhunec pav na osvoboditveni dan 1. maja pred 50 leti, z enotno vseslovensko proslavo in manifstacijo v Doberdobu. Njeni pobudnici in organizatorki sta Slovenska kulturno gospodarska zveza, katere ustanovni elan je tudi Kmečka zveza, in Svet slovenskih organizacij s soudeležbo demokratičnih strank in gibanj in vseh, katerim ideali narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja predstavljajo trajno vrednoto. Izvršni odbor KZ zato vabi vse svoje elane, da se manifestacije v Doberdobu polnoštevilno udeležijo in tudi tako potrdijo, da nas plemeniti ideali boja za našo svobodo in demokracijo in za naše še neuresničene pravice kakor tudi za svobodo vseh narodov sveta, velikih in malih, v skupnih prizadevanjih za demokratično in enakopravno družbo, še vedno bodrijo. Spomin na velika dejanja naših prednikov pred 50 in veC leti naj nas nenehno navaja k enotnosti mimo razlik, ki so sestavni del demokratične družbe, v ]<£teri živimo in delujemo. Dolinska uprava proti združitvi šol Občinski odbor občine Dolina je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal tudi o odloku ministrstva za Šolstvo, ki odreja združitev dveh slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. V tej zvezi je odbor izrazil svojo zaskrbljenost za bodočnost zamejske slovenske Sole in pozval odgovorne oblasti, da bi pri izvajanju zakona upoštevale specifičnost in namembnost manjšinskega šolstva v Italiji. O NAČRTU ZA POKOJNINSKO REFORMO Soočanje delavekindikati CGIL, CISL in UIL zadovoljni z rezultatom skupščin v TVM CGIL, CISL in UIL. Predstavniki Kmečke zveze pri predsedniku Trgovinske zbornice Delegacija Kmečke zveze, ki jo je vodil predsednik Alojz Debeliš, v njej pa sta bila še tajnik Edi Bukavec in vodja strokovne službe dr. Mario Gregorič, se je pred kratkim sestala s predsednikom Trgovinske zbornice Adal-bertom Donaggiom. Sestanek je bil vljudnostnega značaja, obenem pa je predstavnikom stanovske organizacije kmetov nudil priložnost, da predsednika zbornice seznanijo z delovanjem KZ in s pomembnostjo kmetijskega sektorja na Tržaškem. V svojih uvodnih izvajanjih je predsednik KZ Alojz Debeliš poudaril važnost sektorja, ki gre preko zgolj ekonomske valence, saj zajema tudi socialne, ekološke in narodnostne vidike. Tajnik Edi Bukavec je nato razvil bolj konkretno razna vprašanja, predvsem pa potrebo, da se izpelje globalni naCrt za razvoj kmetijstva, ki naj določi, kje in kako naj se kmetijstvo razvija v sodobno in kakovostno, takšno skratka, ki bo kmetom zagotovilo primeren dohodek. Predsednik Trgovinske zbornice Donaggio je zagotovil, da se bo ustanova, ki jo predstavlja, zavzela za reali- zacijo globalnega nacrta za kmetijstvo, zagotovil pa je tudi takošjnje posege v korist kmetijstva in sicer: za realizacijo klavnice za nujne posege, ki je trenutno na Tržaškem ni; za prehodni prispevek za delno kritje stroškov za umetno osemenjevanje krav; za strokovno službo. Pri tem pa je g. Donaggio menil, da bi bilo treba v bodoče z večjo vztrajnostjo iskati sredstva za gospodarske dejavnosti na Tržaškem, vključno s kmetijstvom, v okviru Evropske zveze ter v državnem in deželnem okviru, sredstva iz lokalnih virov, na pr. iz Sklada za Trst, pa koristiti samo za tiste posege, za katere niso predvidene postavke v drugih možnih virih. Na koncu konstruktivnega pogovora je predsednik Donaggio povedal, da bo za vse finančne posege, ki jih Trgovinska zbornica izvaja neposredno ali preko drugih, ustanovljena posebna družba, ki naj bi olajševala vse zahtevne birokratske postopke in ki bi, specifično tržaškemu kmetijstvu, zagotavljala določena finančna sredstva na podlagi letnih programov. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SKL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni fr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PO ZASLUGI TAMKAJŠNJE SLOVITE JAME Briščki v Guinessovi knjigi Velik obisk tudi v zgodovinskem muzeju Miramarskega gradu Miramarski grad in zgodovinski muzej v njem sta doživela za velikonočne praznike rekorden obisk (f. KROMA) Dolga je 280 metrov, široka okrog 65 in visoka 120, prostornina pa se suCe okoli 600.000 kubičnih metrov: zaradi teh njenih razsežnosti so uvrstili Jamo pri Brišckih v Guinessovo knjigo rekordnih dosežkov. V ustrezni utemeljitvi piše tudi, da jamo upravlja najstarejše speleološko društvo na svetu, to je CAI - Societa Alpina del-le Giulie, ki je nastalo leta 1883, in da so v njej najveCja geodetska nihala na svetu, saj merijo v višino kar 107 metrov. Navedene so tudi vse druge značilnosti jame, ki zajemajo geološke, paleontološke in arheološke znamenitosti, da ne omenjamo seveda stalagmitov in stalaktitov. Jama leži 15 kilometrov nad Trstom in si jo ogleda vsako leto kakšnih 70.000 ljudi. Jama pri Brišckih pomeni tbrej cvet v gumbnici turizma na Tržaškem, kar pa lahko mirne duše zatrdimo tudi o Miramar-skem gradu oziroma zgodovinskem muzeju, ki je v njem. V štirih dneh okoli velike noči je muzej obiskalo skoraj 6.000 oseb, in sicer 1.325 na veliko soboto, veC kot 1.600 v nedeljo in skoraj 2.300 na velikonočni ponedeljek. Ti podatki so za 82 odstotkov boljši kot v enakem obdobju lani. V vsem lanskem letu so v Miramarskem gradu našteli nic manj kot 180.361 obiskovalcev, kar pomeni, da spada med najbolj obiskane muzejske ustanove v severni Italiji. Miramarski muzej in park bosta na voljo obiskovalcem z neprekinjenim umikom od 9. do 18. ure tudi danes, jutri in v torek (dan osvoboditve) ter ob priložnosti tako imenovanega prvomajskega mostu. BANKE / V ZGON1ŽKI TELOVADNlcj Danes občni zbor članov Zadružne kraške banke Nahajamo se sredi običajne sezone občnih zborov najrazličnejših družb, podjetij in denarnih zavodov, na katerih delničarji oziroma elani pregledujejo razultate lanskega poslovnega leta in odločajo o upravljanju svojih podjetij v novi poslovni dobi. Tako kot po vsej državi, se letne skupščine vrstijo tudi v tržaški pokrajini, sklicujejo pa jih seveda tudi slovenske družbe. Danes se bodo na obenem zbom sestali elani Zadružne kmečke banke z Opčin, za katere je tokratno srečanje še posebno pomembno, saj gre za prvi občni zbor nove banke, ki je nastala z lansko združitvijo openske in nabrežinske zadružne banke. Upravitelji kraške banke so sklicali redni in izredni občni zbor, ki bosta tokrat potekala v občinski telovadnici v Zgoniku, ki je najbrž edini primeren prostor na Krasu, ki lahko sprejme tako veliko število elanov, s kakršnim se ponaša ta slovenska banka. Na dnevnem redu 'V' rednega zasedanja (zaCelo se bo ob 9. uri) je odobritev novega statuta zadruge, na rednem obenem zbom pa bodo Calni poslušali poročilo upravnega in nadzornega odbora s prikazom lanskega poslovnega obračuna, nato pa bodo glasovali o odobritvi obračuna, poročil in predloga o razdelitvi lanskega dobička. Sledilo bo glasovanje o štirih predlogih upravnega odbora, ki zadevajo redno poslovanj® banke, nato pa bodo volih še štiri elane upravnega in nadzornega odbora, ker prav tolikim dosedanjim elanom zapade mandat. Prihodnji petek, 28. apela ob 18. uri bo na Pomorski postaji skupščina delničarjev tržaške CRT-Bance. za konec prvega tedna v maju pa je predviden zelo pomemben občni zbor delničarjev Tržaške kreditn® banke, ki bodo na izrednem delu zborovanja odločali o povišanju glavnice. / OD GORJANSKEGA DO MAVHINJ Prihodnjo nedeljo drugi pohod prijateljstva V nedeljo, 30. aprila, prireja SKD Cerovlje-Mavhinje v sodelovanju s krajevno skupnostjo Gorjansko in s soorganizacijo občin Devin Nabrežina in Komen II. Pohod prijateljstva, ki bo letos potekal od Gorjanskega Preko nekdanjega mejnega prehoda vse do Mavhinj, kjer se bo odvijal krajši razvedrilni program. Zbirališče udeležencev pohoda bo na nogometnem igrišču v Gorjanskem ob 10. uri. Po pozdravnih nagovorih se bodo udeleženci podali po stezi, ki vodi v smeri proti Mavhinjam do nekdanjega mejnega prehoda, ki je bilo v prvih povojnih letih odprt za dvolastnike. Tu bo približno opoldne krajša slovesnost z govori predstavnikov krajevnih oblasti. Ob prihodu v Mavhinje bo na trgu predvidena krajša pogostitev, nastop krajevnih pevskih zborov in godbe na pihala ter nogometna tekma med ekipama Cerovlje-Mavhinje in Gorjansko na športnem igrišču v Vižovljah. Udeleženci pohoda se bodo lahko peš vrnili v Gorjansko preko kmečkega prehoda, ki bo v nedeljo odprt od 8. do 20. ure. Tudi glavni mejni prehod Sem-Polaj - Gorjansko bo ob priliki odprt do polnoči. Deloval ho avtobusni prevoz do Gorjanskega za udeležen-Ce. ki se bodo od 8. ure dalje zbrali na mavhinjskem tr-8^ in tudi za tiste, ki se bodo v večernih urah želeli vrniti v Gorjansko. Naslednjo nedeljo bo možen mejni prehod brez vsakršnega potnega dokumenta v duhu podiranja naeja, odpiranja, spoznavanja in sodelovanja med sosednima narodoma. Dovolj bo, da bodo udeleženci nneli s sabo veljavno osebno izkaznico, (d.g.) Na trajektu tudi slikarska razstava Corrado Damiani in morje sta že dolgo trden binom, tržaški slikar je namreč morju posvetil tudi obsežnejšo osebno razstavo, ki je bila septembra lani na Gradu sv. Justa. Nekaj najzanimivejših slik v obliki okroglih oken, kakršna so na ladjah, trenutno pluje s trajektom Veni-zelos proti Grčiji. Gre za manjši izbor Damianije-vih del (foto KROMA) -poleg omenjenih »okroglih« slik z osebne razstave je razstavljenih še več grafik - ki v manjšem prostoru ladij- skega nakupovalnega centra bogatijo splošno ponudbo. Damianijeva dela z avtorjem so se že enkrat podala na morsko pot od Trsta proti Grčiji, in sicer 12. aprila, ko je trajekt letos ot-voril ladijsko progo Tr-st-Patras. Včeraj je - tokrat že veliko bolj zasedena - šla spet na pot s svojo malo likovno galerijo. Kot je poudarila pobudnica zamisli gospa Grandis, gre za poskus, če se bo obnesel, bodo s prirejanjem »plavajočih razstav« nadaljevali. • GLEDALIŠČE / »OD DONAVE DO SREDOZEMLJA«____________ Skupina Serapions nastopila v Rossettiju V njej delujejo umetniki različnih narodnosti - Kmalu gostovanje italijanske drame z Reke U okviru pobud s skupnim naslovom Od Dona-ve do Sredozemlja, s kate-dmi zeli deželno stalno gledališče spodbuditi vlogo našega mesta kot mo-stu med kulturami, kot Povezovalca med razlicni-ni> stvarnostmi, je ta teden gostovala v gledališču kossetti skupina Sera-pions, ki ima sicer sedež na Dunaju, a bi jo lahko označili kot poosebitev internacionalizma, saj v njej delujejo umetniki najrazličnejših narodnosti. Ta njen značaj je bil Se zlasti razviden v predstavi, ki so 1° prikazali v Trstu z naslovom Siebzehn und vier Sedemnajst in štiri). Skupina Serapions je v zednjem desetletju vzbudila veliko zanimanja s sJojim delovanjem na področju eksperimentalnega gledališča. V svoje predstave vključuje vsakovrstne elemente raznih odrskih umetnosti, a tudi drugih negledaliskih stvarnosti, s katerimi prite- gne občinstvo v svojo igro na emocionalni psihološki ravni, pri katerih besede niso potrebne. Predstavo Sedemnajst in Štiri, ki so jo Serapio- novci predstavili v Trstu, bi lahko označili kot nekakšno razmišljanje o gledališču, ah bolje o neu-resnicljivosti gledališča s skupino na turneji s kamionom. Občinstvo je tako priča nesporazumom med elani skupine, težkemu odnosu z občinstvom, vendar predstava se na koncu vendarle rodi. Dunajska skupina ni navdušila sicer maloštevilnega a Se kar naklonjenega tržaškega občinstva, morda zato, ker je dogajanje na odru slonelo bolj na zgrajenih alegorijah kot na bliskovitih intuitivnih domislicah. Gledalci se tako niso prepustili pasivnemu gledanju, temveč so se naprezali, da bi delo razumsko dojeli. Lovili so razumljive besede v preobilnem dialogu z mešanico angleščine, nemščine, španščine, grščine in BnšCine, ki so materini jeziki osmih nastopajočih. Morda je prav izobilje besed zamorilo predstavo, ki naj bi slonela na neverbalnem komuniciranju. Niz se bo zaključil z dramo La frontiera (Meja) Franca Veglianija, s katero bo od 26. do 28. aprila gostovala italijanska drama z Reke. (bov) jpg§ BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VABILO DELNIČARJEM na redni in izredni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 28. aprila 1995, ob 18. uri, v Kongresnem centru Pomorske postaje v Trstu, Nabrežje Bersaglieri 3 in v drugem sklicu V PETEK, 5. MAJA 1995 °b isti uri in v istem kraju, s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor: 1. Obveznosti in sklepi v zvezi s členom 2364 c.z.; 2- Pooblastilo za nakup lastnih delnic, izredni občni zbon 1- Povišek družbene glavnice od 50.000.000.000 lir na 90.000.000.000 lir, z izdajo proti plačilu 4.000.000 rednih delnic po nominalni vrednosti 10.000 lir in z dodatkom v ceni v višini 8.500 lir za vsako delnico. Vse nove delnice za povišek glavnice so namenjene izključno novim bančnim partnerjem, stari delničarji se odpovejo opcijski pravici. 2' Sprememba členov 5., 9., 13. in 14. družbenega statuta. Za udeležbo na občnem zboru in pravico do glasovanja se upoštevajo veljavni zakonski Predpisi. Upravni svet KINO ARISTON - 17.00, 19.35, 22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Marcello Mastroianni. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renč, Gary Oldman. NAZIONALE 1- 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Out-break - Virus letale«, i. Dustin Hoffman, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Damme, Raul Julia. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Ven-to di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Prima dell’alba«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mia moglie aperta a tutti«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Pic-cole donne«. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Pret a por-ter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Kirn Basin-ger, Marcello Mastroianni. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Fari-nelli, voce regina«, i. Stefane Dionisi, Enrico Lo-verso. S IZLETI SD POLET prireja v nedeljo, 7. maja, izlet po notranji Istri. Člane društva in interesente vabimo naj se zglasijo na tel. št. 213420 ob uri kosila in ob večernih urah na tekst. 212554. Rok za prijavo zapade 30. t.m. J PRIREDITVE VZPI-ANPI, SKD TABOR, FINŽGARJEV DOM, KK "OB PEČINI— LA RUPE”, SD PLET, SK BRDINA, SZ SLOGA, SKAVTI SZSO, TABORNIKI RMV priredijo v petek, 28. aprila na predvečer obletnnice bojev za Opčine pohod ob 50 letnici osvoboditve "PO POTEH SPOMINA”. Odhod ob 17. uri izpred Prosvetnega doma. Vabljeni. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras, prireja v soboto, 29., nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek 1. maja prvomajsko slavje na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. KD I. GRBEC - Ske-denjska ul. 124 vabi v petek, 28.t.m., ob 20.30 na proslavo 50-letnice osvoboditve. Govorila bo N. Lukež. Sodelovali bodo MePZ Primorsko iz Mačkolj in recitatorke ŽPZ L Grbec. Vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebe-neg priredi v torek, 25. t.m., ob 17. uri ob spomeniku padlim v Dolini IZLETNIKE ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v petek, 28. t. m., od 9. do 14. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. svečanost ob 50. obletnici osvoboditve. Nastopajo: M. Cuk, Pihakni orkester Breg in MPZ V. Vodnik. Vabljeni. PRAZNIK STARSEV danes, ob 18. uri v Bazovici v Slomškovem domu. Nastopajo "Savrin-ske pupe” iz Šmarij nad Koprom s pesmijo in pogledom na družino nekoč in danes ter otroški zbor Slomšek. OB 200-LETNICI na-brežinske cerkve gostuje vsak mesec en zbor pri nedeljski maši. Danes bo pel oh 9. uri velikonočne pesmi zbor Fantje izpod Grmade. Vabljeni. KD RDEČA ZVEZDA gosti dramsko skupino KD Kraški dom iz Repna "Zgodba o Faustu” veseloigra v narečju v režiji D. Gorupa, 25.t.m., v Sa-ležu, ob 20. uri. BAZOVICA vabi na proslavo ob 50-letnici osvoboditve. Program: četrtek, 27.t.m., ob 20.30, v Bazovskem domu, otvoritev razstave in nastop osnovnošolcev; nedelja, 30.t.m., ob 20. uri v kinodvorani: kulturni program, kres in nočni pohod na Kokoš. Vaške organizacije. MARIJIN DOM pri sv. Ivanu in otroški zbor Kresnice gostujeta mladinsko skupino s Proseka in Kontovela s predstavo "Salon expon” danes, ob 17.30 v Ul. Brandesia 27. Vabljeni mali in veliki na veseli popoldan. SKD SLAVEC in Godba na pihala Ricmanje vabita na proslavo ob 50-letnici osvoboditve, v petek, 28.t.m., ob 20.30, v kulturni dom v Ric-manjih. Nastopajo: otroški vrtec in o.S. iz Ricmanj, člani dramske skupine s harmonikašem Davidom Žerjalom, ZMePZ Slavec-Slovenec in godba na pihala. Vezni tekst M. Cuk. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 27. t.m., ob 17.30, v prostore galerije na otvoritev razstave sarajevskega akademskega slikarja Mih-riždana Kulenkoviča Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. V SOBOTO, 29. t.m., bo POČASTITEV PADLIH na barkolanskem pokopališču. Sodelovali bodo mladi recitatorji, domači zbor, osnovnošolski otroci. Uvodna misel dr. Škerlj. Začetek ob 17. uri. □ OBVESTILA ODBOR ZA PROSLAVITEV 25. APRILA sv. Ivana in Kolonje obvešča, da se bo vršilo polaganje vencev v nedeljo, 30. t.m., ob 11. uri pred Narodnim domom, Var-delska cesta 25 pred ploščo padlim za svobodo od sv. Ivana. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin padlih. PREDSTAVNIKI KD S. Škamperle bodo 25. t.m., ob 10. uri položili venec na obeležje na Narodnem domu pri sv. Ivanu. Spominska svečanost bo v društvenih prostorih, 26.t.m., ob 20.30 pred predavanjem. KROŽEK KRAS - Stranke Komunistične Prenove bo danes v okviru 50. obletnice osvoboditve položila vence na spomenike vzhodnega Krasa po sledečem urniku: 9.30 Bazovica, 9.50 Padriče, 10.10 Gropada, 10.30 Trebče in 10.50 Opčine. KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 24. t. m. urad zaprt. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM prireja 1. maja , ob 50-letnici zmage nad naci- fašizmom in osvoboditve prevoz iz Trsta v Doberdob. Vpisovanje v sredo, 26. t. m. na sedežu združenja v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072. KD VALENTIN VODNIK vabi vse amaterske likovnike v Bregu, da se prijavijo na tradicionalno razstavo v okviru letošnje majence: oglasite se telefonsko Davidu (227037) ali Damjani (635626). Običajno srečanje bo v torek, 2. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini. KD V. VODNIK vabi na 4. tradicionalni pohod ob 25. aprilu: odhod ob 9. uri izpred Socerbskega gradu. Zbirališče ob 8. uri v Sanci, ob 8.30 v Prebenegu, odhod z osebnimi avtomobili čez Socerbski mejni prehod,(za kogar nima prepustnice, velja zbirališče na Socerbu), nato peš po kurirski poti do Podpeči. Povratek je predviden za popoldansko svečanost ob dolinskem spomeniku na Ta-borju, ki jo z začetkom ob 17. uri prireja krajevna sekcija VZPI-ANPI. PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 27. t. m., ob 18.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, UL S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: 1. poročilo Upravnega sveta, 2. obračun za leto 1994 in predračun za leto 1995, 3. poročilo Nadzornega odbora in razrešnica, 4. volitve Upravnega sveta, Znanstvenega sveta in Nadzornega odbora, 5. DSI v Trstu sporoča, da podelitev nagrade Vstajenje dr. Rafku Dolharju za življensko delo ne bo v ponedeljek 24. t.m.,kot je bilo prvotno javljeno, ampak v ponedeljek, 8. maja, v Peterlinovi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20.30. GOSPODARSKA ZADRUGA "Lonjer-Katina-ra” sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu zadruge v Lonjerju 269, jutri, 24. aprila, ob 12. uri v prvem sklicu in v sredo, 26. aprila, ob 20.30, v drugem sklicu. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubljenega moža in očeta Stankota Štoka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, darovalcem cvetja, nosilcem krste, soborcem za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci. Konto vel, 23. aprila 1995 ZAHVALA Svojci Elia Ciuch se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Trebče, 23.4.1995 Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole S. Kosovel izrekajo Dimitriju Sancinu iskreno sožalje ob smrti drage mame Milice SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE m Sergej Verč SAMOMOR KITOV Krstna uprizoritev, režija Mario UrSiC PONOVITVE: Danes, 23. t.m., ob 16.00 RED C Jutri, 24. t.m., ob 16.00 RED I Torek, 25. t.m., ob 16.00 RED H Sreda, 26. t.m., ob 20.30 RED D Četrtek, 27. t.m., ob 20.30 REDE Petek, 28. t.m., ob 20.30 RED F Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v Četrtek, 27. aprila 1995, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, ulica S. Francesco 20 v Trstu Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Obračun za leto 1994 in predračun za leto 1995. 3. Poročilo nadzornega odbora in razreSnica. 4. Volitve Upravnega sveta, Znanstvenega sveta in Nadzornega odbora. - 5. Razno. 6 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na zaključno predavanje CiMotM mr^i SoKBMalkai Niz lepih diapozitivov bo pokazal Hinko Poročnik priznan predavatelj in fotograf Predavanje bo v petek, 28. aprila v Gregorčičevi dvorani, v ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 KD S. Škamperle Vrdelska c. 7 - Trst prireja niz večerov ob 50. obletnici osvoboditve Obudimo spomin 26. 4. Milan Pahor - Vzpon in prisilni zaton slovenskih denarnih ustanov 28. 4. Aleksi) Kalc - Pogledi na izseljeničtvo iz Julijske krajine med obema vojnama in na njegovo politično vlogo 5. 5. Samo Pahor - Osvoboditev Trsta Predavanja bodo v društvenih prostorih, ob 20.30 ■ BARI 47 17 1 63 41 CAGLIARI 87 30 84 24 3 FIRENCE 72 38 74 27 8 GENOVA 57 37 54 67 83 MILANO 54 32 16 29 23 NEAPELJ 16 46 27 13 5 PALERMO 30 34 71 61 65 RIM 78 27 40 12 77 TURIN 55 60 19 40 56 BENETKE 27 70 ENALOHO 44 26 51 X 2 2 X X 1 1 2 X 1 X 1 KVOTE 46.723,000,- 1.401.000,- 125.000,- VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 23. aprila 1995 BELA NEDELJA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.51 - Luna vzide ob 2.14 in zatone ob 12.33. Jutri, PONEDELJEK, 24. aprila 1995 FIDEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,3 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 61-od-stotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Debernardi, Marco Am- brosi in Beatrice Tassi. UMRLI SO: 80-letna Di-lie Carletti, 73-letni Alberto Celio, 81-letni Giuseppe Cogaj, 87-letna Giusep-pina Caris, 79-letni Angelo Vivante, 84-letna lolan-da Rener, 57-letni Elvio Maslo, 88-letni Alberto Scrizzi in 42-letna Magda Suban. n LEKARNE NEDELJA, 23. aprila 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2, Trg Gio-berti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 -Sv. Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barko vi j e (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barko vi j e), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H ČESTITKE Danes praznuje rojstni da NINI iz Ricmanj. Mnogo zdravja mu želi družina. Vse najboljše nona MILA! Tvoji Vanja, Lara, Sava, Dunja, Matija, Tjaša, Borut in Valentina želimo, da bi skupaj praznovali še dosti lepih in srečnih dni. LUCANO KOŠUTA je 19. t.m. praznoval 70 let, včeraj 22. t.m. je tudi ANTON MARC imel 70 let. Ansambel in vodstvo TPPZ P. Tomažič želi svojima rednima elanoma še mnoga zdrava leta. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severa 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severa 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 tu) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Izšla je MLADIKA □ Slovenska manjšina med Rimom in Ljubliano o Franc Jeza v “štirici” □ Za Pepijem Dolencem se je izgubila vsaka sled □ Evgen Bavčar - umetniški fotograf □ Slovenija v Evropi in ezulske nepremičnine v Istri. Trgovina čevljev - torbic Majhna trgovina Velika izbira Nabrežina 97 Pogrebno podjetje IMPRESA TRASPORTI FUNEBRIs.r.i. sporoča da je preselilo svojo dejavnost iz ul. Zonta v ulico Torrebianca 34 Tel. 630696 \ferde Sgaravatti ORGANIZIRA TEČAJE ZA GOJENJE BONSAI za fiziko) 'S^oouiRež#^8' °o Katin*® □ naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami D velik senčnat vrt □ prostorno parkirišče Kjer te razvajajo s sladoledom Ul. Eremo 259 blizu Katinare-Tel. 910342 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA BANCA Dl CREDIT0 C00PERATIV0 DEL CARS0 Zadružna kraška banka obvešča cenjene člane, da bosta izredni in redni občni zbor v drugem sklicanju danes, 23. aprila 1995 s pričetkom ob 9.00 uri v občinski telovadnici v Zgoniku s sledečima dnevnima redoma: Izredni občni zbor 1. Odobritev novega zadružnega statuta Redni občni zbor 1. Poročilo Upravnega odbora, prikaz in obrazložitev obračuna z dne 31.12.1994 2. Poročilo Nadzornega odbora 3. Razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1994 4. Določitev visine zneska, ki naj ga doplačajo novi člani 5. Določitev visine posojila, ki se sme podeliti posamezniku 6. Določitev najvisje meje dolgoročnih blagajniških in podpisnih kreditov 7. Določitev sejnin in honorarjev članov Upravnega in Nadzornega odbora 8. Izvolitev štirih članov Upravnega odbora Ce se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana. Za vstop v dvorano je obvezno vabilo. Župnija sv. Jerneja Ap. - OPČINE Zveza cerkvenih pevskih zborov - TRST prirejata danes, ob 20. uri v župnijski cerdvi na Opčinah Koncert velikonočnih pesmi mešanega pevskega zbora Anton Foerster il Ljubljane Zborovodja: prof. Jože Trošt Solistka: Angelca Plevnik Orgle: Damjana Močnik in Helena Kosem Ob vstopu v cerkev bo vsak dobil koncertni list Prostovoljne prispevke bomo namenili kritju dolga ob prenovi domačih orgel Prisrčno dobrodošli! ŽUPNIJSKA SKUPNOST in PROSVETNO DRUŠTVO iz Mačkolj vas vljudno vabita na slovesno ovoritev in blagoslov obnovljene “Stare šole” danes, ob 17. uri Danes praznuje svoj 85. rojstni dan naša draga mama in nona Ljudmila Kralj - Jogan Želimo ji vso srečo in zadovoljstvo v skupnem objemu sinovi, neveste in vnuki. MALI OGLASI RAZISKOVALNI CENTER išCe opremljeno garsonjero ali manjše stanovanje za tujega sodelavca. Obdobje maj - julij 95.Zaželjena lokacija dosegljiva z mestnim avtobusom. Tel. 040-226812 (9.00-12.30 in 13.30-17.00). PEKARNA zaposli novega vajenca ali z iskušnjami. Telefon 213645 ob urah poslovanja. PRIVATNIK prodaja na Kontovelu dve hiši. Telefon 251036. PRODAM stanovanje v Sesljanu Tel. od 19. do 21. ure na št. 200947 48-LETNA GOSPA z večletno delovno izkušnjo v trgovini išCe resno zaposlitev dudi poldnevno. Tel. 351647 ISCEM delo v gospodinjstvu, trgovini, kjerkoli do 9 ur dnevno. Tel. 0038665-35024. 20-LETNI FANT z opravljeno vojaščino išCe katerokoli zaposlitev. Tel.200882 ob uri obedov. 25-LETNO DEKLE z delovnimi izkušnjami išče resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali nega ostarelih. Tel. 200882 ob uri obedov. KOVINARSKA delavnica išče izučenega ko-vaCa-varilca in mladega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno, podjetje Breg, obrtna cona Dolina, BAZOVICA vabi na proslavo ob 50 letnici osvoboditve Program: - četrtek, 27. t.m., ob 20.30 v Bazovskem domu otvo-rijev razstave in nastop osnovnošolcev; - nedelja, 30. t.m. ob 20. uri v kinodvorani: kulturni progam; sledi kres in nočni pohod na Kokoš. Vaške organizacije. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Zgodovinar dr. Aleš GABRIČ: Socialistična kulturna revolucija (Slovenska kulturna politika v letih 1953-62) Peterlinova dvorana - ponedeljek, 24. aprila, ob 20.30 tel. in fax 228563. PODARIM ljubke psičke mešance, nizke rasti. tel. 231670 zveCer. OSMICO je odprl Frando-li, Slivno št. 25. OSMICO ima odprto Boris Škrk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina. PAHOR MARJO, Zupančičeva 8 - Jamlje, je odprl osmico. Toti belo in Cmo vino ter nudi domaC prigrizek. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. AURORA vabi od 22. julija do 3. avgusta na križarjenje S Hi]@$§tX£\!P!P Cena od 2.880.000 lir dalje. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano, 20 telefon 630261. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6,. tel. 061/313-312 UDRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512y Danes volitve v naših občinah Volišča odprta od 7. do 22. ure Danes od 7. ure dalje so v sedemnajstih občinah na Goriškem odprta volišča za izbiro upraviteljev, ki bodo v naslednjih štirih letih upravljali občine. Med temi so tudi občine Doberdob, Sovodnje in Ste-verjan. Volišča bodo odprta samo danes do 22. ure: občani lahko zato glasujejo le danes in ne kakor v preteklosti, ko so lahko glasovali tudi v ponedeljek. Kot vedno morajo volilci imeti veljaven osebni dokument in volilno potrdilo. Ce ga niso prejeli ali pa so ga izgubili, ga lahko dobijo do 22. ure v občinskih volilnih uradih. Volilci, M bi Potrebovali spremljevalca, si morajo priskrbeti zdravniško potrdilo na sedežih zdravstvenih okrajev v Gorici (Ul. Mazzini 7) ali Tržiču (Ul. Gal-vani i). Sistem glasovanja bo tokrat nekoliko drugačen, saj bodo volilci neposredno izbirali župana. Na glasovnici je ime županskega kandidata 2e natisnjeno ob simbolu liste: dovolj je, da volilec prekriža simbol, njegov glas bo tako veljal za listo in za župana. Poleg tega lahko izrazi preferenco (samo eno!) enemu od kandidatov za pbcinske svetovalce m sicer tako, da napiše njegov priimek (bolje, Ce tudi ime) na za to določen prostor na glasovnici Uk pod imenom županskega kandidata. GORICA / VČERAJ URADNO ODPRLI 25. EXPOMEGO Gospodarska gibanja so letos ugodnejša Podtajnik Prestamburgo: Slovenija mora v EU Na razstavišču ob Meniškem mostu so včeraj odprli 25. mednarodni blagovni sejem Expome-go. Prisotnih je 150 raz-stavljalcev iz štirih držav, prvič je letos na goriškem sejmu prisotna Romunija s štandom Trgovinske zbornice iz Arada. Sejem se letos odvija v precej boljših pogojih, kar zadeva splošno stanje gospodarstva in tudi stanje na Goriškem. Komaj zaznavni znaki pozitivnih premikov, o katerih je bil govor lani, so se v zadnjih mesecih močno okrepili, je poudaril predsednik Trgovinske zbornice Bevilac-qob odprtju. V analizi gospodarskih gibanj je navedel tudi nekaj zanimivih podatkov s pozi- tivnim predznakom. Poleg teh pa obstaja še vrsta vprašanj, ki upravičeno povzročajo določeno zaskrbljenost. Bevilacqua je opozoril na predvide- ne negativne posledice vključevanja Slovenije v Evropo in na potrebo, da pri sklepanju sporazumov sodelujejo tudi predstavniki Gorice. V krajšem posegu je vladni podtajnik dr. Mario Prestamburgo poudaril, da si kljub številnim težavam v svojem resorju (kmetijstvo) prizadeva, da bi ublažil posledice ukrepov, ki se pripravljajo v evropskem kontekstu, zlasti kar zadeva vinarstvo. Predstavnike go-riškega političnega Življenja je Prestamburgo posvaril, da bi bila zelo zgrešena poteza, ko bi preprečili Sloveniji vstop v Evropo. Na slovesnosti so spregovorili še župan Valenti, predsednica pokrajine Mar-colinijeva in deželni odbornik Tomat, takoj zatem pa so uradno odprli tudi likovno razstavo del kiparja Giannija Visentina. 25. APRIL / 2E DANES DOPOLDNE KOMEMORACIJA V REVMI Spominske slovesnosti Petdesetletnico osvoboditve izpod nacifašizma ter petdesetletnico konca druge svetovne vojne bodo v prihodnjih dneh obeležile števile spominske slovesnosti. V Tržiču, pred spomenikom 503 delavcem ladjedelnice, ki so padli v vrstah partizanskega gibanja, je bila komemoracija že v petek. Danes se bodo spominu padlih poklonili v Pevmi Slovesnost bo ob 11.15 pred spomenikom. Slovesnost pripravljata Rajonski svet in VZPI ANPI v sodelovanju z društvi. Spregovorila bosta Silvan Primožič, predsednik konzulte in Silvino Poletto, v imenu VZPI/ANPI in predstavnik mladinskega združenja Goriziagiova-ni. Zbori in recitatorji bo- do oblikovali krajši kulturni spored. V ohcini Sovodnje bodo slovesnosti v ponedeljek in torek po sledečem razporedu: v Ga-brjah jutri ob 20. uri, v torek pa v Sovodnjah (ob 10. uri), na Vrhu (10.20), v Rupi (10.40) in na Peči (11.00). V Gabrjah in na Peci bo govoril župan Vid Primožič. Jutri, 24. trn., bodo spominske slovesnosti tudi v Gorici, na pobudo VZPI in drugih borčevskih organizacij. Predstavniki Goriške občine bodo jutri položili vence pred obeležja v ulici Barzellini, na gradu, na pokopališču v Pevmi, na pokopališču v Lobniku, na postaji, v spominskem parku, na glavnem pokopališču in v judovski sinagogi. Jutri zjutraj ob 9. uri bo spominska slovesnost pred spomenikom deportirancem v nemška taborišča. Prireja jo združenje ANED, udeležil pa se je bo tudi župan Valenti. V popoldanskem Času bo delegacija VZPI-ANPI, SKGZ in nekaterih drugih združenj in ustanov počastila spomin padlih pred obeležji na postaji (15.45), v zaporu v ulici Barzellini (16.15), na gradu (16.40) in na glavnem pokopališču pred grobnico padlih za svobodo (ob 17. uri). V torek bo delegacija pokrajinske uprave položila vence na glavnem pokopališču (pred partizansko grobnico in grobnico X MAS), na postaji, v spominskem parku in v sinagogi. Ob 10. uri v torek se bo ^ POLETNE PRIREDITVE še danes praznik pomladi v torek pa frtalje v Rupi Člani PD Rupa - PeC se pripravljajo na praznik frtalje, spored bo letos obsegal tudi proslavo 50-letnice zmage ^ad nacifašizmom. Prireditve bodo 25. in 30. aprila ter toaja. Okvirni spored je naslednji: 25. aprila (Prosla-Va 50-letnice zmage nad nacifašizmom) ob 16.30 na-S °P godbe na pihala Viktor Parma iz Trebe, nato na-S*°P združenega zbora Članic Zveze slovenske katoliške Prosvete, govor Iva Jevnikarja, nastop ansambla Rom -ornpom in ples. V nedeljo, 30. aprila, ob 16.30 bodo nastopili mladinski in otroški pevski zbori z Vrha, Ru-Ps-Peci, Stmavra in $tandreža (zbor KD Oton Zupančič). Ta dan bo tudi tekmovanje v pripravi naj... naj... frtalje. ZveCer bo seveda ples z ansamblom Happy Qay. V ponedeljek, 1. maja, bo na prireditvenem prosto-v Rupi (ob 18.30) gostovala dramska skupina iz tandreža z igro Človek brez smeha. ZveCer bo ples. V Doberdobu se bo danes zaključil praznik pomadi, ki ga prireja društvo Hrast. Za veselje športnic šp " " 1 m: °ni med količki, spusti in drugo bodo popestrili 'n Športnikov ponuja današnji spored tekmo z r-.vAurvu. puiiujci uciiinon,, opuicu icMiiu z. gOT- j mi kolesi za I. Pokal pomladi. Majhni skoki, sla-°m med količki, spusti in drugo bodo popestrili Pr°go; merjenje Časov in sojenje bosta poverjena smucarskemu klubu Devin. Da bodo tekmovalci natali pri moči do konca, pa bo dobro založen buffet fnujal jedi na žaru, hladno toCeno pivo in domačo sl j- C0' nagrajevanju najboljših kolesarjev bo edil ples ob zvokih ansambla Adria kvintet. V Podgori petsto podpisov za pošto Več kot 500 Podgorcev je podpisalo peticijo rajonskega sveta za ohranitev poštnega urada v tem kraju. Uspeh akcije, ugotavlja predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj, dokazuje, koliko je problem občuten med prebivalstvom: peticijo je namreč podpisala veC kot polovica vseh Podgorcev, Ce upoštevamo, da je število stanujočih v rajonu z otroki vred okrog 1.100. Maligoj bo sedaj peticijo dostavil na županstvo, na prefekturo in seveda na pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave z zahtevo, da se upoštevajo legimna pričakovanja podgorske skupnosti. O tem je bil govor tu- di na predsinoCnji seji rajonskega sveta, ki sta se je udeležila tudi občinska odbornika Paolinijeva in Roselli. Na seji so razpravljali tudi o odprtju uradov za spravnega sodnika. Dokončni sedež bo v poslopju otroškega vrtca, vendar dokler se iz njega ne izseli hišnica, bodo sodnika namestili v stavbo nekdanje šole. Rajonski svet se bo moral za ta cas odpovedati svojim prostorom oziroma se preseliti v prvo nadstropje. Maligoj je opozoril predstavnika občinske uprave tudi na potrebo, da pravočasno poskrbijo za ureditev volišča v Podgori (v nekdanjem vrtcu) za junijske referendume. spominu padlih poklonila delegacija prefekture. Zveza borcev v Stan-drežu in KD O. Zupančič prirejata komemoracijo pred spomenikom padlim v torek, 25. t.m. ob 10.30. Govoril bo senator Darko Bratina, nastopila bosta zbora KD ZupanCiC. V Podgori bo slovesnost s polaganjem vencev prav tako v torek, ob 10. uri pred spomenikom padlim. Slovesnost bo združena z nastopom pevskih zborov in recitacijami. Prireja jo VZPI z rajonskim svetom, društvi in združenji. V občini Doberdob bodo spominske slovesnosti ob koncu tedna, skupaj s proslavo ob 50-letnici osvoboditve. V torek ob 11. uri bo spominska slovesnost na pokopališču v Locniku. Po verskem obredu bosta spregovorila predsednik združenja AVL Mario Merni in župan Gaetano Valenti. V Krminu bodo glavne slovesnosti potekale v torek s pričetkom ob 10.30, ko se bodo udeleženci zbrali na trgu pred županstvom. SinoCi pa so v tem kraju, odprli v dvorani kina Italia razstavo o Odporništvu. Slovesnosti bodo danes, jutri in v torek tudi v številnih drugih krajih. IZLETNIKE ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v petek, 28. t. m., od 9. do 14. ure na upravi našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1. NOVICE V Jamljah prirejajo v torek planinsko - orientacijski pohod Društvo Kremenjak v Jamljah prireja v torek, 25. t.m., planinsko-orientacijski pohod. Prireditev se uvršCa v niz proslav ob 50-letnici osvoboditve, ki jih prireja občina Doberdob, v sodelovanju z društvi in organizacijami v občini in bo potekal pod pokroviteljstvom Občine Doberdob. Zbirališče in vpisovanje bo ob 8. uri pred osnovno šolo v Jamljah. Udeleženci bodo odšli na pot pol ure kasneje. Prijavijo se lahko skupine od najmanj treh do najveC šest elanov. KD Kras vabi na občni zbor Kulturno društvo Kras iz Dola in Poljan vabi elane in prijatelje, da se v Četrtek, 27. t.m. udeležijo občnega zbora, ki bo v prostorih nekdanje šole na PalkišCu. Na obenem zboru se bodo dogovorih o poteku najpomembnejše naloge - izgradnji večnamenskega centra, na dnevnem redu pa je tudi obnovitev vodstva društva. Za krmilo naj bi poprijeti predvsem mlajši in s tem dati nov zagon organizacijski in kultumo-športni dejavnosti v kraju. Števerjan: prireditve ob 1. maju KD Briški grič pripravlja ob koncu aprila in ob prvem maju pomladni praznik. Prireditve bodo 28., 29. in 30. aprila ter 1. maja ter nato še 6. in 7. maja. Dogajanje se bo letos odvijalo pod veliko montažno lopo, ki jo bodo postaviti na ploščadi pri županstvu. V nedeljo, 7. maja, bo 16. Spominski pohod Števerjan - Gonjače - Števerjan. Start bo ob 9.30 pred spomenikom na Trgu Svobode, cilj pa na prireditvenem prostoru pri županstvu. Tokrat napovedujejo tudi kolesarsko vožnjo prav tako med Ste-verjanom in Gonjačami, le da bodo kolesarji odpeljati pred pohodniki. Vsak mesec fotografska razstava v bara La Chicchefteria Fotografski krožek dFl pričenja v sredo nov ciklus razstav v baru La Chicchetteria ob ljudskem vrtu. Razstave se bodo vrstile vsak mesec, do decembra, oziroma januarja prihodnjega leta. Kot prvi bo (od srede, 26. t.m.) razstavljal Antonio Fabris in sicer fotografije na temo "Solita Venezia insolita”. Razstavo bodo odprti ob 19. uri. Večer diapozitivov z mojstrom Rafaelom Podobnikom Fotografski krožek Skupina 75, ki je pred kratkim priredil zanimiv tečaj za amaterske fotografe, vabi elane in prijatelje v Četrtek, 27. t.m. ob 20.30 na predvajanje diapozitivov znanega mojstra fotografije Rafaela Podobnika "Mala retrospektiva izraznih diapozitivov”. VeCer bo v domu Andreja Budala v Standrežu in je namenjen širši javnosti. Toplo vabljeni. Predstavniki gospodarskih zdraženj kritični glede imenovanj v Hranilnici Ze pred izvolitvijo elanov Upravnega odbora Goriške hranilnice - banke je bilo veliko polemik. Ostre kritike je slišati tudi po imenovanju sedmih elanov, ki bodo v prihodnjih treh letih voditi najpomembnejši goriški kreditni zavod. Ostre kritike so na skupščini, ki so jo sklicati na goriški Trgovinski zbornici, izrekli predstavniki stanovskih gospodarskih organizacij iz goriške pokrajine. Čutijo se zapostavljene, ker ni bil nihče med njimi imenovan, Čeprav predstavljajo nad deset tisoč podjetij. V tiskovnem poročilu ugotavljajo, da je prišlo do nekakšnega kratkega stika med Goriško hranilnico in predstavniki gospodarstva. Slednji so predlagati svojega kandidata, vendar pa predloga v odločujočih krogih niso vzeti v poštev. Gre za Čudno in nerazumljivo odločitev, so poudariti. ZSKD - SKGZ - Kulturni dom - VZPI-ANPI To je ta čas Ob 50. letnici osvoboditve za sožitje, mir in razvoj Slavnostni govornik: Ace Mermolja Sodelujejo: □ dekliški zbor Sovodenjska dekleta, dekliški in moški zbor Jezersko iz Doberdoba, mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, moški zbor Skala iz Gabrji; □ člani Gledališke šole Gorica: Erik in Robert Bensa, Viljena Devetak, Katja in Tanja Gaeta, Luiza Gergo-let, Erika Nardin. Glasbena spremljava: □ Miran Rusija; izvajalci Fabio in Danjel Devetak ter Boštjan Harej. Režija: Emil Aberšek Gorica, Kulturni dom: petek, 28. aprila ob 20.30. 50-LETNICA OSVOBODITVE IZPOD NACIFAŠIZMA KINO n RAZSTAVE VČERAJ-DANES V Doberdobu priprave na veličasten prvi maj Pogovor s predsednikom borcev Jožetom Ferfoljo Slovenska narodnostna skupnost iz Furlanije-Julijske krajine bo enotno počastila 50. obletnico zmage nad nacifaSizmom in osvoboditve z deželno manifestacijo, ki bo 1. maja ob 16. mi v občinskem parku v Doberdobu. Odločitev za skupno proslavljanje tako pomembne obletnice je bila sprejeta v Enotnem zastopstvu Slovencev v Italiji, ki ga sestavljajo strankarske komponente nase skupnosti in osrednji organizaciji civilne družbe, SKGZ in SSO, ki sta si prevzeli tudi skrb za uresničitev manifestacije. Doberdobske slovesnosti se bodo udeležili tudi vidni predstavniki iz Slovenije in Italije, slavnostni govornik pa bo kulturni ustvarjalec Miroslav KoSuta sicer ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča. Na sporedu bo tudi pozdrav mladinske zamejske predstavnice ter pozdrav institucionalnih predstavnikov iz Slovenije in Italije. Kulturni spored bodo oblikovali združeni pevski zbori z Goriškega, elani Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete, recitatorji Odra 90 in goriske Gledališke Sole ter elani godbe na pihala Kras iz Doberdoba. Za režijo je poskrbel Emil Abersek. V Doberdobu se občinska uprava, borci in člani številnih vaških društev pripravljajo na veliko deželno manifestacijo ob 50. obletnici osvoboditve, ki bo 1. maja. Ob tej priložnosti smo se pogovorili Jožetom Ferfoljo, ki je predsednik sekcije VZPI v Doberdobu od leta 1986. »Ni naključno, da sem v borčevskem odboru. V življenju sem doživel težke preizkušnje, ki so v meni pustile vidne sledove. Oktobra 1944 sem bil kot 16-letni mladenič skupno z očetom odtrgan od družinskega ognjišča. V Gorici so nas Nemci postavili v vrsto in nas delili: eden na levo, drugi na desno. Takrat nisem razumel, kaj to pomeni, vedel sem le, da je oCe moral v eno skupino, jaz v drugo. Kasneje so mi povedali, da je bila ena skupina namenjena v taborišče v Kot-bus, druga v Dachau. OCe-ta sem takrat zadnjič videl. Jaz sem se čez 8 mesecev vrnil, moj oče in vsi iz druge skupine pa ne.« Vrnimo se v Doberdob k proslavi 50. obletnice osvoboditve. Kako bo to izgledalo? »Proslave tega zgodovinskega datuma segajo že v leto 1993, ko je borčev- Natečaj AJ: končat nagrajenih V Fogarje vem avditoriju bo danes ob 17. uri slavnostni koncert nagrajenih violinistov in violončelistov na mednarodnem natečaju Alpe Jadran. Nastopilo bo 25 najboljših solistov, ki bodo skupaj s še prav tolikimi gojenci glasbenih šol v Mladinskem orkestra AJ v prihodnjih dneh zaceli turnejo po glavnih mestih dežel skupnosti AJ. Žirija je včeraj izbrala najboljše violiniste še v četrti starostni skupini (do 24. leta): zmagala je 19-letna Albana Lace iz Gradca, drugo nagrado si delita 21-letna Helga Pocherstorfer iz Celovca in 19-letni Fabio Sperandio iz Pordenona, 3. nagar-do pa je prejel 20-let-ni Carlo Pellizzari iz Montebellune. ska sekcija septembra obeležila spomin na 4 padle na Poljanah. Naslednje leto januarja smo se ob spominski plošči spomnili na 7 vaščanov, ki so bili ubiti v Doberdobu ter v aprilu smo počastili padlega Jožefa Jarca, ki je bil ubit pred gostilno pri Franco-nu leta 1944. Nadalje smo priredili izlet v Mathausen in v Dachau, letos pa bomo priredili zadnje dneve avgusta izlet v Poljsko na obisk največjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschtwitz.« Vemo, da se veliko pripravljate na zaključno praznovanje ob prvem maju. Kaj ste pripravili za ta dan in kako bo potekal program? »Naša sekcija in seveda sekcija VZPI Dol-Poljane imata polne roke dela. V teku je priprava brošure. Zamisel sega v obdobje, ko je vodil naš odbor Stanko Geigolet, zaradi finančnih Mladi in Evropa narodov je bila tema posveta, ki ga je včeraj dopoldne na sedežu goriške univerze organiziral “Lions club International” v sodelovanju s tržaško univerzo in goriškim šolskim skrbništvom. Pozdravih so go-riški župan Gaetano Valenti, njegov novogoriški kolega Črtomir Špacapan, predsednica pokrajine Monica Marcolini in deželni odbornik za kulturo Alberto Tomat. Deželna predsednica Alessadra Guerra je poslala pozdravno brzojavko. Predstavniki oblasti so se spomnili evropskega duha našega mesta in se z njim tudi pohvalili, podčrtali so stvarno sodelovanje med Gorico in Novo Gorico in zaželeli mladim tako iz Slovenije kot iz Italije srečno pot v evropsko edinost. Osrednji del posveta je bil namenjen trem tematskim posegom prof. Franca Marina, prof. Giuliana in organizacijskih problemov pa je nismo mogli uresničiti. Letos pa je bil pravi čas, da se napiše nekaj, kar bo gotovo ostalo v zgodovini odporništva občine Doberdob. Naš tajnik Karlo Cemic se je vseskozi neutrudno zavzemal, da bo brošura vendarle izšla, njegov sin Karlo Černič mlajši pa pravkar zaključuje zadnje strani tega vaznega dokumenta, v katerem bo opisana zgodovina doberdobske občine od leta 1943 do 1945. To našo zamisel so podprli tudi občinska uprava in vsa kulturna domača društva. Moram reči, da so nam bila društva vedno ob strani, ko smo prirejali svečanosti ob spomenikih padlih in na vseh proslavah.« Omenih ste tudi občinsko upravo. Kakšen odnos ima do vaše sekcije? »Od leta 1956 dalje se je vseskozi zavzemala za Gioria in prof. Gianfranca Benatija. Beseda je tekla o mladih, seveda, o Evropi, o kjučnih vrednotah sožitja in odprtosti, o kulturnem razvoju evropskega človeka in o možnostih zaposlitve za mlade v nastajajoči skupnosti. Vsem, ki čutijo, da je Italija premajhna (kaj šele Gorica!) nudi Evropska skupnost neizmerno število možnosti zaposlitve na tujem. Mlad človek mora biti se- vrednote odporništva in podpirala našo sekcijo. Ce bo končno izšla naša brošura, pa se moramo zahvaliti prav današnji občinski upravi. Ce se vrnemo k našim pobudam za proslavitev 50. obletnice, naj povem, da smo pred meseci priredili predavanja o odporništvu po šolah, kjer so žive priče, ki so preživele vojno, skušale razložiti mladim osvobodilno gibanje. Naslednja poteza bo prvega maja zjutraj, ko bodo občinska uprava ZB in vaška društva imela spominske svečanosti in polaganja vencev pred spomeniki padlim v Jamljah, Dolu in na Poljanah, ter končno v Doberdobu. Za kulturni program bo poskrbela domača godba, pevski zbori in dijaki šol. Sledila bo razstava o koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, Poljski in Avstriji in izid brošure. Popoldne pa se bodo prireditve nadaljevale z osrednjo enotno manifestacijo s širšim kulturnim programom in s svečanimi govori.« Kaj bi rekel našim mladim, ki ne poznajo življen-skih stisk in ki so o odporništvu le bežno seznanjeni? »Ce smo dosegli to, kar danes imamo, gre velika zasluga prav odporništvu in boju proti fašizmu. Danes ni več potrebno, da se borimo s puško v roki, vendar če želimo ohraniti to, kar smo si priborili, moramo biti budni in zavedni, predvsem pa moramo spoštovati sočloveka, ne glede na njegovo polt, jezik in politično ter versko opredehtev.« KS veda tudi temu primemo prilagodljiv in mora poznati jezike, zato da se bo lahko prosto premikal po naši celini. Mladi pa morajo predvsem misliti na Evropo kot na nov svet, v katerem je človek center vsega, demokracija in sožitje pa sredstvi, ki vodita do končnega cilja, mira. Posegom je sledila debata in podelitev nagrad dvema diplomirancema goriške univerze. POSVET / VČERAJ NA GORIŠKI UNIVERZI Mladina in Evropa narodov Mladi se morajo opremiti, da bodo lahko prosto krožili po celini GORICA VITTORIA 15.30- 17.00- 18.40-20.20-22.00 »La carica dei 101«. Walt Disneyjev risani film. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM 17.30-19.40-22.00 »Viag-gio in inghilterra«. Rež. Rchard Attenborough, i. Anthony Hopkins in Debra Winger. GORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Street figh-ter, sfida finale«. I. Jean-Claude van Damine. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »So-stiene Pereira«. Rež. Roberto Faenza, igra Mar-cello Mastroianni. Sl PRIREDITVE DRUŠTVO KREMENJAK v Jamljah prireja v torek, 25. t.m., planin-sko-orientacijski pohod v sklopu proslav ob 50-letnici osvoboditve. Zbirališče in vpisovanje bo ob 8. uri pred osnovno šolo v Jamljah, start bo pol ure kasneje. Prijavijo se lahko skupine od najmanj treh do največ šest članov. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na projekcijo diapozitivov znanega slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika z naslovom: Mala retrospektiva izraznih diapozitivov, v četrtek, 27. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Andreja Budala v Stan-drežu. □ OBVESTILA UP RA VAPO KRAJINSKIH MUZEJEV sporoča, da bodo od prazniku osvoboditve muzeji na go-riškem gradu jutri in v torek, 25. t.m., odprti od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. V istih dneh bo galerija Spazzapan v gradišču odprta od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. SDZPI prireja tečaj tehnike prodaje (na drobno, uslug itd.). Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. del-la Croce 3, tel. 81826. ©WSijTU](i^[E\ BAMEHEO Vam nudi cvetlice vseh vrst po zelo ugodnih cenah Obiščite nas, v ul. Monte Calvario, 14 Podgora (GO) Vsak dan od 15.00 ure dalje V OBČINSKI KNJIŽNICI V RONKAH je postavljena razstava Pavla Hrovatina. Ogled do 28. t.m. od ponedeljka do petka 15.30- 18.30, v sredo tudi 9.30-11.30. V KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja do 26. t.m. slikar Janez Kovačič iz Ljubljane. V PALAČI LANTIERI, Trg sv. Antona 6, je do 7. maja postavljena razstava ilustratorke Fidelie Da-mato. Ogled: delavniki 16-19, prazniki 10-13. V KROŽKU MITTE-LART, Trg sv. Antona 13, razstavlja nemška slikarka Jordan - April. Ogled: delavniki 17.30-19.30, prazniki 10-12 in 17-19, v ponedeljek zaprto. IZLETI SPD GORICA vabi 21. maja na avtobusni izlet na Golico. Prijave v sredo od 11. do 12. ure ter v četrtek od 19. do 20. ure na sedežu. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. SKD KREMENJAK -JAMLJE in VZPI DOL-JAMLJE prirejata 4. junija avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje na Bled in v Vintgar. Prijave sprejemajo Igor Kobal, Ettore Moro, Mario Croselli do 15. maja ali do oddaje mest v avtobusu. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne tiencdnske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Trg Municipio AGEP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. Novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giu-lia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. III Armata Lučko Kovač s/e udluCu. Poruka bo u sebutu, 29. aprila per Karmen u Bueršti. Bajte toCni! Iz matičnega urada goriške občine od 16. do 22. aprila 1995. RODILI SO SE: Nicole Pinto, Giorgia Hlede, Sere-na Angelino, Giulia Visin-tin, Sara Devetak, Giulia Femind, Giovanni Feru-glio, Filippo Ganzini. UMRLI SO: 96-letna Vittorina Massai vd. Furlani, 88-letni upokojenec Elvino Feresin, 72-letna Amelia Dario por. Giraldi, 68-letni upokojenec Tolvi-no Brucchioni, 79-letni upokojenec Antonio Pez-zuto, 93-letna lolanda Piani vd. Spangher, 78-letni upokojenec Felice La Tor-re, 43-letni upokojenec Roberto De Simone, 77-letni Mario Cechet, 81-let-ni upokojenec Giovanni Battista Pizzul, 79-letna upokojenka Maria Piove-sana vd. Bregant, 86-letna upokojenk Maria Čargo vd. Lippini, 84-letni upokojenec Stefano Pilol-li, 68-letni invalid Dome-nico Versace, 92-letna Elvira Indrigo, 91-letna upokojenka Amalia Grion vd. Vidoz, 70-letni upokojenec Mario Giani. POROKE: trgovec Gian-ni Grosso in trgovka Mi-rella Rocco, geometer Luča Seli in čistilka Giovana Scifo. OKLICI: uradnik Davide Zaninotti in študentka Fulvia Carpegna, uradnik Michele Lo Piano in gospodinja Anna Accardo, podoficir vojske Giannan-tonio Mangiapane in dekoraterka Giuseppina Castiglione, delavec Mas-simo Tofful in tehnik Li-cia Parisi, delavec Davide Michielli in Marinella Sardu, trgovski zastopnik Claudio Cotič in Roberta Medeot. ); LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, UL Rosselli 23, tel. 410340. ________POGREBI Jutri v Gorici: ob 9.30, Kristina Petrovčič, vd. Nanut iz splošne bolnišnice na pokopališče v Stan-drežu; ob 11. uri, Lilijana Prež, por. Jarz iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Standrežu; ob 12.45, Valerio Cocetta iz bolnišnice Janeza od Boga v Koprivno; ob 13.15, Livia Marcuzzzi iz splošne bolnišnice v Zagraj. SKD HRAST - DOBERDOB vabi na tradicionalni PRAZNIK POMLADI v DOBERDOBU 22. - 23. aprila 1995 DANES, 23. APRILA 1995 ob 13. uri Start tekme »1. POKAL POMLADI« - Kross-tekma z gorskim kolesi odprta vsem kolesarjrm ob 18.30 Nagrajevanje najboljših kolesarjev 1. POKALA POMLADI ob 19.30 Ples z ansamblom »ADRIA KVINTET« Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kaplico Večji del programa bo potekal v pokritem šotoru Zapustila nas je naša drga Kristina Petrovčič vd. Nanut Pogreb bo v ponedeljek, 24. t. m., ob 9.30 iz splošne bolnišnice na pokopališče v Standrež. Žalostno vest sporoča Egon z družino Standrež, 23. aprila 1995 Pogrebno podjetje F. Prescbern DREVESNICA ORLANDO s prihodom pomladi okrasi tvoj vrt Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A Tel. 0481/20075 Ravnateljica, učno h) neučno osebje ter dijak1 učiteljišča »S. GregorCiC<< izrekajo iskreno sožalj gospodu Emilu Jarzu o smrti drage žene ZDA / MEDTEM KO ŠTEVILO 2RTEV V OKLAHOMA CITYJU NARAŠČA Za zapahi 27-letni Timothy McVeigh - Policija zaslišuje tudi brata Nichols VVASHINGTON - Ti-rnothy McVeigh, 27-letni ameriški državljan, ki ga opisujejo kot fanatičnega Pripadnika skrajne desnice, je obtožen napada na zvezno palačo v Oklahoma Cityju, kjer je Po zadnjih vesteh izgubilo življenje veC kot 80 °seb, 154 jih pogrešajo, ranjenih pa je približno stiristo. McVeigha, nekdanjega vojaka, ki naj bi bil izvedenec za eksploziv in rušenje objektov, so prijeli približno sto kilometrov od Oklahoma pityja že istega dne, ko je prišlo do atentata. Ustavili so ga, ker je bil njegov avtomobil brez registrske tablice, pri njem pa so našli tudi nekaj orožja, zato so ga aretirali. Sele kasneje so ga Prepoznali na osnovi fotorobota dveh oseb, ki sta v Junction Cityju v Kansasu najfela kombi, ki s° ga uporabili napadalci na poslopje v Oklahomi. Drugi od dveh mladeničev, Terry Nichols, se je sam javil oblastem, s katerimi naj bi zdaj sodeloval. Kaže, da je za zdaj na prostosti. Policija medtem preiskuje kmetijo Nicholso-J'ega brata Jamesa v Michiganu. Oba naj bi bila vojaka, izvedenca za eksplozive in naj bi na predvečer atentata brez dovoljenja zapustila svoj oddelek. Pri isti družbi v Jun-otion Cityju so leta 1993 atentatorji, ki so izvedli rtapad na newyorški World Trade Center, najeli svoj kombi. Tudi aksploziv - umetno gno-Plo z mešanico dizelskega goriva - je bil enak. Kato so sprva sumili, da je tudi za napad v Oklahomi kriva ena od bli-žnjevzhodnih organizacij. Članom arabske skupnosti so zaceli groziti, številni arabski otroci si niso upali v šolo, po aretaciji McVeigha, ki bo morda obsojen celo na smrtno kazen, pa jim je odleglo. McVeigh naj bi pripadal skrajnodesnicarski oboroženi organizaciji Michigan Militia, ki se zavzema za rasno razlikovanje, proglaša večvrednost belcev in se je zaklela, da bo maščevala približno 80 elanov sekte, ki so izgubili življenje pred dvema letoma v plamenih kmetije v Wa-cu. Glasnik organizacije je zanikal, da bi bili McVeigh in brata Nichols njeni elani. Neke- mu sosedu naj bi bil Terry svojčas razkril, da pripada organizaciji Patri ots, ki je razširjena po vsej državi. McVeigha naj bi po nekaterih pričevanjih dogodki v Wacu izredno presunili. Neki njegov nekdanji sodelavec je povedal, da je tedaj odpotoval v Waco in se je vrnil še bolj pretresen. Vse tovrstne skupine se po trditvah izvedenca za ameriške polvojaške organizacije Johna Nutterja zgledujejo po romanu Turnerjevi dnevniki VVilliama Pierca. Knjiga opisuje majhno skupino, imenovano Ayran Mer-cenaries, ki z bombo, izdelano iz zmesi umetnih gnojil, napade ter uniči glavni sedež FBI v VVashingtonu. NEW YORK / KORENINE IMAJO NA KMETIJSKIH PODROČJIH ZDA Sirijo se oborožene skupine belcev NEW YORK - Februarja je Calvin Greenup, eden od privržencev paravojaške skupine Michigan Militia (na sliki oddelek med urjenjem), sklical približno trideset svojih ljudi in jih oborožil samo zato, ker je helikopter preletel njegovo hišo. Drugi privrženec, Mark Koemke, je posnel videokaseto, v kateri pravi, da »bodo upocasili svoje nasprotnike, ustavili pa jih verjetno ne bodo, zato bo prišlo do oboroženega spopada.« Na drugi kaseti je s kala-Snikovom v eni roki in najlonsko vrvjo v drugi: »S to vrvjo,« pravi, »lahko obesite štiri politike.« Obljube elanov skupine Michigan Militia, ki bi lahko bila povezana s pokolom v Oklahoma Cityju, ne obetajo ni C dobrega. Organizacija ima približno 20 tisoC elanov in se uvršča v skrajno ameriško desnico. Povezana je s, skupino, Montana Militia, ta pa je v stiku z Arijsko nacijo. Michigan Mili-tio so ustanovili leta 1993. Njeni elani sovražijo zvezno vlado, ki jo obtožujejo prevelikega vmešavanja, še zlasti pa Zvezni urad za alkohol, tobak in orožje. Številni njeni elani ne plačujejo davkov in se urijo v vojni in gverilski tehniki. Kot primer tiranije zveznih oblasti navajajo pokol v Wacu v Teksasu, do tragedije v Oklahoma Cityju pa je prišlo prav na drugo oble- ' tnico dogodkov v Wacu. Ken Adams, glasnik Militie, je sicer zanikal njeno vpletenost, vendar so izvedenci prepričani, da so krivci elani ene od ekstremističnih celic, ki podpira teorije Militie. Kot druge podobne skupine ima svoje korenine na kmetijskih območjih ZDA od Pennsylvanie do Michigana, VVashingtona in Montane. L____BRITANSKE MODNE MUHE_ V Londonu se za akte nihče več ne zanima LONDON - Na stotine, morda celo na tisoče aktov v skladiščih najboljših londonskih umetnostnih galerij, ker jih ne moprejo prodati. »Zanje se ne zanima nihče,« se je pritožil Christo-pher Wood, slavni trgovec z Bond Streeta, in dodal: »Svet se je dodobra spremenil.« Razne Venere, kopalke in odaliske (tako antične kot moderne) je bilo že Prej težko prodajati, vendar so se zanje zanimali vsaj arabski bogataši, ki so s svojimi dolarji zagotavljali trg za tovrstne slike: danes kaže, da še tega ni vec. Na Bond Streetu, pri Sothebyju in Christieju, pa tudi pri manj uglednih starinarjih so slike Zenskih aktov pov-sem iz mode, tako da je neki stroko-vrnjak ocenil, da gre najbrž za sicer zapoznelo posledico feminizma, zaradi cesar se moški, ki jim je bilo prej vsec kupovati slike golih lepotic, danes te-§a sramujejo. Zenski akti na stenah dnevne sobe so danes vrhunec moške neokusnosti. Veliko bolj primerne so krajine, še največ uspeha pa imajo slike, ki prikazujejo športe. Ce pa kdo vendar kupi akt, mora biti Zenska na sliki vsaj delno oblečena, še najbolje je, Ce je videti samo malo prsi. »Samo v takem primeru je mogoče sliko tudi prodati,« je pojasnil Martin Gallom iz galerije Sotheby. Danes so pac veliko bolj cenjeni portreti popolnoma oblečenih dam. Zelo težko se danes prodajajo tudi slike z verskimi motivi, še zlasti tiste, ki so v kakršnikoli zvezi s smrtjo. »Sodobni kupec, pa naj bo še tako prebrisan in poznavalec trga, teh slik niti ne pogleda: ogiba se svetnikov, Kristusov ali Madon,« trdijo strokovnjaki. Isto velja za slike, ki kakorkoli spominjajo na revščino. Slike z berači, kalkutskimi ulicami in andskimi pokrajinami so izgubile vsako vrednost. Danes se prodajajo samo slike s športnimi prizori, delno tudi zato, ker so take slike zelo redke. Slika iz prejšnjega stoletja s prizori tekme golfa doseže danes veliko višjo ceno kot katerikoli krajinska slika iz istega obdobja. Isto velja na primer za kriket. V umetnosti so »uspešni« predvsem vodni športi, tenis in smučanje. BANGKOK / ZNAMENJE BLAGINJE Kaotični promet v tajski metropoli BANGKOK - »Prihaja kralj vseh zastojev«, je velik naslov članka v Časniku Bangkok Post, ki piše o začetku gradnje železniške proge, ki bo olajšala promet v tajskem glavnem mestu. To se bo zgodilo, ko bo proga končana, do takrat pa bo Bangkok najbolj prometno, ali bolje rečeno, mesto z najslabše urejenim prometom v Aziji. Nova železniška proga bo potekala po mostu, ki ga morajo šele zgraditi, zaradi cesar so najveejo in najbolj prometno mestno ulico Sukumvit zožili z osmih na štiri pasove. Na njej je vsak dan mogoče videti velike zastoje, ki voznike spravljajo ob živce. Uradniki, poslovneži, vladni uslužbenci, študentje, ki morajo na delo ali v šolo v mestno središče, se odpravljajo na pot že pred zoro, da bi prišli na delovno mesto pred 7.30, ko se začne prometna konica, ki traja do približno 9.30. Veliko ljudi ostaja v uradu do 20. ure, da bi se izgonih popoldanski konici, ki se začenja ob 17. uri. Tajska doživlja izreden gospodarski razvoj: povprečna gospodarska rast je leta 1990 znašala 7,5 odstotka, letos pa se je zvišala Se za odstotek. Prvo znamenje izboljšanja življenjske ravni Taj- cev je ogromno število avtomobilov v tajskih mestih: v Bangkoku na dan prodajo od 600 do 700 avtomobilov, kar seveda ne prispeva k izboljšanju stanja v prometu. Povprečna hitrost v tajskem glavnem mestu ne presega osmih kilometrov na uro, zrak pa je tako nasičen z izpušnimi plini, da ljudje hodijo z robčki pred usti. Ker se z lahkoto zgodi, da Človek ostane dve ali tri ure blokiran v koloni, se zelo dobro prodajajo posebne vrečke s kemičnimi snovmi (E-Z Pee), ki se jih nesrečni šofer lahko posluži v primeru neodložljive fiziološke potrebe. Najbolj priljubljena radijska postaja ne oddaja glasbe, temveč samo zadnje vesti o prometu v mestu. Veliko poslovnežev ima v avtomobilu telefaks, mobilni telefon in računalnik, da ne bi izgubili dragocenih ur. Da bi pospešili premikanje, so uvedli tudi mototaksije - motorna kolesa, s katerimi izkušeni vozniki v dvajsetih minutah prevozijo pot, za katero bi z avtom potrebovali vsaj dve uri. Vendar tudi to ni optimalna rešitev: vsak teden v prometnih nesrečah umre od petnajst do dvajset voznikov in motoristov. Nasedel trajekt pred finsko obalo HELSINKI - Ta čas je za trajekte je res zelo neugoden. Včeraj je trajekt, ki povezuje Helsinki in Talin, nasedel, takoj ko je odplul iz finskega glavnega mesta. Na srečo med potniki ni prišlo do panike, Čeprav je vladala dokajšnja mera živčnosti, tako da je reševalcem z relativno lahkoto uspelo vseh tisoč ljudi prepeljati na kopno. Del potnikov so prepeljali nazaj v Helsinke, del pa na otok Suomen-linna, ki leži le nekaj deset metrov od kraja, kjer je ladja nasedla. Nihče ni bil ranjen. Na Finskem je še zelo živ spomin na nesrečo, ki se je zgodila septembra lani, ko je potonil trajekt Estonia: v brodolomu je izgubilo življenje devetsto ljudi. FRANCIJA / PRVI KROG PREDSEDNIŽKIH VOLITEV Chirac in... Pariški župan ima zmago že v rokavu, vprašanje je le, kdo bo drugi dvobojevalec na prvo majsko nedeljo PARIZ (dpa, Reuter) - Le President de la Republique, predsednik republike, je po francoski ustavi iz leta 1962 za sedemletni mandat izvoljen na neposrednih volitvah. Kandidati za predsednika morajo biti državljani Francije in starejši od 23 let, poleg tega morajo zbrah podporo petstotih nosilcev mandata, torej županov, poslancev ipd. Za predsednika Francije je izvoljen tisti, ki zbere absolutno večino glasov. Na vseh petih volitvah doslej so morali pripraviti se drugi krog volitev, ki je dva tedna pozneje, torej 7. maja. V drugem krogu se spopadeta kandidata, ki sta zbrala največ glasov v prvem krogu. Po ustavi se kandidaturi lahko tudi odrečeta. V tem primeru na izpraznjeno mesto stopi kandidat, ki se je v prvem krogu uvrstil na tretje mesto. Vendar se to doslej še ni zgodilo. Raziskave javnega mnenja nobenemu od kandi- datov ne napovedujejo absolutne večine že v prvem krogu, največji poraženec volitev pa naj bi bil ministrski predsednik Edou-ard Balladur, ki ima malo možnosti, da se prebije v drugi krog. Prav vse ankete namreč napovedujejo preboj nekdanjemu socialističnemu ministru za šolstvo Lionelu Jospinu, ki je v svoj predvolilni program med drugim vključil tudi skrajšanje delovnega tedna. »Le pogum, vohmo,« je včeraj pariški dnevnik Liberation pozval 40 milijonov francoskih volilcev. Pariškemu županu Jacquesu Chiracu napovedujejo zmago tudi številni komentatorji uglednih francoskih Časopisov. Zadnje raziskave javnega mnenja so razkrile precej razdrobljeno sliko: kar tretjina volilcev je bila še prejšnji teden neodločena, koga si želi za predsednika. Manjši kandidati bi po teh anketah skupaj zbrali kar 35 odstotkov glasov, kar je za francoske razmere nenavadno veliko. Tudi Klovni iz poročil stavijo na Chiraca PARIZ - Ce bo Jacques Chirac 7. maja izvoljen za francoskega predsednika, bo njegova zmaga v precejšni meri tudi zasluga »ekipe« lutk, s katerimi je politična satira postala prava televizijska uspešnica. Oddaja Les Guignols de 1’Info (Klovni iz poročil), ki je nastala po zgledu britanske satire Spit-ting Image, je zelo priljubljena predvsem med mladimi. Televizijska postaja Canal Plus, kjer Klovni nastajajo, se je zaradi visoke gledanosti odločila, da bo na večer dneva volitev predvajala posebno povolilno oddajo. Klovni so sicer na sporedu vsak ve-Cer in so petminutna parodija na dnevne novice. V določenih krogih je oddaja že kultna, v zadnjih dveh letih pa je v francoski besednjak vnesla kup novih fraz. Vsakdanjik mlade generacije spremljajo ostre karikature politikov, kot so Chirac, Balladur in Mitterrand, ki vedrijo in oblačijo še s padlim angelom Tapiejem, žogobrcema Papinom ter Canto-najem, vmes pa se včasih prikaže tudi večni rocker Johnny Hallyday. Chirac je, kot kažejo raziskave, z oddajo postal simpatičen lik, premier Balladur in socialist Jospin pa sta že »zapečatena«. Prvi je prikazan kot pompo- zni buržuj, ki želi dajati mladosten videz, drugi pa je »akademik, ki nima nobenih možnosti«. »Klovni so naredili tisto, Cesar v dvajsetih letih ni uspelo nobenemu svetovalcu za odnose z javnostjo - Chirac je postal bolj Človeški,« je ugotovila Noureddine Cherkaoui, voditeljica podmladka neogolistiCne stranke RPR. Claude Chirac, kandidatova hčerka in svetovalka za stike z mediji, je morala očeta celo brzdati, da se ne bi vedel kot lutka, ki ga predstavlja v oddaji. Stavek »Putain, encore deux ans!« (Kurba, še dve leti!) je že postal splošna fraza. To je namreč jedrnata oznaka za Chiracove občutke leta 1993, ko je premiersko mesto odstopil Bal-ladurju, da bi se posvetil samo predsedniškim volitvam ’95. Skupina mladih scenaristov - Be-noit Delepine, Bruno Gaccio in Jean-Francois Halin - je v dveh letih ob vsakem zapletu našla prave besede in podobe za ponazoritev Chiracovih »muk in težav«. Lani so scenaristi izdali tudi knjigo s pomenljivim naslovom Skrivni dnevnik Jacquesa Chiraca, kjer opisujejo, kako vročekrvni pariški župan neprestano potuje po Franciji in vsem svetu, ker mu je dolgčas med čakanjem »na službo Cez dve leti«. Razbu- rjeni, nepotrpežljivi, oblastiželj-ni, naivni in zaradi Balladurjeve-ga izdajstva zagrenjeni Chirac je hitro postal zvezda'med lutkami-klovni. Ko je pariški župan oznanil svojo kandidaturo za stolček v Elizeju, je v oddaji njegova lutka z noži in sekirami v hrbtu tožila o »bolečinah v križu«. Zdaj se Chirac v Klovnih pojavlja kot. človek, ki se komaj zadržuje, da si ne bi vtaknil stopala v usta, na vsa vprašanja pa odgovarja s sloganom »Jejte jabolka!«. Chiracov volilni štab se je prav zaradi popularnosti Klovnov odločil, da bo kandidatov simbol jablana. 2e otroci posnemajo Chiracov znak V za zmago in brbljajo slogan »magnez des pommes«. Oddaja Klovni iz poročil si rada privošči tudi novinarje, še posebej sladkobnost in hlinjeno prijaznost, ki je »izbruhnila« med njimi, ker se Chiracu nasmiha zmaga. Televizijski voditelji-lu-tke v Klovnih si ne upajo postavljati resnih vprašanj, zato jih mora predsedniški kandidat dobesedno pozvati, da mu povedo, kako neresne in demagoške so njegove predvolilne obljube o višjih plačah, nižjih davkih, večji javni porabi ter zmanjšanju primanjkljaja. Paul Taylor/ Reuter Koga voliti? Jacques Chirac (62 let) - konzervativni pariški župan, premier v obdobju od 1974 do 1976 in od 1986 do 19,88; dvakrat poražen pri kandidaturi za predsednika (1981 in 1988). Podpira ga večina neogolisti-Cnega Zbora za republiko (RPR), ki ga je sam ustanovil leta 1976, prav tako pa tudi manjšina desno cen-tristiCne Zveze za francosko demokracijo (UDF). Zavzema se za spremembo gospodarske politike, v kateri bi morali uvrstiti vprašanje brezposelnosti na prvo mesto. Ankete mu zagotavljajo prvo mesto, saj ga podpira 26 odstotkov volilcev. Lionel Jospin (57 let) - nekdanji prvi sekretar Socialistične stranke ter minister za šolstvo, ki tokrat prvič kandidira. Socialisti so ga na vsedržavni ravni izbrali za svojega kandidata potem, ko se je kandidaturi odrekel Jacques Delors, nekdanji predsednik Evropske komisije. Zavzema se za javna dela, ki bi ustvarila nova delovna mesta, ter da bi do leta 1997 delovni teden skrčili iz sedanjih 39 ur na 37 ur. Po zadnjih raziskavah ga podpira 20 odstotkov volilcev, kar pomeni, da se bo v drugem krogu najverjetneje pomeril s Chiracom. Edouard Balladur (65 let) - konzervativni premier od leta 1993, ki je v Chiracovi vladi zasedal položaj finančnega ministra v letih od 1986 do 1988 in prvič kandidira na predsedniških volitvah. Podobno kot Chirac izhaja iz gaullističnih vrst, podpira ga manjšinsko krilo RPR in večina stranke UDF. Zavzema se za »spremembe brez pretresov in zlomov«. Dolgo Časa je veljal za prvega med kandidati, po najnovejših raziskavah je zdrsnil na tretje mesto, zadnje raziskave pa mu napovedujejo nekaj vec kot 16 odstotno podporo pri volilcih. Jean-Marie Le Pen (66 let) - vodja skrajno desničarske Narodne fronte, zagrizeni borec proti priseljencem. Sin bretonskega ribica, kot najmlajši poslanec izvoljen že leta 1956, leta 1962 pa je sedež izgubil. Leta 1972 ustanovil Narodno fronto, na evropskih volitvah lani zbral 10 odstotkov glasov. Na zadnjih predsedniških volitvah zbral 14, 4 odstotka glasov, tokrat pa naj bi dobil od 13 do 14 odstotkov. Prepričan je, da bi morali nemudoma izgnati tri milijone priseljencev, nasprotuje tudi Evropski monetarni uniji. Robert Hue (48 let) - mladostno zagnani sekretar Komunistične partije, ki so ga na to mesto izvolili lani. Po izobrazbi je medicinski strežnik, sin tovarniškega delavca. Komunistični stranki se je pridružil v Času alžirske vojne leta 1977. Je župan parmskega predmestja Montigny les Cormeilles. Za svojega naslednika si ga je izbral nekdanji generalni sekretar stranke Georges Marchais. Od leta 1988 se je njegovo premoženje povečalo za 6, 8 odstotka. Zavzema se za znatno zvišanje najnižjih plač ter za večjo obdavčitev bogatih. Arlette Laguiller (55 let) - trockistka, ki na predsedniških volitvah kandidira že CetrtiC. HCi tovarniškega delavca in tajnice. Priključila se je stranki Delavski glas, ki se je maja 1968 preimenovala v Delavski boj. Tokrat naj bi podvojila število glasov, ki jih je dobila leta 1974, ko je zanjo glasovalo med 4 do 5 odstotki francoskih volilcev oziroma 600 tisoč volilcev. Lezta 1981 je zbrala 2,3 odstotka glasov, leta 1988 pa 1, 99. Zavzema se za nacionalizacijo tistih podjetij, ki ustvarjajo dobičke z odpuščanjem delavcev. Philippe de Villiers (46 let) - zagrizen nacionalist, plemiškega rodu in diplomant šole ENA. Leta 1992 skupaj z medijskim mogotcem JCimmyjem Goldsmithom ustanovil stranko, ki je nasprotovala maastrichtskemu sporazumu. Na volitvah za Evropski parlament junija 1994 je za to stranko glasovalo 12 odstotkov volilcev, zdaj pa naj bi se ti odstotki prepolovili. Kasneje ustanovil lastno desničarsko stranko Gibanje za Francijo. Zavzema se za trgovinski protekcionizem ter za vnovično uvedbo strogih pregledov na državnih mejah. Dominique Voynet (36 let) - voditeljica stranke Zelenih in edina ekologinja, ki se ji je uspelo obdržati v tekmi za predsedniški stolček. Leta 1989 izvoljena kot poslanka v Evropski parlament, isto leta postala generalna sekretarka zelenih v tem parlamentu. Leta 1993 je stopila na Celo stranke, vodi levičarsko politiko. Zavzema se za 35-urni delovni teden, visoke davščine za onesnaževalce okolja ter za množično uporabo javnih transportnih sredstev, vključno z železnico. Najnovejše raziskave ji pripisujejo približno 3 odstotke glasov. Jacques Cheminade (53 let) - prikriti dvojček ameriškega skrajnega desničarja Lyndona LaRouc-ha. Na volitvah za Evropski parlament leta 1954 je dobil pol odstotka glasov. Diplomant elitne sole ENA. Njegovo gibanje se je najprej imenovalo Evropska delavska stranka, zdaj je Federacija za novo solidarnost. Po njegovem vse sedanje tegobe Francije izvirajo iz »finančnega raka«. Javnomnenjske raziskave mu pripisujejo neznatno število glasov. Strastno dokazuje svojo nedolžnost, Ceš, da je bil leta 1992 po krivici obtožen tatvine. SVET BOSNA IN HERCEGOVINA Notranja nesoglasja med Srbi SARAJEVO - Predstavniki Združenih narodov so krivdo za včerajšnji zaplet na sarajevskem letališču, ko Srbi niso dovolili izkrcanja nemškim in ameriškim predstavnikom skupine za stike, prisodili Čedalje večjim razhajanjem med političnimi in vojaškimi voditelji bosanskih Srbov. »Menimo, da nasprotja med njimi obstajajo. Včerajšnji incident nase sume potrjuje,« je izjavil tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko. Vojaški predstavniki bosanskih Srbov so zagrozili, da bodo prekinili vsakršno sodelovanje z ZN, Ce bodo predstavnike skupne za stike skušali prepeljeti v mesto. Diplomati so tako morali prenočiti v francoskem garnizonu na letali-SCu in zjutraj odpotovati nazaj v Zagreb, kar je ponižujoča zaušnica mirovnim Prizadevanjem mednarodne skupnosti. Radovan Karadžič je po odhodu diplomatov za za-Plet obdolžil resolucijo Varnostnega sveta ZN, v kateri so od Jugoslavije zahtevali, naj okrepi blokado proti bosanskim Srbom. »To je opravičilo po izvršenem dejstvu,« meni Ivanko. »Moral si je izmisliti sprejemljivo razlago, vendar se je vse skupaj začelo več ur preden so resolucijo sprejeli.« Predstavniki ZN so prihod diplomatov najavili podpredsedniku bosanskih srbov Nikoli Koljevi-ču. Menijo, da je ta uredil vse tako kot navadno, vendar ga vojaški voditelji namerno niso ubogali. Na začetku tedna je tiskovni predstavnik skupščine bosanskih Srbov Momčilo Krajišnik obljubil, da bodo prenehali omejevati civilne polete, vendar pa generali ne želijo dajati vamos-tnih zagotovil. To je pripeljalo do burne razprave med Krajišnikom in generalom Gverom. »Politiki zatrjujejo, da bodo rešili ta problem, potem pa nas vojska grdo gleda,« je povedal neki diplomat. »Vse kaze, da gre za resen razcep,« je dodal. Sean Maguire / Reuter (Telefoto: AP) Pravoslavci praznujejo veliko noč letos teden dni kasneje kot katoliki ATENE - Na Zahodu so Čokoladni velikonočni zajci že izginili s polic v trgovinah, pravoslavni verniki pa imajo svoj najvecji praznik Sele danes. Po cerkvah v Grčiji, Rusiji, Srbiji, pa tudi Ameriki in Avstraliji zvonijo velikonočni zvonovi. Letos praznujejo pravoslavci veliko noC teden dni po katolikih in protestantih. Včasih je razlika še večja, le redko pa praznujejo vsi skupaj. Vzrok je drugačno štetje Časa v pravoslavni cerkvi, ki se še vedno drži starega, julijanskega koledarja, medtem ko se je drugod kot standard uveljavil gregorijanski koledar. Začetek koledarja je v starem Egiptu, kjer je bilo leto določeno s poplavnimi obdobji Nila, kar je sončni koledar. Razlika med luninim in sončnim koledarjem se je usklajevala s prestopnimi dnevi. Kljub temu sta se sončni in lunin koledar Se vedno razlikovala vsako leto za Sest ur. Julij Cezar je uvedel prestopno leto na vsake Štiri leta, s cimer se je razlika zmanjšala na enajst minut letno. Sele leta 1582 je papež Gregor XII uvedel reformo, s katero se v 400 letih dodajo Se trije dnevi. Gregorijanski koledar je še vedno v uporabi. Pravoslavna cerkev se drži julijanskega koledarja in ker so kristjani s koncilom leta 325 določili, da se velika noč praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, prihaja do razlik. Prvi pomladni dan, 21 marec, se namreč v obeh koledarjih razlikuje. Zaradi teh, na prvi pogled drobnih razlik, je tudi zelo težko izračunati, kdaj bodo vsi kristjani spet praznovali veliko noč na isto nedeljo. Hildegard Hulsenbeck / dpa Nedelja, 23. aprila 1995 AVSTRIJA / LJUDSKA STRANKA Schiissel ■ ■ • ■ ■ izvoljen Minister za gospodarstvo je dobil 95,5 odsotkov glasov DUNAJ - Avstrijska ljudska stranka (OVP) ima novega predsednika. Delegati so včeraj na zveznem kongresu stranke na Dunaju s prepričljivo večino 95, 5 odstotka glasov na najvisjo funkcijo izvolili 50-letnega ministra za gospodarstvo VVoliganga Schiissla. Z njegovo izvohtvijo se je konCal večtedenski »samomorilski« boj za predsedniško mesto v stranki. Schiissel bo nadomestil Erharda Buška na krmilu stranke in tudi na položaju podklancle-rja v koalicijski vladi Franza Vranitzkega. Busek se zaradu »umazane igre nekaterih strankinih veljakov« na kongresu ni potegoval za predsedniško mesto. Novi predsednik OVP je v svojem govoru pred šeststo delegati iz vseh deželnih organizacij napovedal, da je njegov glavni cilj na državnozborskih volitvah postati avstrijski zvezni kancler, koalicijska pogodba, ki jo je OVP še pod Buskom podpisala s socialdemokrati, pa bo veljala do konca legislatume dobe, torej do leta 1998. Spekulacije o morebitnem tesnejšem sodelovanju s Haiderjevimi svobodnjaki je novi predsednik odloCno zavrnil, poudaril pa je tudi, da so po državnozborskih volitvah leta 1998 mogoCe vse vladne kombinacije. Delegati zveznega kongresa OVP so s prepričljivo večino (nad 90 odstotkov) podprli Schusslov predlog in za namestnike predsednika izvolili namestnico štajerskega deželnega glavarja Klasnicevo, deželno svetnico na Tirolskem Zanonovo, Schiisslov tretji namestnik pa bo predsednik vseavstrijske kmetijske zbornice Schvvarzbock. Nova generalna sekretarja bosta dosedanja ministrica za okolje Maria Rauch-Kallat in VValdheimov zet Othmar Karaš. Z izvolitvijo Schiissla za novega predsednika stranke se bo močno spremenilo tudi »moštvo« ljudske stranke v koalicijski vladi. Buška bo nadomestil nov minister za pouk in umetnost, po vseh napovedih naj bi dobili tudi novega zunanjega ministra. Z odhodom Kallatove v strankino centralo bodo ministrstvo za okolje po vsej verjetnosti združili z ministrstvom za kmetijstvo, mogoča pa je tudi zamenjava obrambnega ministra VVemerja Fasslabenda. Ivan Lukan NOVICE Ubiji grozijo nove sankcije REW YORK - Libija je predsedniku komisije za sankcije v VS ZN Karlu Kovandi pojasnila, da je romanje muslimanov y®ska zadeva, ki ne potrebuje nikogaršnjega dovoljenja. VS ie v sredo egiptovskemu letalskemu prevozniku Egyptairu dovolil 45 povratnih poletov med Libijo in Džedo, vender je kljub sankcijam že pred tem proti Meki poletelo libijsko letalo s 150 potniki. Kovanda je dejal, da bo moral VS zato ^Bova preučiti zdajšnje sankcije. Veleposlanica ZDA pri VS je izjavila, da je ta polet »jasen dokaz libijskega nespoštova-Bja mednarodne skupnosh«. Dodala je še, da je edino zdravilo za to zaostritev sedanjih ukrepov. (Reuter) Bamut še v čečenskih rokah MOSKVA - Rusko topništvo in helikopterji so tudi včeraj Bapadali čečensko oporišče Bamut, vendar pehota ni za-Cela novih prodorov. Agencija Interfax poroča, da so med Brskimi in čečenskimi silami potekali občasni spopadi, Bi pa bilo večjih vojaških premikov. V petek je ruski pre-Biier Viktor Cernomirdin predlagal začetek pogajanj z Uporniki, če bi ti pristali na brezpogojno prekinitev ognja. Ponudil je tudi amnestijo za upornike, razen za predse-'hiika Džoharja Dudajeva, ki ga namerava msko javno tožilstvo sodno preganjati. Ruska vojska zdaj nadzomje pri-uližno 80 odstotkov čečenskega ozemlja in napreduje Proti gorskim vasem ob meji z Dagestanom. V bojih je v linjih desetih dneh padlo 19 ruskih vojakov. (Reuter) Rauf Denktash tretjič izvoljen za predsednika ciprskih Turkov l'HKOZIJA - Ciprski Turki so v dragem krogu predsedniških volitev izbirali med dosedanjim predsednikom Rau-iom Denktashem in njegovim desničarskim protikandi-Batom Dervishem Ergolujem. Enainsedemdesetletnemu benktashu je uspelo že tretjič zapored zasesti predsedniški položaj - zbral je kar 62 odstotkov glasov volilcev. Vo-Bitelj ciprskih Turkov je takoj po prepričljivi zmagi javno Jžjavil, da se bo kmalu seSel s ciprskim predsednikom ^lafkosom Kleridesom, na pogovorih pa naj bi se posveh-a hidi vprašanju morebitnega vstopa Cipra v Evropsko ^vezo. Turska stran namreč vztraja, da je treba pred začetkom pogajanj o vstopu v EZ dokončno urediti ciprsko vprašanje. Samozvano tursko republiko Severni Ciper, ra-zglašeno leta 1983, priznava samo Turčija, ki je leta 1974 ^edla severni del otoka. (Reuter) Srečna vrnitev desetih evropskih talcev iz Siene Leone BRUSELJ - Sest Britancev, trije Švicarji in Nemec, ki so Bul talci upornikov v Sierri Leone, so se v soboto vrnili v Evropo. Vsi so zdravi in v dobrem psihičnem stanju. Uva britanska talca so uporniki Združene revolucionar-Be fronte v Sierri Leone zajeli novembra lani, ostalih Syst pa januarja letos. Na tiskovni konferenci so nekda-Bp talci izjavili, da so bili ves Cas svojega ujetništva Prepričani, a jih bodo kmalu izpustili, njihovi »ječarji« Pa 80 z njimi ravnali korektno. Uporniki namreč ujetnikov niso obravnavali kot talce, temveč kot civiliste, ki Baj bi jih resili iz rok redne vojske. (Reuter) RUANDA Vladne čete morijo po begunskih taboriščih KIGALI - Pripadniki človekoljubnih organizacij v Ruandi so včeraj sporočili, da so pripadniki ruandskih vladnih enot (RPA) prejšnjo noC v nabitih begunskih taboriščih ubili nekaj sto Hutuj-cev. Vladne sile so obstreljevale tudi položaje pripadnikov Združenih narodov. V ruandski vojski prevladujejo Tutsiji, ki se želijo maščevati Hutujcem za lanski genocid. Zato so napadli taborišče v Kibehu, kamor naj bi se zatekli zločinci iz hutujskih milic. »V Kibehu je bilo včeraj zagotovo od sto do dvesto ranjenih. VeC kot 300 je mrtvih. Tega za zdaj ne moremo potrditi, saj jih ne moremo prešteti,« je povedal neki predstavnik ZN v Kigaliju. Včeraj so se avstralski pripadniki ZN umaknili iz Kibeha. Sporočili so, da so vladne sile streljale na njihove položaje. »Pravzaprav ne verjamem, da so namerno streljali na nas. Nahajamo se pac med RPA in Hutujci, tako da je nekaj strelov zadelo tudi naše položaje,« je razložil major Peter Seaman. V zadnjih petih dneh so se preplašeni Hutujci v Kibehu stisnili na majhen prostor, zato se pripadniki Človekoljubnih organizacij bojijo izbruha epidemij. Nekateri so se poskusili prebiti iz obroča RPA, tako da so se občasno vneli krvavi spopadi. Hutujci so namreč oboroženi le z noži in mačetami. V obroču je ostalo Se približno 80 tisoC Hutujcev, ki so najprej poskusili odvzeti orožje zambijskim pripadnikom ZN, zdaj pa so se tako stisnili okoli njih, da mnogi ne morejo niti sesti. Svoje osnovne človeške potrebe opravljajo kar na mestu, kjer stojijo. Julian Bedford / Reuter ZGODOVINA KURDSKIH UPOROV Gverilci pešmerga ne znajo odložiti orožja ANKARA (Reuter) - Zgodovina Kurdov je polna prelomljenih obljub, neizpolnjenih dogovorov, pritiskov z vseh strani in medsebojnih spletk. Kurdi, ki jih je od 15 do 20 milijonov, so sunitski muslimani, njihov jezik pa je podoben perzijskemu. Živijo v hriboviti pokrajini Kurdistan, ki se razteza Cez obmejna področja med Irakom, Turčijo, Iranom, Azerbajdžanom in Sirijo. Kurde prvič omenja starogrški zgodovinar Ksenofon že v Četrtem stoletju pred našim Štetjem. Saladin, islamski voditelj v bojih proti krščanskim križarjem v 12. stoletju, je bil Kurd. Sicer pa so si Kurde ves Cas podrejali njihovi močnejši sosedje. Kurdski nacionalizem se je porodil konec 19. stoletja, v Času razpada otomanskega imperija. Z mirovno pogodbo, ki so jo s Turčijo po koncu prve svetovne vojne v Se-vresu sklenile države antante, je bilo predvideno oblikovanje samostojnega Kurdistana. Ze tri leta pozneje, leta 1923, je turški voditelj Kerna! Mu-stafa Atatiirk jasno pokazal, da zanj določila v pogodbi v zvezi s Kurdi veljajo samo na papirju. V Iraku, ki je bil med vojnama mandatno ozemlje pod skrbništvom Britancev, se Kurdom ni godilo veliko bolje. Njihovi upori leta 1919,1923 in 1932 so bili hitro zadušeni. Leta 1946 je na iranskem ozemlju s sovjetsko pomočjo nastala republika Mahabad, vendar je kva-zidrzavnost trajala samo eno leto. Sah Reza Pahlavi je namreč hitro pokazal zobe. Pod vodstvom Musta-fe Barzanija so iraški Kurdi po drugi svetovni vojni začasno prekinili boj proti bagdadskemu režimu. Gverilci »pešmerga« (tisti, ki zrejo smrti v oci) so spet prijeli za orožje po zrušenju monarhije v Iraku leta 1958. Leta 1970 je bil sklenjen sporazum o dvojezičnosti na kurd-skili območjih in sodelovanju Kurdov v bagdadski vladi. Sporazum ni zaživel, ker so se pojavili spori glede delitve dohodkov od nafte, načrpane v pokrajini Kirkuk v Kurdistanu. Leta 1974 se je začel nov kurdski upor. Zaradi vladne ofenzive je 130 tisoč Kurdov pobegnilo v Iran, upora pa je bilo konec Cez slabo leto, ker je Teheran v zameno za sporazum z Irakom glede Sat el Araba ustavil pomoč upornikom. Irasko-iranska vojna je bila za Kurde nova priložnost, ko bi lahko sovražnosti v tem delu sveta izkoristili za svoje cilje. Kaos v Iranu je Kurdom sicer omogočil, da so prevzeli nadzor nad delom svojega etničnega ozemlja, vendar je bil uspeh samo začasen. Iraška vlada in vplivni kurdski voditelj Jalal Talabani sta leta 1984 dosegla sporazum, ki pa ni zaživel, ker so se kmalu pojavili zapleti glede razdelitve ministrskih mest, nerešeno pa je bilo tudi vprašanje statusa kurdskih oboroženih skupin. Istega leta so se uprli Kurdi v Turčiji, ker jim Ankara ni priznavala statusa manjšine in ni dovoljevala javne uporabe kurdskega jezika. Od leta 1984, ko se je pod vodstvom Kurdske delavske stranke (PKK) začel boj za neodvisnost Kurdistana, je bilo po nekaterih ocenah v Turčiji ubitih 15 tisoč ljudi. Kurdsko vprašanje je pozornost svetovnih medijev spet vzbudilo leta 1988. Iraška vojska je v napadu na kurdsko mesto Halabja uporabila kemično orožje. Umrlo je veC kot pet tisoč ljudi. Kljub temu se zahodne takrat vlade niso zganile. Iraška invazija na Kuvajt avgusta 1990, predvsem pa zavezniška zmaga februarja 1991 sta v Iraku spodbudili upor Številnih nasprotnikov bagdadskega režima, tudi Kurdov. Posredovanje iraške vojske je povzročilo val beguncev, zato so Združene države, Velika Britanija in Francija vzpostavile območje prepovedi letenja nad severnim Irakom. Dve najvecji politični skupini iraških Kurdov sta zamudili priložnost in se nista mogli dogovoriti glede delitve oblasti, zato so se med njima kmalu zaceli občasni oboroženi spopadi. SLOVENIJA Nedelja, 23. aprila 1995 Moč »zelenih« strank slabijo škandali Notranjih sporov ne znajo reševati za zaprtimi vrati LJUBLJANA - Slovenske »ekološke« stranke so bile sicer doslej politično razmeroma uspešne, vendar pa je njihova prihodnost negotova. MoC »zelenih« strank slabijo vedno novi škandali in medsebojni spopadi. Nekdaj enotna stranka Zeleni Slovenije, ki je na prvih volitvah pred petimi leti s svojim deležem glasov odločilno prispevala k zmagi Demosove koalicije, se je kmalu zapletla v ideološke, pa tudi povsem osebne spore. Zato je zelene vrste zapustilo nekaj zelo vidnih elanov predvsem ljudske stranke - denimo Žaro Pregelj in Franci Feltrin. Najhujši spor med »levičarji« in »desničarji« je izbruhnil ob vstopu zelenih v prvo Drnovškovo vlado; medtem ko so v kabinetu sedeli ministri te stranke, so njihovi poslanci - predvsem Vane Gošnik in Hubert Požarnik - tej isti vladi v parlamentu nasprotovali. Kljub naraščajočim napetostim je stranka preživela skupaj tudi naslednje volitve in celo dosegla dobršen uspeh. Vendar notranjih nasprotij med »levičarji«, kamor so šteli predsednika Dušana Pluta, vse poslance in ministre Petra Tanciga in Božidarja Voljča, ter »desničarji«, kamor naj bi sodila kar večina »baze« na čelu z nekdanjima poslancema Va-netom Gošnikom ter Hubertom Požarnikom, ni bilo več mogoče prikrivati. Ločitev je bila mučna in dolgotrajna, svojo pravico pa so ekologi na koncu iskali na sodišču. Razcep in združitev »Odcepljeno« vodstvo ZS je ustanovilo novo Zeleno - ekološko socialno stranko, »stari« zeleni pa so postali prva parlamentarna stranka brez parlamentarcev. ZESS se je nekoliko kasneje vključila v novo liberalno demokracijo in čeprav naj bi svojo zeleno naravnanost izkazovala v ekološki frakciji, so se njeni člani kmalu začeli pritoževati zaradi domnevne marginalizacije ekološke problematike v novi »mega« stranki. Prvi je o tem javno spregovoril nekdanji predsednik ZS, zdaj državni svetnik Dušan Plut, ki je zato tudi izstopil iz vrst liberalne demokracije. Ob predlogu letošnjega proračuna so se v strankarskih krogih razširile govorice, da naj bi tudi peterica zelenih poslancev zagrozila s kolektivnim izstopom iz LDS in z ustanovitvijo nove zelene stranke. Vendar je odšel samo predsednik poslanskega kluba Leo Šešerko, ki pa, kot je znano, ne namerava ustanoviti nove stranke, ampak se bo pridružil Zeleni alternativi. Tako se očitno ne bodo uresničile napovedi tistih političnih analitikov, ki združitev sredinskih strank ocenjujejo kot napako in ki zato svetujejo ustanovitve nove ekološko usmerjene stranke, v kateri bi se spet pojavila ugledna imena »zelenih« članov, ki so se izgubili v LDS in ki bi obenem s strankami leve sredine sklenila neke vrste pakt o nenapadanju. Takšen projekt je neuresničljiv tudi zato, ker je pred preostalimi člani nekdanje ZESS precej negotova politična prihodnost. Dve kazenski ovadbi zoper Petra Tanciga sta, v času, ko Drnovšek napoveduje protikorupcijsko strategijo stranke, dovolj pomemben razlog za to, da se bo moral nekdanji minister verjetno umakniti iz stranke ali pa vsaj odstopiti z mesta podpredsednika LDS. Združitev in razcep Zakoniti dediči nekdaj enotne ekološko usmerjene stranke Zeleni Slovenije, ki jih vodi Vane Gošnik, so se pred lokalnimi volitvami pridružili »strankam slovenske pomladi« in decembra dobili približno tri odstotke glasov volilcev. SDSS in SLS tudi javno računata, da bi po naslednjih državnih volitvah prav »zeleni« glasovi lahko igrali vlogo jezička na tehtnici in bi tako prispevali k zmagi desne koalicije. Toda komaj so se polegle časopisne polemike o nasledstvu stranke in o drugih neprijetnih ločitvenih podrobnostih, so se tudi ZS spet za hip znašli v središču pozornosti. Kandidatko za županjo Brigito Bavčar so v stranki osumili nečednih poslov s skupnim »volil- nim« denarjem, ona pa je predsednika Vaneta Go-šnika označila kot paranoika in ga obtožila, da pripravlja obračun z ljubljanskim odborom stranke.Tako se je vnovič izkazalo, da poleg nacionalistov samo še zeleni notranjih sporov še vedno ne znajo reševati za zaprtimi vrati. Ekologi seveda niso nujno tudi dobri politiki in kljub vsem težavam se je doslej pokazalo, da ima »zelena« opcija praktično zagotovljen odstotek vohl-nih glasov. Vendar pa do-sednji trendi pobtični artikulaciji ekološkega gibanja niso naklonjeni; ne samo zaradi škandalov in sporov, ampak predvsem zato, ker zelene stranke (oziroma poUtiki) zelo zlahka vstopajo v igro obeh pohti-čnih blokov. V tem kontekstu lahko (p) ostanejo samo drobiž v seštevku vladnih in drugih kombinacij, kar spet ni slabo, ne le zaradi manjše možnosti vohlne izbire, ampak tudi zaradi osnovnega smisla obstoja omenjenih političnih alternativ - namreč varstva okolja. Tanja Starič KRST HELIKOPTERJA MARIBOR Nebo je naša možnost m vedno bolj tudi prednost MARIBOR - Po krstih helikopterjev Kralj Matjaž, Zeleni Jurij, Kranj in Celje je včeraj v Mariboru v prelepem pomladnem vremenu dočakal krst še peti od sedmih helikopterjev 15. letalske brigade Slovenske vojske. Slovesnega dogodka so se udeležili najvišji predstavniki Slovenske vojske na čelu z načelnikom generalnega štaba Albinom Gutmanom, člani republiške vlade, poslanci državnega zbora, državni svetniki, predstavniki ministrstva za notranje zadeve, župani sosednjih občin ter veliko Mariborčank in Mariborčanov. Zlasti slednji niso hoteti zamuditi krsta, poletov trojke avionov zlin 242 L češke proizvodnje, doskokov štirih padalcev, privlačnega prikaza usposobljenosti mo-risovcev, reševanja s helikopterjem in sposobnosti manevrskega letenja »Maribora«, zato so dodobra napol- niti štadion Železničarja v športnem parku Tabor. Slavnostni govornik je bil glavni tajnik mestne občine Maribor Slavko Kovačič, obrambni minister Jelko Kacin pa je zaradi upravičene odsotnosti poslal pozdravno pismo, v katerem med drugim piše, da je Maribor usodno povezan s slovenskimi zgodovinskimi prizadevanji za samostojnost, od generala Maistra do prvega brutalnega konflikta z JLA. Helikopter beli 412 EP, ki je poimenovan po mestu Maribor, je s penečim vinom obilno zalila njegova botra Sonja Adam, vdova pripadnika rezervnih enot organov za notranje zadeve Helikopterje s penečim vinom obilno zalila Sonja Adam (Foto: M. P.) Maribor, ki je padel 20. ju- kopterju je prostora za tri Poganjata ga dva reakcijska nija 1991. Dragocena prido- člane posadke in dvanajst motorja s skupno 1800 bitev zračne flote Sloven- potnikov. Prevažati je mo- konjskimi močmi. S tisoč ske vojske z uradno oznako goCe zunanja bremena do litri goriva napolnjeni re- S 5 H Mb je večnamensko teže 2040 kilogramov, naj- zervoarji zadoščajo za triin- uporabna tako za vojaške večja dovoljena skupna te- polurno letenje, kot civilne potrebe. V beli- ža pa je 5400 kilogramov. Martina Pavšič Poljski zunanji minister Bartoszewski in Thaler (Foto: S. 2./BOBO) Thaler na ministrskem srečanju Srednjeevropske pobude KRAKOV - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je v svojem govom na ministrskem srečanju Srednjeevropske pobude (SEP) v Krakovu poudaril, da ima SEP za Slovenijo zelo velik pomen, na kar kaže tudi dejstvo, da so članice SEP vse naše sosede. SEP predstavlja povezavo med vzhodom in zahodom, skupni cilj njenih članic pa je članstvo v Evropski zvezi, je dejal Thaler in pozdravil odločitev zveze, da imenuje stalnega predstavnika Evropske komisije v delovnih telesih SEP. Thaler je dejal, da se Slovenija zanima za projekte v okviru SEP, predvsem ko gre za gradnjo prometne infrastrukture. Slovenija predseduje delovni skupini za majhna in srednja podjetja in v tej vlogi si bo prizadevala, da se bo uresničilo čim več načrtov gospodarskega sodelovanja med članicami SEP. V svojem govom se je Thaler dotaknil tudi položaja v BiH, ki je prav tako članica SEP, in udeležence srečanja seznanil, da je Slovenija pred kratkim v BiH odprla svoje stalno predstavništvo z veleposlanikom. Z zunanjega ministrstva so tudi sporočiti, da se bo Thaler od 24. do 26. aprila udeležil ministrskega sestanka koordinacijskega biroja gibanja neuvrščenih v Bandungu. Sestanek v Bandungu bo priprava na 11. konferenco predsednikov držav ati vlad držav članic gibanja, ki bo oktobra v Cartageni v Kolumbiji. (C. R.) Nekoč je bila liturgija, zdaj postaja potreba ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Božo Kovač NekoC bodo tudi manj poklicani zvedeli, kaj vse piše v orožarski ovadbi, ki sta je bila med drugimi deležna slovenska politična prvaka Igor Bavčar in Janez Janša. Drugače skoraj ne more biti, vsaj dosedanje izkušnje s strogo zaupnimi gradivi učijo tako. Dotlej pa naj bo prepuščeno policiji, tožilstvu in sodnikom, da se v miru pečajo z zakonitostjo oziroma morebitno nezakonitostjo ravnanj, o katerih piše ovadba. V javno premišljanje o nedavnih dogajanjih v slovenski državi pa je ovadba kljub skopim podatkom vrgla novo kost. Privrženci Janeza Janše so zgroženi, podporniki Igorja Bavčarja kajpak tudi. Ce bi dogodek opisali v strankarskem jeziku, bi lahko rekli, da so eni in drugi napol nezadovoljni oziroma le do polovice mogočega zadovoljni, ker sta prizadeta po novem iz različnih strank. Oboji pa se bodo v obrambi vsak svojega prvaka bržkone zatekli predvsem k trditvi, da je bilo treba naravno pravico Slovenije do osamosvojitve podpreti z orožjem, ki ga je bilo tedaj mogoče nakupiti samo pod roko, ne ravno po predpisih, vendar zaradi legitimnosti osamosvojitve povsem upravičeno. Ce so obstajali sporni »stranski učinki« takšnega poslovanja, naj se jih pač razišče, vsekakor pa z upoštevanjem okoliščin, v katerih so se dogajale te reči. Takšni trditvi bi bilo težko ugovarjati, saj se opira na dejstva. Vendar bo hočeš nočeš spet privlekla na dan staro razpravo o legitimnem in legalnem in potiskala javno misel nazaj v čase, ko je bilo legitimno vrhunski argument, zakonito pa primerno zgolj takrat, ko je bilo neposredno v službi legitimnega. Ljubitelji pravne države, ki so že začeli upati, da se Slovenija pravno ustaljuje, bodo najbrž morali še malo počakati na svoj veliki trenutek. Drugače rečeno, ovadba zoper Janeza Janšo, Igorja Bavčarja in »sodelavce« je po svoje kolektivni korak nazaj, čeprav je najbrž kolikor toliko opremljena z argumenti, saj je policija sicer ne bi dala iz rok. Javno premišljanje bo obrnila v preteklost, Sloveniji pa bo spet za nekaj časa spolzelo iz rok priložnost, da bi dala prav recimo francoskemu filozofu iz 17. stoletja, ki je zatrjeval, da je samo prihodnost cilj. Sloveniji bo najbrž še nekaj časa pomemben cilj preteklost. Delno bi to lahko pojasnili z za-mudništvom pri ustanavljanju nacionalne države, saj je večina evropskih narodov že v prejšnjem stoletju, če ne prej, prebrskala svoje drobovje, se utemeljila na svoji preteklosti in postavila državne in družbene ustanove; danes udobno sedi na svoji tradiciji in brez pretresov premišlja o prihodnosti. Vendar takšna tolažba ne spremeni dejstva, da precejšen del slovenske politične zgradbe zapravlja veliko, če ne kar večji del razpoložljive umske moči za življenje v preteklosti, ali pa vsaj daje drugim priložnost, da jo potiskajo tja. Karkoli je že na primer dejal minister Thaler o nekdanjem nepravičnem ali krivičnem postavljanju meje z Italijo (in Hrvaško), na drugi strani zahodne meje so to zgrabili in bodo tako kot oglejsko izjavo še dolgo uporabljali, kot bo njim prav. Morda bodo celo začeli govoriti o »preseganju« meja med državami, Sloveniji pa bodo po evropskih prestolnicah očitali, da govori v preživetem jeziku, ker tako pač razmišlja. Najnovejši dogodki v zvezi z orožarskimi aferami ji bodo pri tem lahko dodaten argument, saj vehementno povzdigovanje meja dobi pravi pomen šele, ko glasove v ozadju proizvajajo trgovci z orožjem. Slovenija pa je z njimi močno obremenjena in je že težko ločiti med resničnimi trgovci ter prikaznimi v službi politike. Vsekakor pa bodo oboji klavrno vplivali na ugled države, če ne bo kmalu razločila med dejstvi in političnimi kuhinjami. Zdi se, da ima pri takšnem opravilu nasploh precej težav, drugače ne bi tako zapletla tudi razmerja med spravo ter bojem proti nacizmu in fašizmu, tako da je zmeraj manj jasno, katera stran je bila nekoč prava in katera napačna^ Ampak to se bo nekoč že uravnalo, saj Slovenija ni samoten otok zunaj svetovne zgodovine. Ostala pa bo škoda, ki bi jo nemara lahko zapisali v družbeno bilanco kot sladostrastno ubadanje s preteklostjo. V prejšnjih časih je bilo to del družbene liturgije, zdaj je videti kot potreba. ITALIJI ■■ Številnimi proslavami, ki bodo označevale našo letošnjo pomlad, je prvo mesto pripadlo 50. obletnici obnovitve naših Sol. Pred pol stoletja je bila sosledica dogajanj nekoliko drugačna in pouk v šolah je stekel komaj v septembru; dejstvo, da so se te proslave začele prve je morda tudi sad naključnih dogajanj, vendar pa je sedaj, ko je njihova glavnina mimo, popolnoma jasno, kako so bile umestne in kako prav je bilo, da so se naše šole tokrat vendarle odločile za velik korak, ki je predstavljal tudi pomemben kvalitetni preskok iz pojmovanja šole kot statičnega kraja učenja v razumevanje šole kot če-nalje intenzivnejšega dejavnika celovitega življenja naše skupnosti. Ko sem paberkoval po govorih in pozdravih, ki smo jih slišali v teh dneh, sem naletel na ugotovitev, da je za vsak jezik šola za družino najpomembnejša inštitucija. Trditev, da je bila obnovitev naših šol modra Poteza (ko ne bi imeli šole ne bi Unel kdo zahajati v gledališče, poslušati radia, gledati televizije ter brati knjig in časopisov) je vse prej kot iz trte izvita. Zato je tudi razumljivo, da je bila obletnici obnovitve naših šol namenjena daleč naj-večja in najzahtevnejša prireditev, kar jih je slovenska manjšina v Italiji organizirala letos, v zadnjih letih in morda v vsej povojni zgodovini. Pri Slovenski Evrošoli, ki se končuje danes v Devinu, je namreč sodelovalo več desetin organizatorjev -večinoma šolnikov, tudi tistih, ki jih Vsi radi pogosto pokaramo, češ da se njihova dejavnost preveč omejuje na službene obveznosti. Sodelovali so seveda učenci in dijaki, od osnovnih šol s pisanimi balončki na Ve-likem trgu do višjih srednjih šol z akademijo v Kulturnem domu (tokrat bistveno živahnejšo kot običajno, vsekakor pa manj duhamomo od zaspanih proslav, kakršnih smo navajeni). Sodelovalo je približno 200 slovenskih družin, ki so sprejele na domovih 360 gostov iz raznih evropskih držav. Sodelovalo je kakih 200 godbenikov vseh naših godb na pihala. Sodelovala so številna kulturna društva s pevskimi zbori, >' folklornimi m i Po proslavi in še z marsičem, ki so v petek pripravila istočasno kar deset prireditev v raznih krajih, od Spetra do Doline. Sodelovali so skavti in taborniki, svoj lonček smo pristavih tudi novinarji, vključno s prvič tako vidno prisotnim strojem državne televizije, in verjetno sem pri tem naštevanju še marsikoga pozabil. Seveda se mu vnaprej opravičujem. Vendar pa sedaj, če vse te številke preštejemo, če jim dodamo občinstvo na Velikem trgu, v Kulturnem domu, v društvih in krožkih, v Gorici, bomo ugotovili, da je za to manifestacijo nekaj aktivnega naredilo več tisoč Slovencev. Toliko ljudi že dolgo nismo premaknili Ker se tudi sam z naglimi koraki bližam srečanju z Abrahamom, lahko rečem, da mi je samo en tako velik dogodek ostal vtisnjen v spominu: to je bil Spominski tek dvajsetletnice osvoboditve, STEDO s kratico, ki je za našo generacijo še danes pojem. Od tistega trenutka je minilo natanko trideset let. Vendar je tisto manifestacijo označeval zelo svež zgodovinski spomin, ki je vključeval tudi bolj togo dehtev naše manjšine na tabora, ki sta se med seboj izključevala. Spomnimo se: o enotni delegaciji ah skupnemu predstavništvu nismo razmišljah, med seboj smo se še vedno zmerjah z izdajalci, in prav nič ni bilo videti, da bi se nam vremena zjasnila. Tisti časi, tisti način razmišljanja, ki je bil v tistem času povsem običajen, se nam danes zdi zelo daleč, saj celo tam, kjer smo si bih res daleč narazen, na primer v dolinski občini, danes vsi Slovenci nastopamo na isti kandidatni listi. Ko bi kaj takega napovedovah pred tridesetimi leti, bi naleteli samo na muzanje, češ, kdaj te bo srečala zdrava pamet. Tudi ta val proslav in manifestacij ob petdesetletnici obnovitve slovenskih šol kaže na spremenjene čase, v katerih razumemo pluralnost kot obogatitev in ne kot medsebojno izločanje. In če se včasih zgodi, da kdo le ne more iz svoje kože, se mu ker smo potrpežljivi, počakamo, da Bojan Brezigar nazaj. Nikoh, pa naj bo komu všeč ah ne. Vendar ni poudarjena enotnost edina vrednota teh proslav. Omenil bi najmanj še dve vrednoti, ki smo jih počasi, morda prepočasi vključih v seznam vrednot, ki jih kaže gojiti. Prva je evropska dimenzija, ki smo jo podelili našim proslavam. Gostje iz številnih evropskih držav niso le naključen obisk, ampak so sestavni del gibanja, Id v Evropski zvezi predstavlja kakih 50 milijonov ljudi. Ponavljam, kar sem že napisal: približno toliko kot Italijanov. To gibanje postaja iz leta v leto močnejše, nove evropske listine so veter v njegovih jadrih, potrpežljivost in vztrajnost pa njegovo glavno orožje. Vsa ta leta je bilo to tudi orožje naše skupnosti. Od treh novih članic Evropske zveze so v eni - Finski -manjšine zaščitena vrednota, v ostalih dveh - Avstriji in Švedski - pa vrednota, ki postaja iz leta v leto pomembnejša. V skupnem seštevku smo torej nekaj pridobih in v evropskih inštitucijah imamo več prijateljev. Ze v Maastrichtski pogodbi smo si izrezah niše, Id nas zadevajo, ker pa bodo to pogodbo prihodnje leto posodobih, bomo lahko dobih še kaj. Ker je res, da Slovenci nismo najslabše zaščitena manjšina v Evropi, je pa seveda tudi res, da še zdaleč nismo med bolje zaščitenimi (pomislimo samo na Beneško Slovenijo!), lahko v evropski dimenziji samo pridobimo. Doslej smo nanjo pozabljali, morda tudi zaradi preobremenjenosti, ah pa zato, ker smo menih, da je predaleč. Ce pa verjamemo voditeljem naše in drugih držav, ki se radi širokoustijo z evro-peizmom, (pa tudi če jih ne jemljemo preveč resno), moramo od tega novega pojma nekaj iztržiti. To pa bomo lahko naredih samo, če bomo povezani z ljudmi in organizacijami ki se v drugih državah ukvarjajo s podobnimi vprašanji. Skratka, splača se tvegati, pa še prijetno | je. Druga vrednota je pragmatično razumevanje stvar- tem okviru odpiranje trditi, da igramo podrejeno vlogo. Nikogar nočemo izkoriščati v svoje namene, vendar je dalo dejstvo, da smo povabih k sodelovanju italijanske šole - ki so se odzvale vabilu - in itahjansko manjšino iz Slovenije -kar je zaprlo usta dobro znanim in žal še vedno vplivnim kritikom - pomemben pečat celotni proslavi, ne da bi morah zato od česarkoli odstopati. Ko bi tega ne naredih, bi imeli težav na pretek; seveda, imeh bi tudi gradiva za nove proteste, vse to pa bi uvajalo ponovne zaostritve, pri katerih potegne šibkejši - to je seveda manjšina - krajši konec. Ker smo torej razmišljali pragmatično, so nas podprli vsi: Dežela, tržaška in go-riška občina, obe pokrajini, šolske oblasti in drugi. Na Velikem trgu smo seveda govorih in peh slovensko, v Kulturni dom sta prišla škof in podžupan pozdravit slovensko, predstavnik šolskih oblasti pa je prišel, če smo prav razumeh (in razumeli smo prav!), javno kritizirat svojega ministra in potrjevat upravičenost naših zahtev. Obračun v našo korist. Ne zato, da bi sedaj slavili zmago, ampak predvsem zato, da mimo ugotovimo, da so bih napori tokrat pravilno vloženi. Vse lepo, torej? Ne, tega si ne bi upal trditi. Tudi naša šola se spopada s številnimi težavami. Nekatere so velike, druge manjše, tretje morda zanemarljive. Nekatere so eksistenčne: Glasbena matica in šola v Spetru sta na vrhu tega seznama, pa tudi združevanja šol ne gre podcenjevati. Morda bi tu dodal, da smo bih sami premalo aktivni pri ugotavljanju morebitnih težav in, zakaj ne, tudi nekaj funkcionalnih nedoslednosti ter pripravljanju take racionalizacije, ki bi reševala probleme naše šole, ne pa nam ustvarjala nove. Verjetno čas za to še ni zamujen; potrebno je predvsem mnogo poguma. Da nam ga ne manjka smo pokazali z organizacijo Evrošole, ka je bila zelo zahtevna zadeva. Ah res ne moremo sesti za mizo in sestaviti predloga, ki bi ne bil le golo sklicevanje na mednarodne sporazume? Res je, samo te imamo. In teh petdeset let italijanske demokracije nas je izučilo, da ne moremo graditi na pričakovanjih, ampak na dejstvih. Pred 50 leti so nam zavezniki dah šolo in radio; to imamo še danes urejeno z zakonom, drugega pa nič, je nekdo dejal ob petkovi proslavi. In še kako prav je imel. Za konec naj nam bo dovoljeno, da še mi pristavimo lonček. Ko so pred dvema letoma naši maturanti prejeli sramotno prevedene naslove nalog, smo zagnali vik in krik. Bih smo deležni nekaterih kritik. Niso nas prizadele. Naslednje leto so bih prevodi brezhibni. Ko se je prvega sestanka za proslavo v Kulturnem domu udeležil en sam profesor, smo to napisah. Bili smo zopet deležni kritik. Proslava, ki smo jo videh, je bila prijetna. Zadovoljni smo odšli iz Kulturnega doma. Ali smo tudi s svojim pisanjem komu potrkah na srce? Tudi mi, časnikarji, smo sestavni del naše družbe. Morda nosimo celo večjo odgovornost kot sami mislimo, ker je naš proizvod vsak dan v rokah hsočev Slovencev v Italiji. Ce včasih napišemo kaj pikrega (a resničnega) tudi o šoh, je pač zato, ker ji želimo dobro, ker jo imamo za bistveni del našega življa, ker ji želimo pomagah in, kdove, morda nam kdaj to tudi uspe. Seveda, razmišljamo tudi nekoliko sebično. Saj bi, ko bi šole ne imeli, tudi časopisa ne imel kdo brati... Že veC kot mesec dni nam v izložbah turističnih agencij ponujajo vse mogoče ugodnosti, če bomo letos sli na potovanje v tujino. Podobne oglase vidimo domala dan za dnem v najbolj razširjenih italijanskih dnevnikih. Ker je reklama po časopisju zelo draga, smo lahko gotovi, da veliki italijanski tour operaterji plačajo za tovrstne oglase tudi po sto ali še več milijonov lir. Se tolikšen strošek izplača? Vprašanje si postavljamo, ker tolikšne in tako agresivne reklame v preteklosti nismo bili vajeni. Doslej smo takšne ugodnosti dobili v zimskih mesecih, tja do konca marca. V zimskem času je namreč manj potnikov v letalih, prav tako imajo v hotelih, tudi v tistih v mestih, ne samo v turističnih krajih, polno prostih sob. Zaradi tega v zimskem času lahko potujemo po nizkih cenah. Sedanja reklama pa nam govori o ugodnostih spomladi, v poletju in jeseni. Neki veliki italijanski tour operator nas spodbuja k rezervaciji poletnih počitnic; če bomo to naredili do konca aprila, za dve osebi, nam bodo »darovali« potovanje za eno osebo na enem njihovih izletov po Evropi. Drug veliki operater nam za podobno rezervacijo za dve osebi ponuja v času počitnic zastonj avto na posodo. Pri tretjem nam povedo, da bosta dve osebi na počitnice lahko zastonj peljali mladoletnega otroka. Se več je podobnih primerov. Zakaj vse to, se bo marsikdo vprašal. Odgovor je zelo enostaven. Zaradi padca vrednosti italijanske lire in njenega slabega razmerja z drugimi valutami je nujno padlo zanimanje italijanskih turistov za počitnice v tujini. Ze v zadnjih dveh letih je bilo v tujini opaziti, da so ta-makjšnje cene za italijanske turiste postale nevzdržne. Pred dvema letoma, ko je ameriški dolar veljal le 1.100 lir, so bile počitnice v ZDA ali na otokih Karibskega morja za Italijana kolikor toliko dosegljive. Sedaj, ko je vrednost dolarja tam pri 1.700 in še več lirah, je muzika seveda drugačna. Isto velja za počitnikovanje v Franciji ali v tistih afriških deželah (Tunizija, Maroko, Alžirija, Senegal, itd.), ki so nekako vezane na francoski denar. Pred dvema letoma je francoski frank veljal 210 lir, sedaj je zanj treba odšteti več kot 350 lir: še ob letošnjem novem letu je zadoščalo 310 lir. Da ne govorimo o nemški marki, o kateri beremo vsak dan, da Nedelja, 23. aprila 1995 NEDELJSKE TEME MEDTEM KO SO ZA ITALIJANE POTOVANJA V TUJINO VEDNO DRAŽJA Za tujce je letos Italija prava turistična meka v primerjavi z njo italijanska lira dosega zgodovinske minimume. Pred tremi leti je bilo dovolj 750 lir, o sedanjih številkah je bolje ne govoriti, saj jih imamo vsak dan pred očmi. Sicer pa ni bila Nemčija nikoli kdovekaj turistično zanimiva za Italijane. Predvsem ob Okteberfestu so potovali v Miinchen. Zanimiva pa sta bila in sta Dunaj in Amsterdam, šiling in gulden pa sta - žal - tesno vezana na nemško marko. Ce potujemo v pravkar omenjena mesta ali države bomo brž ugotovili, da so pri njih cene skoraj enake onim izpred dveh let. Seveda v domači valuti. Ko plačamo s kreditno kartico in potem obračun v lirah doma primerjamo s tistim izpred nekaj let se zgrozimo. In se zaskrbljeno vprašamo, kaj nas še čaka. Pred leti je veljalo pravilo, da je bil italijanski bencin v Evropi najdražji. Sedaj je že obratno. Na Nizozemskem moraš za en liter su-pra plačati 2, 04 guldne, to pa je v lirah že skoro 2.300 lir. Pred leti, če si potoval v Nico, si tank svojega avta natočil pri Petrolu v Sloveniji in prišel čez francosko mejo ter tam kupil bencin po ceni, ki je seveda bila nižja od italijanske. Sedaj je tudi francoski bencin dražji, seveda za italijanskega avtomobilista. Vrnimo se k tour operaterjem. Ti morajo že leto prej rezervirati prostore v letalih in v hotelih ter vse, kar sodi zraven. Tako letalske druže kot hotelirji jim nudijo velike popuste na uradno postavljeni ceni. Samo da imajo zagotovljeno rezervacijo. Vedeti je tudi treba, da je pro- stor v letalu in v hotelu plačan tudi če zanj ne bo klienta. Spominjam se, kako so pred leti, preden je pričelo pokati, nekateri jugoslovanski novinarji napadali dalmatinske in istrske hotelirje, da na tak način »razprodajajo« hotelske zmogljivosti ob lepih jadranskih obalah. Spominjam se tudi, da sem pred leti v nekem večjem španskem hotelu na Costa Bravi videl pisma naslovljena na nekatere nemške turistične agencije s ponudbo sob za sezono v naslednjem letu: ugotovil sem, da je agencijam ta hotelir sobe ponujal za ceno, ki je bila za 60 odstotkov manjša od cene označene za samostojnega turista na notranji strani vrat njegove sobe. Tudi italijanski tour operaterji so, enako kot vsi drugi, že lani rezervirali letala in sobe za letošnjo poletno sezono. Očitno niso računali, da bo vrednost lire v letošnjem marcu in aprilu padla za nadaljnjih 20 in več odstotkov. Sedaj so se znašli v težavah, kajti italijanski turisti niso več tako voljni iti na počitnice v tujino. Tu smo sicer omenili le klasične počitnice, tiste v obmorskih krajih. Seveda so se podražile tudi in še bolj počitnice, ki se nanašajo na razna krožna potovanja. Pomisliti je treba, da je tu treba vzeti v poštev strošek za avtobus, za prenočevanja v različnih hotelih, za vodiča. Ce vse to plačamo v lirah, bomo morali plačati veliko več kot prej. Velja sicer povedati nekaj dodatnega. Pred leti se je tu pa tam za potovanje v kakšno bolj oddaljeno deželo izplačalo pogledati, kakšne so bile cene potovanj v Avstriji. Marsikdaj si za podoben izlet porabil manj, če si vzletel z Dunaja kot če si z letalom odpotoval iz Ronk ali Milana. Sedaj ni več vedno tako. Tudi zaradi tega ne, ker so nekatere letalske družbe, katerih letala vzletajo iz Milana ali Rima, ohranile v Italiji veljavne cene poletov. Ta cena pa zelo vpliva na ceno turističnega potovanja. Zaradi tega se nam bo najbrž izplačalo potovati z domačega letališča. Celo nekatere ljubljanske agencije se sedaj poslužujejo letal, ki vzletajo s steze v Ronkah, medtem ko so do pred nekaj leti turiste skoro izključno vozile na Dunaj ali pa, preko brniškega letališča, v Frankfurt. Prav tako se je pred leti izplačalo vzletati z ljubljanskega letališča in kupovati počitniške pakete, ki so jih ponujale ljubljanske agencije v sodelovanju z Adrio Airwais in z Jatom. Sedaj tudi tega ni več. Odhodi iz Ljubljane preko nemških letališč so za nas, ki imamo italijanske lire, predragi. Statistični podatki o odnosu lire do drugih valut se sicer menjajo iz dneva v dan. Vendar je prav, da se zaustavimo ob njih, pa čeprav bo marsikateri podatek že zastarel tistega dne, ko boste v rokah imeli ta časopis. Stroški za italijanskega potnika so na Finskem kar za 32 odstotkov višji kot so bili v februarju. V Švici imamo 27-odsto-ten porast. Tudi Japonska je na isti relaciji, v zadnjih dneh pa je celo porasel. Cene na Nizozemskem so za 24 odstotkov višje. Kljub temu je ob koncih tedna Amsterdam poln Italijanov. Enak odstotek velja za Nemčijo in Avstrijo. Celo Portugalska je za 22 odstotkov dražja. V tej prvi skupini je Francija sorazmerno še najbolj poceni: »samo« 20 odstotkov manj je vredna lira. Pariz pa je Pariz in tam boš ob vsakem času našel vse polno Italijanov. Isto velja za Ažurno obalo. Dodati je sicer treba, da je v Franciji razpredenih veliko mrež sodobnih hotelov, kjer so cene kljub vsemu skoro bolj dostopne kot v italijanskih hotelih iste kategorije. Pod dvajsetimi odstotki porasta za italijanske turiste najdemo Češko (17 odstotkov), Singapur (15), Grčijo (12), Veliko Britanijo (12), Španijo (11), Tajsko (9), ZDA (7), Hong Kong (6), Egipt (5). Imamo pa tudi države, kjer je danes lira več vredna kot na začetku leta. To so: Kostarika (3), Madžarska (7), Mehika (51), in na koncu Rusija (58). Seveda vse gornje primerjave veljajo za vsakdanje stroške v teh državah, tiste, ki jih ni v paketu, ki ga bomo kupili v turistični agenciji. Ce gremo v oddaljeno deželo, bo seveda najbolje, da se v agenciji dobro posvetujemo. Vedeti moramo tudi, da v marsikaterem prospektu natisnejne cene niso več aktualne. Vzrok je pač devalvacija. Sicer pa, če smo namenjeni v tujino, se nam bo na vsak način izplačalo stopiti v eno tukajšnjih agencij, v Trstu ali Gorici. Cene potovanj na tuje so še vedno »italijanske«. Seveda je tudi tu treba upoštevati razne podražitve, predvsem tiste za hotel in vse kar tu sodi zraven, vključno takoimenovano izvenpen-zionsko ponudbo. Cene letalskih prevozov pa so »italijanske«. To pa je običajno tudi največji strošek potovanja. * * * Drugače je seveda za tujce. Letos jih bo v Italijo prišlo veliko, veliko več. Prvi preizkus smo prestali prav v velikonočnih dneh, ko so italijanska zgodovinska mesta kot tudi nekateri obalni kraji prepolni drugih Evropejcev, Američanov in vsepovsod prisotnih Japoncev. Nemci, Avstrijci, Švicarji in Francozi imajo dandanes v Italiji vse mogoče ugodnosti. Marke, šilingi, franki in karkoli že prinesejo s seboj veljajo veliko več kot prej. Zaradi tega si tujci privoščijo marsikaj več od tega, kar so si privoščili prej. To velja še zlasti za Nemce in Avstrijce. Prej so se v gostilni zadovoljili s pizzo ali pa s špageti ter neizbežnimi »kartofli«, sedaj jih vidiš, kako naročajo škampe ali brancin oziroma file ter namesto malega vrčka piva dražjo steklenico vina. Za nemškega turista je Italija danes prava »Amerika«. V vseh obmorskih turističnih krajih imajo že vse polno naročil. To velja še zlasti za tiste ob zgornji jadranski obali. V Gradežu in Lignanu upajo v skokovit porast Nemcev in Avstrijcev, pa čeprav so že lani zabeležili pomemben rekord. Isto velja za Jesolo in Rimini. Uspehov si nadejajo tudi na italijanskem jugu, pa čeprav velja pravilo, da je bencin drag. Cenejši pa so prevozi z vlakom, saj vlak v Italiji stane trikrat ali celo štirikrat manj kot drugod v Severni Evropi. Videm, v zadnjem času tudi Trst, Verona, Bočen, Trento v zadnjem času občutijo tudi drugačen turizem. Kupci iz Avstrije množično prihajajo v ta mesta in kupujejo oblačila, usnjene izdelke in v zadnjem času tudi prehrambene izdelke. Vse je zanje ceneje kot doma. To je tudi razumljivo, če vemo, kako se je povečala vrednost avstrijskega šilinga. Pred dvema letoma si za en šiling odštel 109 lir. Sedaj je šiling vreden kar 180 lir. Sicer pa bo letošnja turistična sezona v Italiji pozitivna iz obeh prej omenjenih razlogov. Da bo v Italiji več tujih turistov so vsi prepričani. Prav tako se bo povečalo število domačih turistov. To bodo vsi tisti, ki letos ne bodo šli na tuje. Na počitnice pa bodo ljudje šli, zaradi tega bodo v konicah vsi hoteli v Italiji polni. Letos bodo do svojega prišli tudi turistični kraji na italijanskem jugu. V teh krajih, kot tudi na otokih, sicer ni velikih hotelskih ter drugih kapacitet. Grki, Spanci, Tunizijci in Maročani so spretno znali privabiti turiste iz severne Evrope. Italijani so se omejili na obale Jadrana ter Tirenskega morja. Na jugu je bolj malo hotelov in vendar ima n.pr. Sicilija prav toliko zanimivih spomenikov kot Grčija. Najbrž nekateri mogotci niso hoteli množičnega prihoda turistov, saj bi to spremenil0 obstoječe navade. Letos bo brez dvoma tudi v teh krajih drugačno. Da bo tako, so za velikonočne počitnice dokazali v Neaplju, kjer so našteli velik0 več turistov iz tujine in severnih italijanskih dežel kot kdajkoli prej ob isteU času. Marko Waltritsch Benetke ostajajo za tuje turiste eden najbolj priljubljenih ciljev (telefoto AP) NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. aprila 1995 POGOVOR S SAMOM KOKOROVCEM / DVA TEDNA JE TRENIRAL MLADE KUBANSKE KOTALKARJE »Kubanska izkušnja je zame pozitivna toda o trenerski poti še ne razmišljam« Kotalkanje je v tej karibski državi še brez tradicije - Kuba je dežela velikanskih nasprotij Sportu v državi namenjajo izredno pozornost - Izvrstne sposobnosti mladih športnikov POMOČ CONIJA RAZVOJU SPORTA NA KUBI Kaj pa je zdaj zmagal, boste vprašali. Samo Kokorovec je namreč postal sinonim zmage, tako da si bo bralec težko zamislil pogovor, ki ne bi obeležil novega Samovega uspeha. Tokrat ne gre za uspeh, vsaj za tekmovalni uspeh ne. Bivši svetovni ko-talkarski prvak, zdaj hokejist in študent, se je Prejšnji mesec v zanj Prav tako običajni vlogi trenerja mudil na Kubi. Za kaj je pravzaprav šlo? »Na Kubi sem bil od 7■ do 23. marca: moj obisk” je bil v resnici sad sodelovanja med olimpijskima odboroma Kube in Italije. CONI je namreč kotalkarski zvezi dal nalogo, naj poma-8a pri razvoju ko- namreC Se nikoli niso videli »v živo«, trenerji se učijo z videokaset, toda tako znanje je kljub dobri volji površno. Resnici na ljubo domači trenerji z video-učenjem bistva niso dojeli, toda prav zato je tem bolj presenetljivo, da so uspeli pripraviti kar dobre tekmovalce in nekateri izmed njih bi bili tudi v Italiji med boljšimi.« Kakšni so bili pogoji za delo? »Res fantastični. Kar se tiCe športnih objektov lahko kot primer navedem dejstvo, da smo v Havani trenirali v glavni športni palači. Nasploh so vse športne strukture odlične, tudi zato ker so bile na Kubi pred Štirimi leti Pana- veno drugače, in ni slučaj, da so imeli tudi tam dobre Športnike. Po mojem mnenju pri nas Sola športni razvoj zaustavlja: že na osnovni šoli je pouk tudi popoldne, naloge, ki dopuščajo zelo malo prostega Casa... Skupina kubanskih reprezentantov, ki sem jo treniral, je bila za tisto obdobje oproščena pouka, vendar je nato zamujeno nadoknadila z dodatnimi urami. Razen v Havani smo trenirali tudi v Cienfue-gosu, mestu na karibski obali. Tu sem spoznal vaditeljico, ki je imela skupino manjših otrok, v bistvu pokrajinsko reprezentanco. Sledil sem jim deset dni in načrtoval sem učenje enojnih Kubi ni nezaposlenih, pa tudi čas ni gospodar Kubancev. likanja na Kubi, ne Vem pa, ce sodelovanje Zadeva se kako drugo Panogo. Bili smo Štirje, Saj so z mano, oziroma Se dalj časa, bili tudi henerji za hitrostno drsanje in hokej. Mimo tega mislim, da So razlogi sodelovanja ?h pomoči, naj zadevo ^enujem tako ali dru-8ace, mnogo globlji. Ku-aa igra v Latinski Ame-r*hi zelo važno vlogo: Športno gledano ji vec drugih držav zavida. Po Vsej verjetnosti se raCu-?a na to, da bodo Kuba lla z njo še druge latinskoameriške države Podpirale uvrstitev kotalkanja v olimpijski Program. Tudi sicer so rnteresi obojestranski, sp) si s tako potezo Ita-“ja v športni politiki zagotavlja podporo Kube, Pa naj gre v mednarod-nein olimpijskem odbo-ru za pomembno ali nepomembno glasovanje. Zakaj prav jaz? Prvič, . r 2e imam trenerske 'zkusnje in sem leta 987 s podobno nalogo n v Argentini, dve leti asneje pa v Španiji. . rugic, ker sem Se mlad ln lahko ob tem, da Ucim, tudi demonstri-rarn- Oni kotalkanja meriške igre in za to priložnost so marsikaj zgradili ali prenovili. Nad mojimi od 12 do 15 let starimi gojenci sem res navdušen: vsak trener, ki bi pri nas imel take kotalkarje, bi si obliznil vse prste. Telesno so vsi odlično pripravljeni, Čeprav nimajo specifične priprave za kotalkanje. Zato sem jim pomagal tudi glede vaj za hitrost mišic, ki so pri kotalkanju pomembne. Športna kultura ima na Kubi vsekakor vidno mesto in sistem športne vzgoje je temu primerno odličen. V osnovni šoli, nekako pri 7-8 letih starosti, je najboljšim v učnem uspehu in hkrati telesno nadarjenim dana možnost, da obiskujejo športno šolo. NiC posebnega: uCni program je isti, le da te šola podpira pri športnem udejstvovanju. Ponavadi si v začetku vsak izbere panogo, ki mu je najbolj pri srcu, s Časom pa ga profesor usmerja v tisto, ki je za posameznika glede na njegove telesne sposobnosti najbolj primerna. Konec koncev tudi v v bivši Jugoslaviji ni bilo bist- skokov. Ponavadi - pri nas se zgodi, da se sprva vsak nauCi le en tip skoka, vsak paC takega, ki mu bolj leži. Tam so se vsi naučili vseh. Res se nisem mogel načuditi, kako hitro napredujejo in s kakšno lahkoto memorizirajo, kar se učijo. Otroci resnično izgledajo bolj inteligentni. Se en primer: sam kar solidno obvladam španščino, moj kolega pa je govoril v italijanščini in razumeli so ga brez težav. Sicer nismo trenirali samo tekmovalce, paC pa predvsem učili trenerje. Pomanjkanje metodologije treniranja je njihova glavna pomanjkljivost. V tako kratkem Času Čudežev ne napraviš, pripravil sem delo za nadaljnjih Sest mesecev. Morda se novembra spet vrnem na Kubo.« Sportu torej Kubanci sledijo z velikim zanimanjem... »Gotovo. Prav ko sem bil na Kubi so bile v Argentini Panameriske igre in Kubanci se na tem tekmovanju vedno izkažejo. Panameriske igre so po mojem mnenju važna manife- Od svetovnega prvaka do trenerja je kratka pot... stacija, prisotne so vse športne panoge, tudi neolimpijske. Gre za prave celinske olimpijske igre. Vem, da je zelo dobro igral Despaigne. Najbolj popularna je morda prav odbojka, nato baseball, gimnastika, Čeprav nima večjih mednarodnih uspehov, košarka in baskovska pelota (narodna igra baskovskih dežel v Španiji, op. ur.). Igrišč za peloto je precej, mi pa smo jih uporabljali za kotalkanje.« Kako je potekal tvoj dan? »Zjutraj smo trenirali dve uri, do enajstih, nato postane preveč vroče. Popoldne smo imeli štiri ure treninga. Kar letele so te ure! Zadoščenje, ki sem ga imel, je bilo res veliko, tu bi se za iste rezultate trudil eno leto. Nočno življenje je prav tako vredno opisa. V Cienfuegosu smo mi bili edini turisti in vse se je vrtelo okoli nas. Nekega večera smo opravili »pohod« po vseh treh diskotekah, ker pa so bile bolj prazne kot polne, smo se naposled odločili za sprehod po nabrežju, maleconu. Čez pet minut so bile vse tri diskoteke zaprte, ni imelo smisla, da bi bile odprte. Ce smo mi sli v eno, sta bili ostali dve prazni ali zaprti.« Kaj pa glede rase? Kubanski športniki, ki jih vidimo na velikih tekmovanjih, so skoraj brez izjeme Crni kot oglje. »Dostikrat jih ne razlikuješ. RešeC si: ta je črn. Potem ti povejo, da je v resnici mulat. Tudi belci so pogostoma zelo temni.« So življenski pogoji res tako slabi, kot se sliši pri nas? »Da in ne. Njihova placa je tako nizka, da si ne morejo privoščiti ničesar. Za ljudi večinoma poskrbi država. Lač- ni pravzaprav niso, le da hrana ni raznovrstna, veliko je riža, malo kruha in mesa. Dietolo-gi z njo najbrž ne bi bili najbolj zadovoljni. Podobno je tudi z drugimi dobrinami. "Državno” kolo stane okoli 500 lir. Bencina imajo dvajset litrov na mesec po zelo ugodni ceni. Ko je družinske zaloge konec, nastopi lov za dolarji, s katerimi lahko kupuješ na Črnem trgu. Moški se tako pečajo z vsakovrstnimi "posli”: Črni koral, rum, spominki vsake sorte. Primerjal bi jih z našimi ”vu cumpraji”. Zenske niso za trgovino in prodajajo same sebe: prilepijo se na turista, živijo z njim, gredo z njim na večerjo, skratka, za določen Cas jih turist z majhnim denarjem vzdržuje in ima v zameno njihovo družbo. Policija te t. i. ”jine-tere” preganja. Turist mora biti previden: dekleta so namreč zelo lepa, inteligentna, saj na Kubi vsi dokončajo višjo šolo in odstotek univerzitetnih študentov je zelo visok. Brez ovinkov: mnogi pustijo svoje srce na Kubi.« Ali gesla Castrove revolucije po tvojem mnenju bledijo? »Ne vem, nekaj pa mi je vseeno jasno: Ce je Kuba pred letom 1959 bila razvedrilno območje Američanov, se zdaj ta problem spet kaže na obzorju. Kubanec sanja o kapitalizmu, vendar ne ve, kaj je kapitalizem. Edina predstava mu je turist, Ceš, vsi prihajajo k nam z vseh koncev sveta, mi pa ne moremo nikamor. Koliko Kubanci delajo in dejansko proizvedejo, je druga stvar. Delajo oziroma prejemajo plačo pa prav vsi. S kapitalizmom bi bila polovica ljudi ob službo in Kuba bi postala kolonija Združenih držav, kot so skoraj vse južnoameriške države. Tega oni ne razumejo. Ker stikov z ZDA ni, je Kuba toliko bolj odprta do Kanade in je precej vezana na svoje latinsko poreklo, v glavnem na Španijo.« In turizem? Je razen elitnih gostov tudi veliko mladih z nahrbtniki? »Ne, malo jih je. Potovanje po Kubi ni najbolj enostavno, brez poznanstev ne gre. Za avtobus iz Cienfuegosa v Havano, to je približno 200 kilometrov, moraš vozovnico kupiti dva tedna prej, ker je Čakalna lista paC dolga. Na Črnem trgu lahko za nekoliko višjo ceno, vse skupaj so za naše razmere mačje solze, vozovnico kupiš takoj, toda Črna borza seveda nima prodajnih mest in policija jo skuša zatreti. Vsak domačin ve, kako si lahko kako stvar zagotoviš po najkrajši poti, toda tega ne bo kar tako dajal na veliki zvon. Tudi pri spoznavanju ljudi moraš biti previden: spoznaš jih veliko, toda le na redke se lahko zaneseš.« Tvoj obraCun... »Nedvomno pozitiven. Spoznal sem Nizozemca, ki bo v sklopu podobne zamenjave ostal na Kubi Štiri leta. Ce ne bi imel tukaj obveznosti, bi na Kubi ostal več Casa. Obstajala je možnost, da bi ostal šest mesecev. Ljudje res radi trenirajo, tudi ali predvsem zato, ker nudi uspeh na športnem področju možnost nadpovprečnega življenske-ga standarda. Učenje kotalkanja ni moj življenski cilj, toda všeC mi je, kolesarsko povedano je to moj nekakšen ’TeteCi cilj”. Ce bi samo treniral, Ce se ne bi moral ukvarjati z vsakodnevnimi težavami, bi takoj izbral pot Nizozemca.« Dimitrij Križman Baseball je na Kubi eden najbolj popularnih športov 1 ^ Nedelja, 23. aprila 1995 NEDELJSKE TEME 7^ LETOS POTEKA STOLETNICA NJEGOVEGA ROJSTVA IN 20 LETNICA SMRTI Zgledna življenjska pot Ferdinanda Ferjančiča Med nami so živeli ljudje, ki so se tako ali drugače pomembneje zapisali v naš zgodovinski čas. Obletnice njihovega rojstva in smrti drsijo mimo našega spomina in če te kdo ne opozori nanje, se izgubljajo v sivini pozabe. In vendar je zgodovinski spomin tista sled, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in ji daje vrednost. Med take osebnosti se uvršča tudi tržaški borec za pravičnejši svet, Ferdinand Ferjančič. Umrl je pred dvajsetimi leti (25. januarja 1975) v Trstu, če pa bi še živel, bi prav te dni (22. aprila) bilo natanko 100 let, kar se je rodil v Vipavi (1895). Spoznal sem ga v prvih mesecih po osvoboditvi Trsta leta 1945, kmalu potem, ko se je iz vojske vrnil v mesto svoje mladosti, v katero je s starši prišel še kot otrok. V mojem spominu se mi prikazuje kot prijazen in zgovoren mož srednjih let, čokate postave in še kar košatih sivih las brez kakšne izrazite zunanje značilnosti, ki bi kazala v njem revolucionarnega borca. Nasprotno, po vseh burnih in angažiranih letih umaknjen v svojo tapetniško delavnico v Ul. San Maurizio blizu glav- ne bolnišnice, je dajal bolj vtis umirjenega obrtnika, ki si z delom svojih rok služi kruh zase in za svojo družino, ne pa človeka, ki se je predajal boju za narodnostne in socialne pravice. Pa vendar, Ferdinand Ferjančič ni bil kdor koli. Po opravljeni osnovni Ciril-Me-todovi šoli pri Sv. Jakobu, je s trinajstim letom postal tapetniški vajenec in je delal v tem poklicu do odhoda v av- stroogrsko vojsko leta 1915. 2e kot vajenec se je navzel socialističnih idej, saj je obiskoval predavanja v Centro studi sociali. S tržaškim 95. regimentom je bil poslan v Ukrajino in v Odesi prišel v stik z boljševiki. Ko je leta 1918 dobil dopust, se ni več vrnil v vojsko. Ostal je v Trstu in se udeleževal protivojnih demonstracij, kar ga je stalo tudi zapora. Takrat je že bil član jugoslovanske socialdemokratske stranke in sodeloval z dr. Henrikom Tumo, pozneje pa je inž. Gustinčiču pomagal ustanavljati kmečko-delavske zadruge. Prisostvoval je požigu Narodnega doma in gasilcem pomagal reševati ljudi, ki so skozi okna skakali iz poslopja v plamenih. Pri tem so ga fašisti ranili. Leta 1924 je bil za socialdemokratsko stranko aktiven zlasti na Vipavskem in Goriškem ob zadnjih parlamentarnih volitvah, kmalu pa je skupaj z Ivanom Regentom prešel v komunistično stranko Italije in leta 1926 postal član njenega pokrajinskega odbora za Julijsko krajino. Ob odhodu Ivana Regenta v tujino je bil celo kooptiran za člana centralnega komiteja KPI kot Slovenec. Fašisti so vedeli za njegovo dejavnost. Ob vsakem političnem shodu ali ob prihodu pomembnejših fašističnih veljakov v Trst, so ga zaprli. To se je zgodilo kar devetnajstkrat. Za Božič leta 1931 je bil spet zaprt za nekaj mesecev, po izpustitvi zaradi amnestije pa je bil pod policijskim nadzorstvom. Med vojno v Španiji je bil član odbora za pridobivanje prostovoljcev za mednarodne protifrankistične brigade. Ponovno so ga zaprli ob vstopu Italije v drugo svetovno vojno na strani Hitlerjeve Nemčije junija 1940. V zaporu je ostal nekaj manj kot leto dni med zasliševanji in mučenji najprej v Koro-neu in potem v zloglasnih koprskih zaporih, nakar so ga internirali na otok Tremi-ti. Tam je aktivno deloval kot organizator raznih akcij slovenskih in italijanskih internirancev vse do 17. septembra 1943, ko se je z drugimi prebil do Barija in končno prišel v zbirno taborišče v Carbonari. 2e oktobra istega leta so ga tam izvolili za predsednika slovenskega Narodnoosvobodilnega odbora, novembra pa za predsednika jugoslovanskega NOO. 1. novembra 1943 je bil imenovan tudi za politič- nega komisarja 1. slovenskega bataljona 1. prekomorske brigade. Nekaj dni za tem ga je angleška policija skupaj s 13 drugimi tovariši, ki so nastopali proti novačenju agentov kraljevske jugoslovanske vojske, zaprla za 14 dni v Bariju in izgnala z italijanskega ozemlja. Zatekel se je na jugoslovansko ladjo "Sitnica”, zasidrana v Bariju, s katero je prišel na Korčulo in tam spet prevzel mesto bataljonskega političnega komisarja. Na Korčuli je Ferjančič resno zbolel. Na zdravljenje so ga poslali v Južno Italijo. Po ozdravitvi se je vrnil v zbirno taborišče, tokrat v Gravino in tam organiziral italijanski bataljon "Gram-sci”, ki je s 3. prekomorsko brigade odšel v Jugoslavijo. Za tem je imel razne funkcije v bataljonu primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so prišli iz Afrike, dokler ni odletel v Alžir kot član Vojne misije NOVJ pri poveljstvu zavzeniških sil za Sredozemlje. Tam je s svojim vplivom mnogo pripomogel, da so se primorski Slovenci in istrski Hrvati v zavezniških taboriščih v Severni Afriki, množično prijavljali za vstop v prekomorske partizanske enote. Na začetku novembra 1944 je Ferdo Ferjančič končno preko Dalmacije in Like prišel v Slovenijo na osvobojeno ozemlje Bele krajine in bil v Črnomlju dodeljen personalnemu oddelku Glavnega štaba NOV Slovenije. Februarja 1945 je bil razrešen vojaških obveznosti in poslan na Primorsko v PNOO za Slovensko Primorsko in Trst in v Cerknem prevzel referat za zadružništvo. Po osvoboditvi Trsta je bil imenovan za komisarja Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo in bil nato še za tri leta izvoljen v njihov upravni odbor. Leta 1960 je na skupni levičarski listi kandidiral za Neodvisno socialistično stranko, sicer pa se je že nekaj prej vrnil k svojemu tapetniškemu poklicu in ga opravljal skoraj do svoje smrti leta 1975. Kljub temu pa se je redno udeleževal raznih delavskih prireditev. Na prvomajskih povorkah je bil nepogrešljiv z rdečim nageljnom v gumbnici. V tem času dvojne obletnice (100-letnice rojstva in 20-letnice smrti) se ga s spoštovanjem spominjajo predvsem njegovi soborci iz časov organiziranja prekomorskih brigad v Južni Italiji, prav tako pa tudi tisti, ki so ga poznali in z njim delovali v prvih povojnih letih v Trstu. S spoštovanjem zato, ker je bil pokončen, pošten mož, do kraja zvest svojim življen-skim nazorom. Jože Koren Viri: Albert Klun: Brigada bratstva in enotnosti, Partizanska knjiga, Lj. 1981; Pri; morski slovenski biografski leksikon, 4. snopič, Gorica 1977, Primorski dnevnik-j.k.: Umrl je borec za socializem in svobodo, 28. januarja 1975. Spomini na osvobajanje Trsta Bližamo se petdesetletnici konca druge svetovne vojne. Zato sem mislil, da je prav, da v nekaj vrsticah opišem zadnje dogodke, ki so zaznamovale mojo partizansko dobo. Ko se spominjam na vse krutosti vojne, pa ne morem pozabiti na toliko tovarišev, ki so dali svoja življenja za ideale, ki se v marsičem niso uresničili. Bilo je januarja 1945 leta, ko sem se odločil, da prostovoljno pristopim v jurišni bataljon 31. divizije. Takrat sem se namreč nahajal na »2i-rovskem vrhu« v sklopu Gradnikove brigade in priliko sem imel, da skoraj vsak dan vidim to edinico, ko se je vračala, ah s kakšne akcije, ali s kakšnih vaj na terenu v Žiri, kjer so bili borci nastanjeni in so imeli izhodišče za svoje pogoste naloge. Napisal sem enostavno prošnjo in naslovil na štab jurišnega bataljona. Po nekaj dnevih sem dobil odgovor, da ni nobenih ovir in da me brez nadaljnjega sprejmejo. Borci te edinice so bili samo mladi fantje v večini Gorenjci, kar nekaj jih je bilo, ki so svojčas dezertirah iz nemške vojske, ker so bili že pred letom in več mobilizirani s strani okupatorja, nekateri so bili celo na ruski fronti in pobegli v partizane potem, ko so bili na zdravljenju radi rane, ah na dopustu. Tako sem se znašel edini tržaški Primorec v tej družbi, ki je veljala za resno in pogumno edinico. Po raznih akcijah in spopadih, pa tudi zasedah na račun sovražnika in to na Primorskem kot v Dolomitih vse tja do Horjula in Železnikov, se je bližala za okupatorja zadnja ura. Konec aprila 1945 smo se že nahajah nekje blizu Predmeje, kjer smo čakali na povelje za odhod proti Trstu. Spominjam se, da so se prav v tistih dneh pojavila angleška letala, ki so odvrgla večjo kohčino hrane za naše sestradane edinice. Ko je naš bataljon krenil s tega kraja, so nekatere brigade in bataljoni že bih na pohodu proti Gorici ah Trstu. Bil je zadnji dan aprila, ko smo prispeli v Zgonik z namenom, da po kratkem postanku nadaljujemo pot proti Trstu. Odtod smo šli v Briščike, kkjer smo bili zmenjeni z vodičem, da bi se po najkrajši poti podali v mesto. Toda vo- diča ni bilo od nikoder, tako da smo izgubih več dragocenega časa. Štab bataljona je sklenil, da se brez vodiča ne premaknemo, ker bi to bilo preveč tvegano ter da prenočimo v tej vasici. Napad naših edinic na Opčine je bil že v teku in dobro se spominjam, ko sem bil ponoči na straži, kako so Nemci s topovi nameščenimi v Križu in tudi na Proseku, obstreljevali bojišča okrog Opčin. Noč je bila še kar topla in svetla, pa ne samo od zvezd, ampak od stalnih eksplozij,. Naslednjega dne smo na hitro nekaj zaužili za zajtrk in se napotili proti mestu, pa nisem nikoli zvedel ali v družbi vodiča, ali pa na svojo pest. Od vasi Briščiki proti pokrajinski cesti, ki je takrat bila makadamska se razprostira precej goh svet, zato je prišel od spredaj ukaz, da razredčimo vrste in nadaljujemo naprej v tej sestavi. Ko smo se približali cesti na razdaljo petdesetih metrov, nas je iznenadil ropot motorja, ki se je bližal iz openske smeri, v trenutku smo videli izza ovinka kako drvi motorno kolo z dvema Nemcema proti Proseku. Za trenutek smo se vrgli na tla misleč, da za motorjem prihaja kakšna večja kolona, a ko smo uvideli, da je tisto vozilo samo, je bilo že prepozno, da bi ga zadeh, čeprav so nekateri začeli nanj streljati. No, prečkali smo cesto in zavili v borov gozd. Po uri hoda smo na grebenu, od koder nenadoma zagledaš pod seboj morje, Trst in ves zaliv. Nekaj posebnega me je prevzelo, saj nisem tega videl že toliko časa. Kolona se je za nekaj časa zbrala skupaj in fantje, od katerih ni skoraj nnihče še videl morja, niso mogli verjeti svojim očem. Morje se je lesketalo v majskih sončnih žarkih. Jaz pa, kot da bi privrelo iz notranjosh mojega bitja, sem zavriskal in zakričal: »Evo fantje, to je Trst in to je naše morje«, teh besed ne bom nikoli pozabil, čeprav izzvenijo danes le kot neuresničene sanje. Takrat nismo vedeli za tajna pogajanja, na katerih so se dogovorih, da bo po štiridesetih dnevih Trst treba zapustiti. Skoda za toliko padlih. Drago Košuta Na sliki (M. Magajna): boji v središču »Trsta 1. maja 1945 NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. aprila 1995 17 Prvi dnevi svobode pri Sv. Jakobu v Trstu »Ko se spomnim na tiste case pred 50 leti in Se veC, pomislim, da so bili res trdi in težki, a vendarle lepi. To so bili Časi, ki jih Sentjakobcani nismo pozabili. a jih ne smejo niti ostali tržaški Slovenci in italijanski antifašisti, ki so se skupaj z pami borili proti sovražniku in ki so želeli, da bi v svetu zavladali mir, svoboda in demokracija.« Miro Ivačič je tako zaCel svojo pripoved o tistih pomembnih dneh pred 50 leti, ko so se pripadniki nacifasi-stiCnega režima v mestu z zadnjimi vzdihljaji Se upirali osvobodilnim silam in so naj-Prej Čete jugoslovanske voj-ske, nato pa Se zavezniške sile osvobodile in zavzele Trst. »Najprej so prispele k nam enote jugoslovanske osvobodilne vojske. Čakali smo jih z nestrpnostjo in z upanjem, da Se bodo zaceli boljši, pravičnejši Časi, ko bomo dobili svobodo in pravice, mi Slo-Venci pa še vse tisto, kar nam je fašizem vzel in za kar nas je ropal več kot dve desetletji.« Takrat ni bilo časa za poCi-jpk in čakanje, je dejal Miro. pni so Časi akcij, boja za mir m sožitje med tukaj živečima narodoma. »Takrat pri nas ni bilo veliko takih, ki bi lahko ujeli v fotografski objektiv dogodke, m so še danes zelo pomembni za razumevanje in boljše Poznavanje takratnega do-Sajanja v mestu in v šentjakobskem predmestju. Nekaj fotografij sem le ohranil in sem nanje ponosen, saj kažejo, kako smo takrat poživljali tiste dneve, kakšno Je bilo razpoloženje ljudi, kako močno smo si želeli mini in sožitja. Takrat so nas resnično navdajala predvsem ePa Čustva prijateljstva in enotnosti, ki so se sicer potem zaradi novih razmer in Političnih dogodkov močno spremenila, vendar ostajajo v nas še živa tudi danes, kot želja, da bi se nekoč le uresničila.« Pred 50 leti ni bilo Časa za Razmišljanje, temveč za nejanja. »Bili smo pripravljeni. da se tudi z orožjem v rokah upremo sovražniku. Se Radnje aprilske dneve, ko je Ddo že jasno, da je vojne konec, smo hiteli s pripravami, da bomo v pomoč silam, ki so nato osvobodile Trst. Na eni strani ulice smo bili v tistih dneh mi, ki smo se z orožjem v roki borili proti sovražniku, z druge strani pa so na nas še streljali fašisti in nacisti. Spo-rninjam se, da je imel prvi dan po osvoboditvi na jmntjakobskem trgu govor rane Stoka - Rado. To je bilo ?a nas nepozabno zborovanje, nnako smo ga doživeli tako slovenski kot italijanski anti-asisti, predvsem mladi, ki smo potem sodelovali v skupnih organizacijah, kot je bila na primer Zveza slovenske mladine, UGA - Unione gio-Ventii antifasciste, krožek Ri-naldi, Skojevska organizacija n seveda moCna skupina AFZ.« 1 Nemške čete se niso kar ako umaknile iz šentjakobskega okraja. Odločno so se °rile in branile še svoje Zadnje postojanke. Šentjakob- ski aktivisti in antifašisti so nad nekdanjo Klunovo trgovino pri Sv. Jakobu postavili brzostrelko, ki je motila beg nemških vojaških sil po Ulici del Rivo in po Istrski ulici.« »Zadnji in najtežji so bili boji na Šentjakobskem trgu, kjer so se nemški vojaki in fašisti skrili na strehe tamkajšnjih stanovanjskih stavb in streljali na nas. Takrat je bila med nami aktivistka in zavedna Slovenka Al-ma, z ilegalnim imenom Janka. V rokah je držala brzostrelko in streljala proti strehi, s katere so nas napadali nacifašisti. Takšnih dogodkov je bilo tedaj v mestu in tudi v našem predelu nickoliko.« Seveda so se antifašisti, predvsem mladi še pred koncem vojne skrbno pripravljali na ta dogodek. Ženske in dekleta so šivale zastave in titovke, ostali so se pripravljali na oborožen upor. »Tisti dnevi niso bili lahki, a Ce se jih danes spomnim, se mi zdijo lepi in zelo pomembni. Vem, da smo takoj po zmagi pisali na vse zidove in stene gesla, predvsem slovenska. Potem je prišel ukaz, da moramo pisati parole o bratstvu in enotnosti, ker so bila tedaj to gesla, ki smo jim sledili.« Sv. Jakob je bil zaradi bombnih napadov močno poškodovan in porušen. Vse je bilo treba obnoviti, marsikaj ponovno zgraditi. »Mla- di smo bili takrat praktično vedno na ulici, vedno v kakšni akciji. Spominjam se, kako nas je skupina mladih 2. in 3. maja 1945 odkorakala s slovensko zastavo na Trg Unita, kjer je bila velika antifašistična manifestacija. Ko smo se tam srečali z drugimi skupinami, ki so prihajale od Sv. Ivana in iz drugih krajev tržaške okolice z zastavami in transparenti, smo bili sreCni in ponosni. Spominjam se naše okolicanke, ki nam je si- cer nosila mleko na dom. »Danes sem srečna, ker se ne Čutim zapostavljeno in lahko na glas povem, da sem Slo: venka,« mi je zaklicala in se vključila v povorko ljudi, ki so vzklikali svobodi, miru in prijateljstvu.« Take manifestacije so se nato ponavljale iz dneva v dan. »Piccola Stalingrado« so takrat imenovali Sv. Jakob, kjer so zaceli takoj po vojni vihri obnavljati vse kulturne in druge organizacije in društva, ki jih je fašizem ukinil in zatrl. »Mladi smo organizirali nic koliko skupnih delovnih akcij, srečanj in drugih manifestacij. Živeli smo tako rekoC v glavnem na sedežih naših ustanov. Mladi delavci smo imeli svoje akcije, študentje svoje, toda cilji so bili vedno isti. Spominjam se, da smo tu pri nas organizirali prve tečaje slovenščine, ki jih- je vodil pokojni Drago Pahor. Spominjam se tudi številnih družabnih prireditev v Ulici San Marc o in v Ulici Caprin, pa številnih plesov in drugih zabav. Bili smo paC mladi in smo si po vseh letih morije, strahu in borbe seveda želeli tudi razvedrila, plesa. Mi Slovenci pa tudi poslušanja lepe slovenske pesmi in besede.« Šentjakobski okraj je bil od nekdaj središče slovenske kulturne dejavnosti. Dokler so smela in potem po vojni so tukaj delovala številna slovenska društva, kot »Prosveta«, »Ilirija«, »Sokol«, Ciril-Metodova slovenska Sola, Šentjakobsko društvo in kulturni krožek v Ulici Concordia. Tudi slovensko mašo so imeli prebivalci tega okraja. Spomini vseh, ki smo jih povprašali za njihove občutke ob proslavljanju 50-letnice zmage nad nacifašiz-mom, so bili enaki. Lepi, s poudarkom na želji po miru in sožitju. Tem ljudem ni lahko slediti sedanjemu političnemu dogajanju, pa so vendarle ponosni na delež, ki so ga dali v boju za mir v svetu. »Gasi so se seveda moCno spremenili. Ni veC krožkov in društev, ki smo jih takrat imeli. Tudi naše kulturno društvo Ivan Cankar je prenehalo delovati. Pa je bilo vendar v vsem povojnem Času tako delavno in torej pomembna postavka v življenju šentjakobskih Slovencev. Ko se preživeli še srečujemo, obujamo spomine na tiste Čase. Veseli smo, Ce dosežemo kakšno pravico, žalostni in ogorčeni, ko ugotavljamo, kako nam hoCejo vzeti tisto, kar smo si s trpljenjem in trdim bojem priborili. Pa vendar se s ponosom vračamo v spominu na tiste dneve pred 50 leti. To niso bili lahki trenutki. Zavedali smo se, da tvegamo življenje, a se nismo spraševali kako in zakaj. Vedeli smo samo to, da moramo naprej, da ne smemo popustiti, da moramo zmagati.« Tako sva z Mirotom razglabljala in oživljala spomine na tiste Čase pri Sv. Jakobu, ko je vse vrelo, ko je navdušenje nad zmago proti na-cifašizmu doseglo vrhunec. Prevladovalo je prepričanje, da je vsega hudega konec, da sta fašizem in nacizem premagana, da so za vedno ustvarjeni pogoji za mir in razumevanje med tukaj živečima narodoma. »Se danes, ko nismo veC mladi, bi si želeli takšnih skupnih prireditev in srečanj, kot smo jih znali organizirati v tistih Časih. Kako lepo je bilo na delovnih akcijah, na skupnih telovadnih nastopih, na koncertih naših pevskih zborov, na srečanjih, izletih in drugih prireditvah v naših društvih in organizacijah.« Lepi spomini na nekdanji Sv. Jakob, ki se danes spreminja tudi po zunanjem videzu. Ves predel tega okraja so podrli in na njem gradijo nova poslopja, pravo novo četrt. Stari Sentjakobcani pa bodo vendarle še naprej živeli s spominom na tiste Čase, ko je bil to izključno delavski okraj, ko so se mladi lotevali skupnih akcij obnove hiš in celih predelov okraja, ko so skupaj hodili na izlet in manifestacije, ko so živeli v prepričanju, da nas resnično Caka lepši in boljši svet. Neva Lukeš Na slikah: zgoraj skupina mladih skojevcev, antifašistov in aktivistov na Šentjakobskem trgu v prvih časih po koncu vojne; levo skupina mladih SentjakobCank v Fer-dinandeu maja 1945 s komisarjem dalmatinske brigade; spodaj prve udarniške akcije mladih po koncu vojne na Trgu sv. Jakoba. NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. aprila 1995 ZNANA NEMŠKA REVIJA IZHAJA OD LANSKEGA LETA TUDI V ITALIJANŠČINI Revija Pogrom nov glas zatiranih manjšin v svetu V letu 1994 se je v italijanskih knjigarnah pojavila nova revija, ki je namenjena vprašanjem manjšin. Gre za revijo Pogrom, italijansko izdajo sicer že poznane istoimenske nemške revije, ki jo izdaja Gesell-schaft fiir bedrohte Volker, ena izmed najpomembnejših mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito masnjšin. Ta organizacija pa z razliko od ostalih (FUEN, AIDLCM, EBLUL itd.) namenja svojo pozornost predvsem ogroženim narodom Azije, Afrike in Južne Amerike. Med njene dejavnosti sodi tako vrsta pobud, od okroghdo simpozijev, publikacij, manifestacij in celo nevarnih pohodov v kraje, v katerih živijo najbolj ogrožene manjšine. Gesell-schaft fiir bedrohte Volker uspešno deluje že vrsto let v Nemčiji in v Švici, pred slabima dvema letoma pa so ustanovili tudi sekcijo v Italiji s sedežem v Firencah, ter južnotirolsko sekcijo. Od lanskega leta pa izhaja tudi v italijanščini revija Pogrom. Vol ume 1 - N. 1 - Gennaio-Aprile 1994 pogrom In clifesa dei po poli miiiacciati ANGELO PONTECORBOLI EDITORE FIRENZE V letu 1994 so izšle tri številke revije Pogrom. V uvodu prve številke sta Alessandro Michelucci in Tilman Ziilch obrazložila, kako je do prve, nemške izdaje revije prišlo: leta 1968, po genocidu v Biafri, ko so nigerijski vojaki pobili približno deset milijonov ljudi, ter sta dva evropska voditelja, Brežnjev in Wilson to dopustila, prodajala orožje in preprečevala mednarodne posege, je skupina študentov iz Hamburga ustanovila odbor Biafrahil-fe, ki je bil zametek kasnejše organizacije. Dve leti kasneje, aprila 1970, je izšla prva številka revije Pogrom v nemškem jeziku. To ime ni samo simbol zatiranja Židov v carski Rusiji, ampak spominja na dolg seznam genocidov skozi vse naše stoletje. Sem sodijo zatiranje Armencev v Turčiji, holokavst Zidov in Romov v nacistični Nemčiji, fašistični zločini v Libiji in Etiopiji, Stalinove čistke v gulagih, genocid malih na- rodov Sovjetske zveze, načelno iztrebljanje domorodcev v Ameriki in na območju Tihega oceana, francoski pokoli v Alžiriji, ameriški zločini v Vietnamu in sovjetski v Afganistanu. Seznam bi lahko še nadaljevali, vse do današnjih dni, do Ruande ter Bosne in Hercegovine. Vendar v teh 25 letih ni bilo govora samo o zločinih, ampak tudi o boju diskriminiranih manjšin, ki želijo ohraniti jezik, zemljo in kulturo, skratka lastno identiteto. Njihovi predstavniki so pogosto pisali v revijo Pogrom in tako seznanjali srednjo Evropo s stvarnostjo njihovih držav. Pogrom naj bi tako tudi v Italiji zapolnil vrzel, ki jo ustvarja preskromno pozna- vanje težkih pogojev, v katerih živijo mali narodi po vsem svetu. Revija Pogrom v glavnem povzema nekatere članke nemške izdaje, nekaj pa je tudi originalnih prispevkov, ki revijo bolj približajo italijanskemu bralcu. To je razvidno že iz prve številke, ki vsebuje zapis nekdanjega novinarja koprske televizije Alessandra Damianija o balkanski tragediji. Damiani, ki že nekaj let živi v Firencah, gleda na balkansko tragedijo nekoliko bolj odmaknjeno kot njegovi rojaki na Hrvaškem (Damiani je namreč doma z Reke), zato pa tudi racionalnejše opisuje dogajanja v tistih krajih, ne prepušča se čustvom, slika, ki jo podaja pa zato ni nič manj občutena in je verjetno bližja resnici, kot so zapisi številnih drugih italijanskih revij. V tej prvi številki so nekateri članki namenjeni vprašanjem oddaljenih manjšin: tako Ig-nazio Ramo-net piše o domorodnih narodih Sibirije, Alberto Melandri o genocidu na vzh o d nem Timorju, Eli-sabeth Kumi in Alessandro Michelucci pa o zatiranih domorodcih po vsem svetu. Med manjšinami, ki jih ta revija obravnava je tudi narod Ainu, japonski domorodcih, o katerih piše Silvio Calzo-lari. Johan-nes Polmer pa je avtor najzanimivejšega članka, to je primerjave med taboriščem v Auschwitzu in srbskim taboriščem Omarska v Bosni in Hercegovini. Druga številka revije je skoraj v celoti namenjena problemom Evrope. Zato je za bralca, ki se redno ukvarja s problemi manjšin, nekoliko manj zanimiva. V njej je tako govor o mednarodnih listinah o zaščiti manjšin v Evropi (zgodovinsko sliko o tej temi je pripravil nekdanji južno tirolski poslanec Karl Mit-terdorfer), natisnjen je zemljevid manjšin v Italiji, ob njem pa zapis Alessandra Micheluccija o manjšinski zakonodaji, z osnovno ugotovitvijo, da živijo v Italiji trije milijoni manjšincev, vendar jih sa- mo n eka j več kot štiri-stotisoč uživa avtonomijo. Nadalje najdemo v reviji zapis o Bre-t o n c i h , krajšo razpravo o Romih, ob koncu pa še pogovor z Lo-redano Bo-gliun Debe-Ijuh, ki seveda govori o italijanski manjšini v Istri. Edini članek, ki tu zadeva manjšine izven Evrope je zapis Georga Mayerja o avtohtonih narodih v Mehiki, torej o uporu Zapatistov v Chiap asu, tokrat z zornega kota tega ogroženega naroda. Zelo zanimiv pa je tudi ponatis članka objavljenega v nemškem tedniku Die Zeit o vojnih zločincih v Bosni in Hercegovini. Tretja in doslej zadnja številka revije Pogrom se začenja z vrsto zapisov o Ruandi.- Ti zapisi vsebujejo dokaj popoln prerez dogajanj v tej državi in zatiranj malih narodov v drugih afriških državah. Tako je govor o Tuaregih v Nigru, o Oromih v Etiopiji (teh je 19 milijonov) in o drugih narodih. Sicer pa so zelo zanimivi članki o domorodnih prebivalcih Indije, pa tudi o avstralskih domorodcih; ob koncu pa še zapis Giannija Sartorija o dogajanjih na Severnem Irskem z naslovom CakajoC na mir. Vendar je revija Pogrom pomembna še zaradi informativne zasnove in možnosti, ki jo nudi vsem, ki želijo te teme poglobiti. Vsi članki so namreč opremljeni z bogato bibliografijo ter z naslovi organizacij obravnavanih manjšin oziroma organizacij, ki se s temi vprašanji ukvarjajo. Ob koncu vsake številke so še novice o manjšinskih problemih, recenzije novih knjig z manjšinj-sko tematiko in seznam mednarodnih srečanj in drugih p°~ membnejših dogodkov na področju zaščite manjšin. Zal je treba le ugotoviti, da revija izhaja s precejšnjo zamudo in so pogosto ob času izida nekateri od navedenih dogodkov že mimo. Ob koncu se osnovni podatki: revija Pogrom izhaja v Firencah, izdaja jo založnik Pom tecorboli (u*' Slataper id, 50134 Firence, tel. 055/496502, Volume 1 - N. 3 - Settembre-Dicembre 1994 pogrom In difcsa dei popoli minacciati ANGELO PONTECORBOLI EDITORE FIRENZE Volume 1 - N72 - Maggio-Agostd l9^ pogrom In difesa dei popoli minacciati ANGELO PONTECORBOLI EDITORE FIRENZE SLOVENSKA EVROŠOLA Nedelja, 23. aprila 1995 19 OD NEDIŠKIH DOLIN DO DOLINSKEGA KOTA Družabnosti z mladimi evropskimi manjšinci SLOVENSKA Od Nediških dolin do dolinskega kota so se v petek zvečer zbrali v društvih na prijetnih srečanjih z mladimi gosti in njihovimi spremljevalci Slovenske EvroSole ’95. Skoro povsod so bile dvorane tako natrpane, kot že dolgo ne in Se nikoli ne vse istočasno. Nastopilo je na desetine zborov, društev, zastopnikov krajevnih organizacij, govornikov in skupin z naših Sol, tako da mora biti poročanje z vseh teh srečanj skopo in nepopolno. Ze vnaprej se oproščamo vsem, ki smo jih v naSem poročilu morda spregledali: ni se Se zgodilo, da bi vsa naša manjšinska skupnost istočasno priredila 13 srečanj... Tudi to je jasen pokazatelj, da je Slovenska EvroSola ’95 nadvse uspela manifestacija, ki je presegla meje naSe manjšinske skupnosti. SPETER Da so bretonski gostje slovenske EvroSole nekaj posebnega, so v Spetru opazili že ob prvem stiku na dvojezični osnovni Soli in na državni srednji Soli, saj se je takoj ponudila domača primera z Rezijani, ki jim ob glasbi noge kar same poskočijo. Zato je bilo pričakovanje za njihov nastop v Spetru veliko in dvorana je "bila premajhna, da bi programu sledili vsi, ki 80 si to želeli. V pozdrav gostom je najprej zapel domači pevski zbor Pod lipo, po kratkem Pozdravu predsednika Zavoda za slovensko izboraže-vanje Pavla Petricica in Podžupana Pina Blasetiga so Bostje najprej zapeli bretonsko himno, nato pa zaceli s prikazom svojih plesov ob Petju in spremljavi značilnih ljudskih glasbil. Najprej so Peli in plešah bretonski otroci sami, kaj kmalu pa se je Prireditev prevesila v vsesplošno rajanje in prepevanje, ki bi se bilo prav lahko odvijalo še dolgo v noC, ko bi ne bilo treba naslednje jutro tako zgodaj vstati. Na koncu so si gostje in Sostitelji izmenjali darila: Bretonci so Benečanom prinesli spominke in publikacije o svoji deželi, špetrski ptroci pa so vsakemu gostu izdelali lutko - krivapeto iz beneških pravljic. Gostom so Poklonili tudi izbor beneških kaset in publikacij, za nameček pa se francoski prevod Bevkovega Čedermaca. GORICA Na Goriškem so mladi gostje Slovenske EvroSole in njihovi gostitelji nastopili na kulturni prireditvi, ki je ob množični udeležbi občinstva Ponudila delček kulturnega ntripa manjšinskih narodnostnih skupnosti v Evropi, obenem pa bila priložnost za razvedrilne in zabavne trenutke. V telovadnici goriškega Katoliškega doma so se zbrali dijaki srednje šole Ivana Trinka in njihovi novi prija-mlji, pripadniki nemške manjšine na Danskem. Spored so uvedli elani goriške rock skupine »Revenge«, ki so takoj ogreli vzdušje v dvorani. Kotalkarice društva Vipava so nato predstavile nekaj točk iz svoje revije, Pihalni orkester in zbor glasbene šole Emil Komel pa sta intonirala Pesem primorske mladine. Zelo toplega aplavza občinstva so bili nato deležni Plavolasi nemški gostje iz Danske, ki so s svojimi pomladanskimi pesmimi in s kratkimi pravljičnimi prizorčki predstavili Goričanom svojo manjšinsko kulturo. Prireditev je svečano zaključila himna EvroSole, ki s° jo pod vodstvom dirigenta Stanka Jericija izvedli dijaki š°le Trinko. Doberdob V Doberdobu so na petkovem večeru EvroSole sodelovali dijaki šole Ivana Trinka iz Gorice in Doberdoba ter skupina Slovencev iz Avstrije. Koroške Slovence so predstavljali dijaki drugih in tretjih razredov zvezne slovenske gimnazije iz Celovca. Kulturni spored je odprla do-berdobska godba na pihala Kras, nato pa so s pesmijo nastopilo Korošci. Osrednji del srečanja je bil namenjen predvajanju videokasete Naša mala pravljica v priredbi RAL Zgodba, ki si jo je zamislila in uresničila pokojna Franka FerletiC, je pravzaprav sprehod po do-berdobskem Krasu in med njegovimi ljudmi ob ravnatelj nabrežinske šole in koordinator letošnje EvroSole prof. Zvonko Legiša. Sledilo je predvajanje kratkometražnega filma Jamarskega kluba Grmada o lepotah našega podzemlja, nastop gostov, najprej škotskih učenčev, solistke na škotsko dudo, plesalke in zborčka, nato še Valižanov, ki so med drugim zapeli Himno slovenski Evrošoli. Sledil je nastop otroške plesne skupine društva Vigred ter balet skupine društva Mladina. Prireditev je zaključil združeni moški in dekliški zbor društva Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Bogdana Kralja. Zadovoljstvo in veselo razpoloženje sta dosegli višek, ko so gostje obdarovali solo in sooblikovalce letošnje prireditve ter ob občutenih besedah slovesa in zahvale gostov s simpatičnim spodrsljajem vodje Valižanov, ki nam je v eksotični italijanščini zaželel vse najboljše ob 500-letnici (!) naših šol. SALEŽ Tudi kulturno društvo RdeCa zvezda v Saležu se je v petek zveCer spremenilo v Irski gostje so zaplesali pri Sv. Ivanu (Foto Balbi) spremljavi glasbe in besedilu o mali pravljici. Kulturni program je zaključil nastop doberdobskega otroškega zborčka, ki je zapel pod vodstvom Lucije Lavrenčič. Ob koncu kulturnega programa sta pozdravila župan Mario Lavrenčič in predsednica SSO Marija FerletiC. KRIZ V petek zveCer je množica do zadnjega kotička napolnila Dom Alberta Sirka v Križu, kjer so gostje sole I. Gruden ter njenega kriškega oddelka sooblikovali pester kulturni spored skupaj z društvi devinsko-nabrežin-skega področja in Križa samega. Prisotne je najprej pozdravila odbornica devinsko-nabrežinske občine Vera Tuta Ban, sledil je pester prikaz domače ustvarjalnosti naših društev, vmes pa nastop gostov samih, ki so prikorakali na oder s svojimi nacionalnimi simboli. Po uvodnem delu je nastopil dekliški pevski zbor Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja s tremi pesmimi, med njimi tudi efekhiim rezijanskim »Čarnim kusom«. Nato je prisotne pozdravil sticisce različnih narodov in kultur. Člani društva so z veseljem in navdušenjem sprejeli lužiške Srbe in Frizij-ce ter njihove spremljevalce in vrstnike sole Frana Levstika. Program, ki so ga pripravili odborniki RdeCe zvezde, je potekal dvojezično, to se pravi v slovenščini in nemščini. Po uvodnem govoru, v katerem je bilo orisano delovanje in namen društva, je nastopil MPZ RdeCa zvezda. Zatem je odbornica Silva Perčič s pomočjo priložnostnih manekenov Elene in Mitje prikazala prisotnim, kako so se nekdaj oblačili kraški ljudje. ■ V spomin na petkovo srečanje, so mladi gostje dobili tipične slovenske okraske in sicer pisanice, leteova srca ter brošuro društva, ki je izšla ob priliki 40-letnice. Veliko zanimanja je požel nastop skupine lužiških Srbov. S spremljavo harmonike so zapeli vrsto tradicionalnih pesmi in predstavili preprosto pravljico, ki so jo lahko prisotni razumeli s pomočjo živahne mimike nastopajočih. Frizijci so na kratko orisali položaj svoje manjšine Na OpCinah je zadonelo »Mi se imamo radi...«in mladi Ladinci so se pridružili (Foto Križmančič) in zapeli nekaj pesmi. Predstava se je nato pretvorila v sproščeno zabavo, saj so elani društva ponudili gostom tipična domača peciva in so jih nato povabili na ples ob spremljavi harmonikarja Lojzeta Furlana, tako da si je petkova prireditev res zaslužila naziv »veCer prijateljstva«. OPČINE Dvorana Prosvetnega doma na Opcinah je bila sinoči premajhna za ladinske goste in za gostujoče. S pozdravnimi besedami »Benuni tra neus - Dobdrodošli« je uvedla veCer predsednica društva Tabor Nori Jeric. Bogat in raznolik program so zaceli gostitelji, dijaki srednje Sole Srečka Kosovela s plesom in petjem narodnih pod mentorstvom Anke Ko-cijanCiC. Gostje Ladinci so nastopili z narodnim pravljičnim prizorčkom Vila Gana, ki je oblikoval sporočilo o trdem kmečkem življenju v zakotnih hribih in človeški hvaležnosti do radodarne vile. S plesom narodnih so nadaljevali v tržaških narodnih nošah folkloristi KD Kraški dom z Repentabra. Vzdušje v znamenju posebnosti ljudskih plesov in petja so nadaljevale pevke MPZ Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom F. Pohajaca. Sproščeno, prešerno, razigrano in tehnično dovršeno so zapele Sem deklica mlada vesela, Kukovca, Beri, beri rožmarin, Jaz bi rad cigan bil in rezijansko Zeleni polog. Prisrčno odigran prizorček iz igrice Mestni godci SKD Primorec iz Trebe je z bogato sceno in ubranim petjem nastopajočih dopolnil program. Godba na pihala V. Parma prav tako iz Trebe je zaigrala nekaj veselih koračnic. Z delčkom svojega muzikala Vaje v slogu so se predstavili mladi igralci SKD Tabor z Opčin in z igro, plesom in petjem navdušili prisotne. Z razstavno dejavnostjo v dvorani so sodelovali otroci iz otroškega vrtca in osnovne šole z Opčin, Sklad M. Cuk, skavti, SD Polet in SK Brdina z Opčin. S pesmijo o sreči, veselju in ljubezni med ljudmi so zaključili taborniki RMV od najmlajših do večjih. Zelja izpovedana v pesmi Mi se imamo radi je dopolnila prijetno in sproščeno vzdušje prireditve. ROJAN Prijateljsko vzdušje in Čustvo solidarnosti dijakov srednje Sole F. Erjavca do gostov, ki so k njim prišli iz daljne Severne Frizije je do- seglo svoj višek na petkovem večeru v Marijinem domu v Rojanu. Tam so najprej predstavniki lokalnih društev orisali svoje delovanje: Vera Poljšak za Barko vije, Giorgina Pisani pa za Rojan. Ravnateljica šole Erjavec, prof. Lučka Susic in predstavnik gostov, prof. Ingvver Nommensen sta v svojih govorih poudarila, da je pomen naše manifestacije predvsem v Čutu solidarnosti z drugimi manjšinami, obenem pa v vzbujanju lastne samozavesti ob spoznavanju, da »drugačna« jezikovna identiteta predstavlja veliko obogatitev. Na dobro obiskani predstavi so se potem zvrstili nastopi osnovne šole F. S. Finžgarja iz Barkovelj s petjem in recitacijami pesmi narečne pesnice Marije Mijot; osnovne sole Bazoviški junaki s petjem in srednje šole F. Erjavca z lutkovno predstavo Zlata ribica. Potem so seveda nastopili še Frizijci s petjem v svojem jeziku. Lokalno kulturno življenje pa sta pred- večer so dopolnila kulturna društva s svojimi točkami. ZaCetek je bil v znamenju dijakov Ivana Cankarja. Šolski zbor je najprej zapel Zdravljico Stanka Premrla, po pesmi Radfovana Gobca Lepo je v naši domovini pa je sledil še uspel folklorni nastop dijakov. V nadaljevanju kulturnega sporeda je nastopil najprej ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom BoZe Hrvatic, dramska skupina KD Rovte-Kolonkovec se je predstavila z narečnim skečem o nekdanjem življenju tržaških slovenskih peric. Nastopila sta še Aleksander Sluga (violončelo) in Beatrice Zonta (klavir), kulturni spored krajevnih društev pa je s tremi pesmimi zaključil mešani pevski zbor iz Skednja pod vodstvom Aleksandra Sluge. Gostje iz Frizije so nato prikazali video o življenju, delu in navadah Frizijcev, potem pa so uCenci s svojim nastopom temperaturo v dvorani spravili skoraj do 7Z ^ EVROŠOLA '95 poseben kulturni veCer posvečen gostom. Po pozdravu predstavnika Marijinega doma Marka Kanduta in ravnatelja nižje srednje šole Marijana Kravosa, je sledil pester spored. Svetoivanski dijaki so uprizorili Linhartovo veseloigro Zupanovo Micko, dekleti iz Lonjerja pa sta v slovenščini in angleščini predstavili zgodovino svojega kraja. Društvo Škamperle je popestrilo prireditev s pesmimi Marije Miot v sve-toivanskem narečju. Predstavili so se nato tudi gostje, izvajali so značilne irske pesmi in plese. Poslušali so tudi pevski zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen in končno se je bogat kulturni program zaključil z natopom ritmične skupine SD Bor. Dijakinje šole Cirila in Metoda so goste še prijetno presenetile z ročno izdelanimi vezeninami, okrašenimi z narodnimi motivi in s slovenskim šopkom. BOLJUNEC Kot pravi praznik kulturnega bogastva različnih narodov je izzvenela tudi prireditev, ki so jo predsinoCnjim v občinskem gledališču v Boljuncu pripravili Solniki slovenske srednje in osnovnih šol v sodelovanju z društvi dolinske občine. O temeljnem pomenu šole za ohranitev in rast naroda, še posebno v manjšinskem okviru, je spregovoril ravnatelj nižje srednje šole Simona Gregorčiča Emil Bole. V imenu gostiteljev je pozdravil goste, srednješolce in mentorje manjšine Baskov v Franciji in Španiji, starše in ucence dolinskih šol. V kulturnem sporedu, ki ga je povezovalo dekletce v domači ljudski nosi, so se predstavili uCenci boljunske GOS Frana Venturinija, z zborovsko pesmijo ob instrumentlani spremljavi, folklorna skupina, ki jo sestavljajo uCenci šol v V Saležu so bili gostje Lužiški Srbi in Frizijci (Foto Križmančič) stavila s svojim nastopom harmonikar Adam Selj in ansambel Status Symbol. Ob zvokih moderne glasbe tega ansambla se je vzdušje še posebej ogrelo, saj so uCenci, dijaki in njihovi spremljevalci lahko zaplesali kar na odru. Družabnost se je nadaljevala se ob zakuski, ki so jo pripravili požrtvovalni starši in predstavniki društev. DIJAŠKI DOM Petkovo srečanje med krajevnimi kulturnimi društvi, Nižjo srednjo šolo Ivana Cankarja in gosti iz Frizije na Nizozemskem je potrdilo veselo prešernost mladih, ki so s svojim nastopom ogreli polno dvorano Dijaškega doma v Trstu. Izredno prijeten vrelišča. »O Frizijcih pravijo, da ne pojejo,« je dejal vodja njihove odprave Henk Jan-sma, toda nastop je potrdil ravno nasprotno. Po izmenjavi priložnostnih daril (gospod Mikolj je gostom podaril 5 video kaset o Trstu in Furlaniji-Julijski krajini) pa so se mladi še bolj razživeli ob hitrem ritmu di-sco glasbe, starejši pa so se zadržali v prijetnem klepetu in kozarčku ob dobro obloženih mizah, za katere so poskrbeli v Dijaškem domu. SV. IVAN V času slovenske EvroSole je nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda gostila Irce. V petek, 21. aprila, ob 20.30 je šola organizirala v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu Boljuncu, Dolini in pri Domju, pevke dolinskega dekliškega zbora Valentin Vodnik pod vodstvom Iva Tulla, mladinski šolski pihalni orkester iz Ricmanj, ki je pod vodstvom Marina MaršiCa sklenil kulturno srečanje z evropsko himno. Posamezne točke je s svojo diatonično harmoniko povezoval mladi godec Denis No-vato, najzanimivejši pa je bil seveda nastop dolinskih gostov. Skupina Baskov je namreč predstavila 'splet folklornih plesov, ljudskih viž in pesmi s svoje rojstne zemlje. Tako je Slovenska Evrošola tudi v Bregu zarisala sled nepozabnega, prisrčnega srečanja med narodi evropskega prostora. SLOVENSKA EVROŠOLA ’9S 2 Q Nedelja, 23. aprila 1995 SLOVENSKA EVROŠOLA SLOVENSKA EVROŠOLA Nedelja, 23. aprila 1995 ^ \ SLOVENSKA KO SE SREČAJO PRIPADNIKI 1 3 DESETIH DRŽAV EVROPSKE UNIJE Dnevi velikega prijateljstva EVROŠOLA ’95 L&DINCt ITALIJA Trst, četrtek, 20. aprila popoldne: uradno odprtje Slovenske Evrošole '95 na Trgu Unitd z mladimi predstavniki 13 manjšin iz desetih evropskih držav (foto Mario Magajna) Slovenska Evrošola '95 je bil v tem tednu gotovo najbolj pomemben dogodek v zamejstvu.VeC kot 350 predstavnikov 13 manjšin iz 10 držav Evropske zveze in italijanske manjšine v Sloveniji je skupno s slovenskhni dijaki nižjih in višjih srednjih šol, pa tudi osnovnih, v Četrtek popoldne preplavilo tržaške trge in ulice in se naposled zbralo na Trgu Unitk, kjer so tudi uradno odprli manifestacijo, ki spada med najpomembnejše prireditve, kar jih je doslej priredila slovenska manjšina v Italiji. Se prej so se manjšinci in njihovi italijanski vrstniki udeležili preproste, a občutene svečanosti v Rižarni, kjer so se poklonili spominu žrtev izpred pol stoletja Tržačani so lahko na ulicah srečali mlade Skote, Irce, Valižane, Bretonce, Baske iz Španije in Francije, Severne in Zapadne FrMjce, Dance in Lužiške Srbe iz Nemčije, Slovence iz Koroške, Ladince, Italijane iz Slovenije in, seveda, Slovence iz Italije, ob katerih so stopali tudi tržaški italijanski dijaki v barvnem mozaiku narodnih noš, zastav in balončkov, ki so se združili v pisano celoto evropske mladine. Slišali so pesmi in pozdrave v njihovih tako različnih jezikih, ogledali so si njihove plese, in, morda, so spoznah, da tolikšna razhCnost vendarle lahko pomeni bogastvo. To je bila velika šola Slovenske Evrošole. Utrinki s četrtkovega popoldneva EvroSole (vse foto Križmančič in Balbi). Zgoraj: Ladin-ca plešeta v narodnih nošah po mestnih ulicah; levo: Evrošole so se udeležili tudi Slovenci iz avstrijske Koroške; spodaj: s Trga Unita je poletelo v nebo na desetine pisanih balončkov; desno: spominske svečanosti v Rižarni so se udeležile tudi italijanske nižje srednje šole. V Četrtek zveCer je bila v Kulturnem domu v Trstu slavnostna akademija ob 50-letnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem, Ob prisotnosti uglednih gostov in predstavnikov manjšin, ki sodelujejo na Evrošoli so sena odru predstavili tržaški višješold. Levo: proslavo je sklenil nastop združenega dijaškega pevskega zbora; zgoraj nastop ženskega okteta pedagoškega liceja A.M. Slomška; desno: slavnostna akademija se je začela z nastopom komornega orkestra Glasbene matice, šole, Id še Caka, da bi dobila državni status. Zdrav duh v mladem telesu V petek so se mladi manjšinci na dnevu prijateljstva v Zgonilcu pomerili v športnih disciplinah. Levo Športna ekipa Va ližanov; ob njej: dijaki so se preizkusili tudi v ruskem keglanju; spodaj desno: kengurujsko skakanje v teku v vrečah je upehalo mladi tekmovalce; spodaj levo: nogometna srečanja so bila Se posebno zagrizena. SLOVENSKA SLOVENSKA EVROŠOLA 22 Nedelja, 23. aprila 1995 USPELA GORIŠKA PRIREDITEV / PRED ZAKLJUČKOM SLOVENSKE EVROSOLE '95 EVROŠOLA '95 Pod velikim šotorom nastopi in izredno veselje Včeraj popoldne, ko so se mladi gostje evropskih manjšin vrnili z obiska v Postojnski jami, jih je v Gorici pričakalo srečanje pod velikanskim šotorom na igrišču v Ul. Baiamonti. Prireditev se je spremenila v najbolj pisan, vesel in razigran, pa tudi čustven trenutek Evrošo-le. »Navdušenje, ki spremlja udeležence Slovenske Evrošole narašča, danes dosega svoj vrhunec, jutri pa se bomo žal že poslovili«, je ugotovil predsednik Organizacijskega odbora, prof. Zvonko Legiša. »V teh dneh smo si segli v roke predstavniki različnih jezikov in kultur, v vsej tej različnosti pa smo se počutili drugi enaki drugim. Tolika različnost torej, ki vodi v enakost. Naj bo naš praznik zato v zgled velikim narodom, naj svetovni velikani vidijo v manjšinah nositelje miru. Da pa bomo kot manjšine lahko opravljali svoje poslanstvo, moramo imeti zagotovljene vse pravice, ki nam pripadajo. Svoje delo bomo opravili preprosto, jasno, brez drugih skritih namenov. To je naš prispevek k novi kulturi in novim vrednotam v Evropi.« »Tak preprost, a iskren prispevek je tudi Evrošola 95, Slovenska Evrošola. S to pobudo pa naša manjšina tudi proslavlja 50. obletnico obnovitve svojih šol. Prepričani smo, da je ta pobuda najučinkovitejši način, s katerim lahko izrazimo širši, tudi evropski javnosti, naše zadovoljstvo nad tem, kar imamo in da izpostavimo to, za kar smo po 50. letih demokracije in kljub obstoječim zakonom prikrajšani. Ta je bil cilj našega odbora že takoj ob njegovi ustanovitvi, cilj, ki smo ga z uspehom tudi dosegli.« Legišovim besedam je v bistvu pritrdil tudi goriški župan, Gaetano Valente, ki je mlade povabil, naj nadaljujejo po poti prijateljstva, ki edina lahko ustvari boljšo Evropo. Ni mogoče našteti in niti okvirno orisati vsega, kar se je lepega dogajalo pod šotorom, kjer so mladi poslušali, peli in s ploskanjem dajali duška svojemu navdušenju ali pa spremljali tempo nastopajočih. Tudi okrog šotora, na travnikih in igriščih je bilo vse živo: otroci so se podili, igrali in sporazumevali v najrazličnejših mešanicah jezikov. Na odru so se zvrstile vse skupine, ki so se udeležile Evrošole; mladi manjšinci, nekateri s svojimi nacionalnimi zastavami, drugi v narodnih nošah, tretji v kavbojkah in telovadnih copatah, kot je v navadi pri mladih po vsem svetu. Zapeli so in zaplesali ob naraščajočem navdušenju občinstva, ki je še posebej toplo sprejelo izredne goste, štiri predstavnike romske gimnazije »Gandhi« iz kraja Peč na Madžarskem. In zadnja pesem je v svoji preprostosti obnovila ves smisel Evrošole, ko so vsi otroci in njihovi premijeval-ci zapeli »Mi se imamo radi«: v prepevanju in objemanju novih in starih prijateljev je bilo morda že čutiti kanček otožnosti pred skorajšnjim slovesom. SP Na slikah (Foto Križmančič/KROMA) od zgoraj dol in z leve proti desni: mladi udeleženci prireditve v Gorici pod Šotorom, ki je bil dolg 57 m, širok pa 15 m; program se je začel z nastopom Bretoncev, ki so zapeli in zaplesali; himno EvroSole in pesem Evroodmev, ki je spremljala vso gorisko prireditev, so zapeli otroci goriških in tržaškib slovenskih Sol; prof. Z. Legiša: »...V vsej tej različnosti smo se počutili drugi enaki drugim. Tolika različnost torej, ki vodi v enakost.« Domače občinstvo je Se zlasti toplo sprejelo rojake iz Koroške. NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. aprila 1995 Prekucije na Slovenskem © Gostilna je spet dobila novo tablo in na njej nemško-slovensko ime lastnika Ko je februarja leta 1861 cesar izdal ustavni zakon, tako imenovani februarski patent, in se je Avstrija spet začela urejati na ustavni osnovi, je bil Adam že samostojni odvetnik v dolini. Kmalu po vrnitvi iz zapora se je poročil z Zaliko, lepim dekletom iz ljubljanske trgovske družine. Žalika se je doline hitro privadila in se kmalu znašla sredi družabnega življenja. Po obnovitvi ustavnih svoboščin se je vključila v slovenski pevski zbor in gledališko skupino, brž ko so v dolini dobili dovoljenje zanjo. Bila je med ustanovitelji čitalnice, v kateri so brali slovenske knjige in časnike, prirejali besede, kakor so rekli družabnim prireditvam s slovenskimi govori, petjem, recitacijami in gledališkimi predstavami. Med prvimi so zapeli tudi Jenkovo Naprej zastava Slave. Včasih so povabili tudi Adama, ki jim je kot zaveden narodnjak govoril o oživitvi narodnopolitičnega dela med Slovenci. Preiskovalni zapor, ki se je končal z njegovo moralno zmago, je samo dvignil njegov ugled. Čitalnica je bila seveda v birtiji. Gostilničar se je samo muzal, ko mu je Adam dejal, da je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da podpira čitalniske prireditve. Ze naslednjega dne je dal postaviti zasilen oder z zaveso, stene je okrasil z zastavami in za »besedo« je vselej pripravil dovolj klopi in stolov, da med predstavo nikomur ni bilo treba stati. Gostilna je po ukinitvi absolutizma spet dobila novo tablo in na njej nem-sko-slovensko ime lastnika. Njegova rodbina naenkrat ni bila več tako zanesljivo »ur-germanisch« kot Se pred leti. Birtinja je sicer Se vedno govorila nemško, ampak samo zato, da bi njeni otroci zaradi nadaljnjega Šolanja »echt de-utsch« govorili, za domače potrebe pa Se slovensko. Pripadnost stranki je prilagajal ljudem, s katerimi se je o tem pogovarjal: za Tineta je bil narodnjak, za grajske pa morda celo privrženec nemštva, če se mu je to gospodarsko izplačalo. Navajen je bil na oba pozdrava: »živio« v čitalnici in »hoch« na kakšni nemški prireditvi. »Za naSo dolino lahko storim veliko več kot pa takle advokatič,« si je mislil birt, hkrati pa prikimaval vsaki Adamovi besedi. Adam je bil vesel, ko je videl, da so zahteve po rešitvi narodnega vprašanja vnovič pognale v bujno rast. »Zdaj bo jel drug veter pihati,« je bil prepričan. Zopet je oživel duh zedinjene Slovenije, čeprav je bilo Se daleč do njene uresničitve. V dvorano čitalnice je z geslom »Vse za domovino, omiko in svobodo!« vnašal duh mladoslovencev. Na prvo mesto je postavljal boj za narodne zahteve; vera se mu ni zdela v taksni nevarnosti, da bi ji moral podrediti vse drugo. To je povzročilo, da se je kaplan čedalje pogosteje izogibal Adamovi družbi, čeprav sta bila prej skoraj v prijateljskih odnosih. Ko so ga ljudje v dolini hoteli kandidirati za deželnega poslanca, se je Adam najprej lepo zahvalil za zaupanje, nato pa dejal: »Dokler se v naši deželi volijo poslanci po plačanih davkih in ne po plačani odškodnini, bo malo kmetov imelo volilno pravico. Spet bodo zmagovali Nemci, ki imajo več veleposestnikov in več'iblajta-rjev'in drugih uradnikov po mestih in trgih, s tem pa avtomatično več poslanskih mest...« Nato je možem razložil vso krivičnost volilnega zakona in njegovo geometrijo, prilagojeno potrebam nemške manjšine. Po njem pride na 29 tisoč Nemcev toliko poslancev kot na skoraj pol milijona Slovencev z volilno pravico. Adam je kandidiral za poslanca Sele na drugih volitvah leta 1867, ko so Slovenci nastopili dovolj pripravljeni in so v deželnem zboru na Kranjskem dobili slovensko večino. »S stricem Jakobom bi rad govoril. Ze dolgo se nisva videla,« je dejal Adam, ko je obiskal Medvedove. »Prizadeva si, da bi sproti plačeval obroke za odškodnino in bi lahko rekel, da je končno gospodar na svojem! Za- dnjič mi je rekel, da bo eden od sinov moral na delo v tujino, ker se sicer ne bodo izkopali iz dolgov. V Laibachu se je že zanimal za ceno prevoza čez lužo; nekaj čez dvesto goldinarjev bo moral odrajtati za parobrodski listek...,« je v stričevem imenu potožil Martin. »V Minnesoti bo dobil rodovitno zemljo, o kakršni v teh rovtah lahko samo sanjamo,« ga je dopolnila žena Nežka. »Misijonar jih vabi, naj pridejo čimprej, ker lahko dobijo zemljo v najem ali celo zastonj. Zagotavlja jim, da bodo v kimovcu lahko želi, če bodo tja prišli pred koncem rožnika...« »Čedalje bolj se mi dozdeva, da je kmet najvecja žrtev: obljubili so mu odvezo, da bi ga naredili nedostopnega za narodno vprašanje, potem pa so ga pahnili do vratu v dolgove,« je dejal Adam. »Kmečka odveza je bila vse prej kot zastonj. Podložniki so res dobili možnost odkupa posestev, ki so jih obdelovali, vendar bodo morali v dvajsetih letnih obrokih plačati eno tretjino odkupnine, poleg tega pa se pet odstotkov obresti, kar je nova'mala desetina'. Nad njimi Novo mesto okolileta 1880 pa kot Damoklejev meč visi Se hipoteka na neplačani preostanek dolga...« »Jakob se je že pri drugem obroku zadolžil, ker se je bal, da bi ga pognali s kmetije in bi z beraško palico ostal na cesti,« je dodal Martin. »Ker ni dobil kredita drugje, je dobil posojilo pri Kalistru, novopečenemu slovenskemu kapitalistu, ki mu zaračunava oderuške obresti. Ce načrt z Ameriko ne bo uspel, bo Sel na boben...« Dolinci skoraj ne bi vedeli, kaj se dogaja po svetu, če ne bi ta ali oni fant služil vojsko v eni od daljnih dežel monarhije in sodeloval v vojnah, v katere se je zapletla Avstrija. Leta 1866 je izgubila vojno proti Prusiji, potem ko je že veliko prej Marija Terezija izgubila Slezijo. Sledil je poraz v vojni z Italijo, ki je dobila Benečijo in s tem tudi Beneške Slovence. Tej priključitvi je sicer botroval plebiscit, toda v njem se je od 650 tisoč glasujočih samo 69 volivcev opredelilo za Avstrijo, od Slovencev pa menda samo eden. Slovenci so pač računali na obnovitev svoje avtonomije, kot so jo imeli za časa beneške republike, vendar so bili razočarani. Kmalu se je namreč izkazalo, da italijanske oblasti nimajo posluha ne za slovenščino ne za avtonomijo Beneških Slovencev. V Šestdesetih letih so pod okriljem francoskega cesarja Napoleona III. na mehiški prestol postavili habsburškega nadvojvodo Maksimilijana Ferdinanda. Končalo se je tragično, ko so mehiški uporniki Maksimilijana obsodili na smrt in ga ustrelili. V njegovi vojski je bil med prostovoljci tudi Frasov fant iz doline. Ko je po vrnitvi javno hvalil mehiške revolucionarje, ga je birt pobaral: »Tako govoriš, kot da si bil v službi tistega indijanskega capina Juareza in ne v vojski cesarja Maksimilijana, brata našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I.« Fras se je potuhnil, skrivaj pa je Se naprej siril vesti o mehiških demokratih in njihovih naprednih reformah. Za Garcio Juareza je dejal, da je preprost Indijanec, ki želi odpraviti kruto gospostvo veleposestnikov in cerkve, hkrati pa se upira nameri Francozov, Angležev in Spancev, da bi razkosali Mehiko. Leta 1867 je bil uveden dualizem. Monarhija se je razdelila na dve polovici: avstrijsko (Cislajtanijo) in ogrsko (Tran-slitvanijo). Vsaka polovica je imela svoj parlament in svojo vlado, skupni pa so bili vladar, vojska, zunanja politika in denar (čeprav so bili ogrski novci videti nekoliko drugačni kot avstrijski). Odtlej se je država imenovala Avstro-Ogr-ska, novo ime torej, na katerega so se ljudje le težko navadili. Adam se je jezil, ko je v Kazini v Ljubljani slišal, da so bili slovenski poslanci doma proti dualizmu, na Dunaju pa so glasovali zanj. Vneto je pritrjeval, ko je proti politiki sta-roslovencev nastopil novi, liberalni rod mladoslovencev s pisateljem Francetom Levstikom kot doslednim nasprotnikom vsakršnega oportunizma. »Kritika šele budi in kaže, kod je cesta v Atene,« se je večkrat skliceval na Levstikovo geslo. »Ti naši staroslovenci so brezznačajni,« je razlagal Adam udeležencem besede. »Ne razumejo, da je dualizem kot kragulj, ki zasaja svoje kremplje Avstriji do živega,« je ponavljal besede Jurčičevega Slovenskega naroda. »Z njim so Se največ pridobili Madžari, ki so dobili svoje tolikanj želene ministre in so si lahko izvolili kralja, čeprav avstrijskega; veliko so dobili tudi lirvatje, ki vsaj mislijo, da gospodarijo na svojem...« »Kaj pa Cehi in mi?« ga je nekdo prekinil. »Cehi imajo vsaj pravico molčati, Slovenci pa smo razen nagobčnika dobili še abecedo.« Birt je bil drugačnega mnenja. Pogladil si je kratko črno brado, globoko potegnil iz pipe in z besedami, ki jih je pridno pobiral iz Novic, dejal: »Raji de se šibi enako viharju upognemo, nego da bi nas, ko bi ustavljali našo prekucijo, prelomili. Sami Slovenci itak ne moremo vreči dualizma...« Nato je nadaljeval: »Avstrijski kancler Beust obljublja razširitev avtonomije, enakopravnost slovenskega jezika in slovenske uradnike tudi v najvisjih uradih. Ponudil je tudi gradnjo gorenjske železnice, za katero slovenski poslanci že več let prosijo...« »Dobili bi jo tudi brez klečeplazenja na Dunaju, ker je odločilen interes nemškega kapitala na Gorenjskem in ne mile prošnje slovenskih poslancev... Železna ruda mika Nemce, ne pa pravice Slovencev in tudi koncesija dr. Tomana ni pri tem odločilna!« je ugovarjal Adam. France Trebcan V Ljubljani v petek 2, januarja J 861 IMepM *» M NAPREJ. >.**• —■ “r: Br ««*<• k*' M »Mk*# ko VZtZg'Sp. 0»pm o ki »e W«*4«jy*» iHftkti««*. Mt. 1. T# ItFt UliAjn vunk vtarrk hi Tečaj I. „Naprej" svojim bralcem. „Xrt|iroJ‘\ k« je itaies frtii r**I«J*I »ikiiker m itiiaNbVg« >** Mi r*"t vedeli, <1* »ta« At itt* <«d • iS'Ntitit i**«', kteeviim )<■ N* w«j ni, 4* je l»iS Rlaveegu <$or »e #i prfcel tujih i 'stjeR" »e** j« i__,*1; žoci<>, htw«mi je N »it'« Jiri«* d* je MS Slave*e» v iw«<#4bi ui prijrl Mjžlt arevev {»«$}, te** je «v*t »I vik <• **»«*!. tajili lArtnjev fimviuh c'iAsrutrtv*. Časnik Naprej iz leta 1863 je bil prvi načelni list, ki pa so ga oblasti še isto leto prepovedale. Fran Levstik (1831 - 1887), pisatelj, kritik, jezikoslovec in Časnikar je v njem ne glede na levo ali desno politično usmerjenost klical vsakomur, ki se je odločal za gnile kompromise: »Ti si slepec, ‘a ti slepar!« Anton Jerman je v gvašu takole upodobil stavbo Kazine v Ljubljani, ki je po letu 1867 postala zbirališče nemškutarjev Nedelja, 23. aprila 1995 NEDELJSKE TEME 2 s tič ČL O c/s X Ameriška tragedija Osumljenec ni islamski fanatik, ampak 27-letni nekdanji ameriški vojak Prva bomba je v sredo zjutraj po ameriškem Času razdejala zvezno zgradbo v prestolnici države Oklahoma in po podatkih ob zaključku redakcije ubila 87 ljudi, med njimi dvanajst otrok iz otroškega vrtca. Število mrtvih bo najbrž še veliko višje, saj še vedno pogrešajo 150 ljudi iž stolpnice, ki ji je tovornjak, napolnjen s poceni mešanico kmetijskih gnojil in kemikalij, odlomil in požgal celo polovico. Ranjenih je bilo 400 ljudi. Druga, za Američane morda še bolj pretresljiva bomba pa je udarila v petek zvečer, ko so agentje iz ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) aretirali prvega osumljenca. Američanom je zaprlo sapo, ko so zvedeh, da je 27-letni Timothy James McVeigh povsem navaden prebivalec ZDA in ne kakšen vrinjeni muslimanski fanatik s črno brado in s sovraštvom do vsega ameriškega v oCeh, ki bi mu iraški, iranski, pakistanski ah palestinski imami oprah možgane ter ga spremenih v tiktakajočo bombo za ameriško civilizacijo. McVeighov znanec Terry Nichols se je sam predal oblastem, ker pa je prostovoljno pomagal pri preiskavi, so ga izpustih na svobodo. Do aretacije Timothyja McVeigha je bila večina opazovalcev prepričana, da so v Oklahoma Cityju udarili isti bližnjevzhodni muslimanski skrajneži, ki so pred dvemi leti razdejali Svetovni trgovinski center v New Vorku. Februarja so ameriški tajni agenti v pakistanskem mestu Islamabad spektakularno ujeli Ram-zija Ahmeda Jusefa, glavnega osumljenca za newyorsko teroristično akcijo, na sreCo še preden mu je uspelo razstreliti nekaj letal nad pacifiškim morjem. V Jusefovem filipinskem stanovanju so namreč našli računalniško disketo z natančnimi nacrti za uboj papeža Janeza Pavla H med njegovim obiskom na Filipinih, pa tudi za razstrelitev potniških letal, ki letijo iz azijskih držav v Ameriko, in za teroristične akcije na ameriških tleh. Ker je imel Jusef pomagače in bogate prijatelje v državah, ki sovražijo vse ameriško, ni presenetljivo, da so opazovalci najprej pomislili na bližnjevzhodni terorizem. Agencije poročajo, da so številni študentje iz arabskih držav po vsej Ameriki v strahu pred ljudskim besom ostajali v svojih sobah, društva, ki povezujejo Američane arabskega rodu, pa so zasuli s telefonskimi grožnjami in preklinjanji. Ze v petek dopoldne je predsednik Clinton začel opozarjati državljane, naj se ne prepustijo prehitrim sodbam. Zvečer so osupli izvedeli zakaj. Obtoženec za smrt dvanajstih otrok in dojenčkov ter desetin, morda pa celo stotin nedolžnih ljudi v zvezni zgradbi Alfred P.Murrah v Oklahoma Cityju je mladenič ameriškega rodu. Američani so se v grozljivo jasnem zrcalu iz oči v oCi srečali s svojim domačim terorizmom. Obtožen je zalivski veteran ZDA so država, ki je vajena nasilja, morda celo bolj kot drugi. Zaradi tradicije iz Časov naseljevanja evropskih priseljencev pred dvemi stoletji, ko so se pionirji spopadali na življenje in smrt z Indijanci, prvotnimi prebivalci ameriške celine, imajo pravico do orožja zapisano v ustavi. Ce se Američanu pomrači um in se sklene maščevati nad vsem svetom, ne bo zabodel prvega soseda tako kot ponoreli Slovenec. V roke bo vzel avtomatsko puško, stopil v najbližji McDonald’s in ubil dvajset ljudi. Američani so se navadili na nasilje v zadnjih dveh desetletjih, odkar marsikje na ulicah velemest vladajo mamila, gangsterski spopadi in odpisani obupanci, ki jih je družba zavrgla. Toda doslej so bili razmeroma vami pred političnim terorizmom. Eksplozija v newyorškem Svetovnem trgovinskem centru jih je soočila z delovanjem bližnjevzhodnih teroristov na ameriških tleh. Zdaj pa bodo morali pogoltniti še grenkejso pilulo spoznanja. Slavni »American way of life«, način življenja, ki je s popolno svobodo govora, tiska, nenasilnega verskega in političnega združevanja in odprtih možnosti za večino ljudi v tej velikanski državi doslej razmeroma uspešno razgrajeval socialne bombe, je tokrat odpovedal. Mladenič, ki je obtožen poboja in razdejanja v Oklahoma Citiyu, je bolj podoben nasilnim evropskim obritoglavcem ali bližnjevzhodnim fanatikom kot pa v Holywoodu in televizijskih sentimentalnih nadaljevankah idealizirani ameriški mladini. Po podatkih FBI, ki so jih tiskovne agencije posredovale dan po aretaciji, je Timothy James McVeigh vojaški veteran iz zalivskega spopada z Irakom leta 1991. 27-letnemu McVeighu, obsedenemu s skrajno-desnicarskim sovraštvom, ena vojna očitno ni bila dovolj. Poročilo Zveznega preiskovalnega urada trdi, da se je povezal s polvojaško skupino Michiganska milica v istoimenski severni ameriški državi ob Velikih jezerih, ki deluje še v najmanj devetih ameriških državah, morda pa celo v dvajsetih, samo v Michiganu pa ima najmanj 20Č0 članov. Pripadniki Michiganske milice se po gozdovih udeležujejo vojaških vaj v popolni opremi in s puškami, lani jeseni pa so jih celo zalotili pri opazovanju delovanja neke policijske postaje s sredstvi za noCno opazovanje. Dejavnost te polvojaške skupine temelji na filozofiji, ki jo univerzitetni profesorji imenujejo indeterminizem, po domače pa bi jo lahko opisali kot sovraštvo do vlade in njenega vtikanja v življenja državljanov. John Nutter, profesor na michiganski državni univerzi, je agenciji Reuter povedal, da milica še posebej povzdiguje v nebo knjigo VVilliama Pierca za naslovom Turnerjevi dnevniki (The Turner Diaries), ki opisuje spopad majhne skupine najemniških vojakov z FBI. Ayranski plačanci, kot jih imenuje avtor, na koncu uničijo poslopje Zveznega preiskovalnega urada v VVashingtonu z bombo, izdelano iz umetnih gnojil in kemikalij. Natančno te ubijalske sestavine so bile naložene v poltovornjaku, ki ga je razneslo pred stolpnico zvezne uprave v Oklahoma Cityju... Simbolike, ki je FBI omogočila povezavo elana Michiganske milice z osupljivim, grozljivim obračunom v Oklahoma Cityju, s tem še ni konec. Del pripadnikov milice - med njimi tudi obtoženi Timothy McVeigh - je namreč neutolažljivo žaloval za sekto Davida Koresha, s katero so agenti ameriškega Zveznega urada za Skice osumljencev, ki so jih naredili pripadniki FBI. Moža na levi so že aretirali alkohol, tobak in strelno orožje (ATF) obračunali natančno dve leti pred tragedijo v Oklahoma Cityju. Devetnajstega aprila 1993 je ZDA pretresel obračun na posestvu sekte davidiancev, ki je zahteval veC kot osemdeset žrtev. Med njimi so bili tudi številni otroci in štirje agenti ATF. Iz Oklahoma Cityja poročajo, da je Timothy McVeigh najel morilski poltovornjak s ponarejenim dokumentom, na katerem je bilo zapisano ime Robert Kling, izmišljeni datum rojstva pa je bil 19. april 1979, dan in mesec obračuna s sekto davidiancev v teksaškem mestecu Waco. Verniki letijo v nebo Zgodba vzpona in padca sekte Davida Koresha je tragična in tako poučna tudi za razumevanje oklahomske tragedije, da jo je treba razložiti. David Koresh je bil povsem navaden American, dokler se ni lepega dne oklical za božjega sina in začel zbirati vernike. V državi, ki ima pravico do najrazličnejših verovanj zapisano v ustavo, v imenu verske svobode pa lahko vsakdo ustanovi svojo cerkev, ni bilo Koreshovo »razodetje« nic posebnega, kmalu pa si je nabral tudi dovolj pristašev. Koresh je kupil posestvo v teksaški preriji in -kot je poleti 1992 ugotovila policija - začel poleg pristašev zbirati tudi velikanske količine orožja ter razstreliva. Poleg tega so sumili, da člani sekte spolno zlorabljalo otroke. Zvezni agenti so zato sprožili skrivno operacijo z nazivom »Trojanski konj«, potem ko je pošta v Wacu lokalnemu šerifu prijavila pošiljko z ročnimi granatami, poslano na posestvo Davida Koresha. Ker je šlo za bombe, so zadevo predali Zveznemu uradu za alkohol, tobak in strelno orožje. Agenti te organizacije pa očitno niso bili dovolj usposobljeni za obračun z davidianci. Akcija se je tragično ponesrečila z najmanj osemdesetimi žrtvami. Agenti, ki so načrtovali napad na posestvo sekte, so namreč vse skupaj preveč natančno pripravili in med drugim za vsak primer naročili tudi rešilce. Voznik enega od njih je načrtovano akcijo zaupal prijatelju novinarju in lokalna televizijska postaja je na posestvo poslala snemalca. Ka-merman pa ni poznal prave poti, zato je za nasvet vprašal poštarja, ki je ravno prikorakal mimo - ta pa je bil svak Davida Koresha! Agenti, ki jih je na Koreshovo posestvo kot prikrite vernike že davno pred akcijo poslala ATF, so videli, da gre vse narobe, zato so obupano opozorili, da ne bo nič s presenečenjem samozvanega božjega sina. Toda voditelja napada to ni ustavilo, čeprav je vedel, da Koresh pridiga potop in je zato povsem sposoben organizirati množični samomor. NanaCno to se je zgodilo. Poštar je Koresha, ki je ravno vodil nedeljsko branje svetega pisma, poklical na stran in mu povedal novico o načrtovanem napadu. »Enkrat so me dobili in me ne bodo nikoli več,« je zamrmral voditelj verske sekte in zažgal sode z gorivom, ki jih je imel nakopičene v zgradbi. Skupaj s številnimi privrženci, med njimi so bili tudi otroci, je končal v plamenih. Ponesrečena akcija zveznih agentov je dvignila na noge ameriško javnost in resno zamajala popularnost še sveže Clintonove pravosodne ministrice Janet Reno, pa Čeprav ATF sodi pod okrilje finančnega ministra. Pri tistih, ki sodijo v najbolj skrajni desni del ameriške družbe, pa je Wa-co zbudil nepopisen bes. Za zaprisežene sovražnike vlade je bila akcija proti Koreshu kronsko potrdilo njihovih prepričanj, »božji sin« pa se je spremenil v heroja in mučenika. Eden izmed teh, Timothy McVeigh, ga je - kot kaže - sklenil maščevati v Oklahoma Citvju. Ce te domneve in prepričanje države, ki je že vložila obtožnico, držijo, lahko McVeigha kaznujejo tudi s smrtno kaznijo. Koliko so krivi politiki? Sele sodni proces bo seveda izrekel zadnjo besedo, na temelju aretacije in domnev, ki so povezane z njo, pa že lahko razmišljamo o političnih posledicah za ZDA, s tem pa tudi za mednarodne odnose, saj nikomur ne more biti vseeno, kaj se dogaja v edini svetovni supersili. Pretres, ki ga prav zdaj doživljajo Američani, je najbrž tektonski. Doslej so bili teroristi »od drugod«, Ce pa so že napadli tudi v Ameriki, niso bili »naši«. Zaradi brezvestnega bombarderja (McVeighov naslov na računalniški mreži America Online je bil »Nori bombarder«), ki je v Oklahoma Cityju poslal v nebo desetine ali celo stotine nedolžnih odraslih in otrok, bo najbrž Amerika spet enkrat izgubila svojo nedolžnost. Poleg tega so ideje, ki jih zagovarjata McVeigh in del Michiganske milice, deloma tudi odsev desne politične filozofije, ki vse bolj zmagovito obladuje ZDA. Seveda bi bilo neodgovorno enačiti ponorele posameznike s politično vizijo, tako kot ni mogoče bližnjevzhodnih fanatikov enačiti z muslimansko vero. Kljub temu pa je treba povedati, da zamisli ameriške verske desnice - vplivnega teoretičnega jedra na desni strani politične mamce - vse bolj vplivajo na politično in vsakdanje življenje v ZDA. Na ameriškem politCnem prizorišču so izjemno vplivni radijski govorniki kova Rusha Limbaugha, ki morda Se učinkoviteje oblikujejo javno mnenje od povsod prisotne televizije, z neprikritim sovraštvom in zaničevanjem do vsega levosredinskega. Sem pa v ZDA sodijo predsednik Clinton, njegova soproga Hil-lary, Jane Fonda (še iz mladosti, ko je protestirala proti vietnamski vojni), demokratska stranka, liberalci, homoseksualci in »feminacistke«, kot Rush Limbaugh zmerja zagovornice ženske enakopravnosti. Radijski ideologi zagovarjajo iste vrednote, ki jih je tako morilsko udejanil Timothy McVeigh, seveda, Ce mu jih bodo dokazali. Bojujejo se proti omejitvi kupovanja strelnega orožja, ki ga zagovarja predsednik Clinton, kar povprek zmerjajo zvezno vlado, pomemben del njihove filozofije pa je tudi boj proti prekinitvi nosečnosti. Prav verska desnica je lani spodbudila k akciji nekaj morilcev zdravnikov, ki izvajajo abortuse. Vsaj malo pod vplivom teh zamisli je tudi republikanska revolucija, ki po prepričljivi zmagi republikanske stranke na novembrskih volitvah zdaj spreminja podobo ameriškega političnega prizorišča, kakršno smo poznali v zadnjih desetletjih. Verska desnica, ki vidi v republikancih svoje naravno zaledje, skuša vplivati tudi na predsedniške volitve. Odkar je George Bush izgubil proti Billu Clintonu tudi zato, ker se je preveč uklonil skrajno desni filozofiji ter zaCel pridigati proti prekinitvi nosečnosti, bodo republikanski kandidati najbrž previdnejši pri dvorjenju skrajnežem iz verske desnice. Po dogodkih v Oklahomi pa bodo morali narediti se korak naprej in natančno zarisati Crto, do katere si lahko omračeni posamezniki McVeighovega kova prisvajajo legitimne politične zamisli za svoje morilske akcije. Barbara Kramžar Gasilci pod ruševinami zvezne zgradbe iščejo trupla in morebitne preživele (Telefoto: AP) NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. aprila 1995 V boju s teroristi se je skoraj nemogoče ogniti uporabi nenasilnih sredstev in metod »Ugrabili smo letalo, v katerem je predsednik. Ce nočete, da se njemu in njegovim spremljevalcem zgodi kaj hudega, do te in te ure naredite to in to. Če ne boste spoštovali naših navodil, bomo vsakih šest ur ustrelili po enega talca.« Sporočilo je izmišljeno in bombastično, vendar hkrati tudi realno. Kdo pa lahko zagotovi, da se kaj takega ne more zgoditi? In v takšnem primeru bi se začela vrstiti številna vprašanja. Med ključnimi pa bi bila prav gotovo: kdo, kaj in kako bo ukrepal, kako bi deloval »krizni štab«, kakšni so scenariji pogajanj, kakšna je vloga posameznih ministrov ipd. Pri preučevanju različnih pristopov v boju proti terorizmu izhajam iz podmene, da so z anah-zo terorističnega dejanja nakazane njegove »ranljive točke«, ki so bistvenega pomena za opredeljevanje strategije in taktike boja proti terorizmu Razčlenitev tero-rishčnega dejanja namreč pomeni ustrezno osnovo za opredeljevanje in izvajanje različnih protiterorističnih srategij. Ob tem pa je potrebna tudi sinteza različnih spoznanj, kajti le s pomočjo primerjave načinov izvršitve, uporabljenih metod, sredstev in ciljev napadov z obstoječimi spoznanji je mogoče doseči cilj - hitro odkritje ah pa vsaj predvidevanje storilca. Izkušnje kažejo, da ima večina terorističnih dejanj nekaj skupnih točk: njihovo udejanjenje -od ideje do izvedbe - poteka v določenih fazah, ki se sicer v podrobnostih od primera do primera razlikujejo, imajo pa določene skupne značilnosti in zakonitosti. Ce poenostavim, vsaka od faz - pripravljanje, izvedba in post fectum - vsebuje še vrsto elementov. Nekateri od njih so obvezni, nekateri pa odražajo določeno »inovativnost«, kombinacija obojih pa se kaže v različnih pojavnih oblikah terorizma. Teroristi so (tudi) skrbni načrtovalci Posameznik (skupina) se od ideje, da bi terorizem uporabljal kot metodo artikuliranja oziroma za doseganje določenega (praviloma) političnega cilja, pa do konkretne izvedbe terorističnega dejanja srečuje z vrsto problemskih sklopov. Praviloma je eno prvih vprašanj oziroma problemov (nalog) organiziranje teroristične skupine oziroma organizacije (le redki so namreč primeri solistov). Iz prakse izhaja, da je učinkovitost terorizma in boja proti njemu v tesni zvezi s stopnjo organiziranosti, saj se je proti dobro organizirani teroristični organizaciji težje boriti. Hkrati s tem pa obstaja tudi vrsta možnosti za pridobitev delnih spoznanj o posameznih členkih te organizacije, pomembnih za protiu-krepanje. Dobra organiziranost teroristične skupine, opredeljeni medsebojni (hierarhični) odnosi in načini komuniciranja so nujni element njene učinkovitosti. Organizacija pa mora imeti tudi elane. Na to je konkretno vezano iskanje somišljenikov (soizvajalcev), kar je med drugim povezano tudi z motiviranostjo za izvajanje terorističnih akcij (ideološka osnova, materialna zainteresiranost, avanturizem, frustracije, maščevanje). Pomemben je tudi izbor sredstev in metod (načinov) izvršitve, saj ni vseeno, ah gre za nastavljanje bombe, za likvidacijo ali ugrabitev, važna je opredelitev cilja - tarče - napada (splošni, posebni, posamični) ter kraja izvedbe. Pridobitne dejavnosti teroristov V tej fazi je treba upoštevati tudi dejstvo, da se teroristi ukvarjajo tudi z dejavnostjo, ki na prvi pogled nima neposredne zveze s terorizmom - preprodajanje in razpečevanje mamil, ponarejenega denarja, kraja orožja ipd., vse to pa vendarle služi končnemu cilju. Za preučevanje tega fenomena je velik problem tajnost. Po eni strani gre za tajno organizacijsko strukturo, po drugi pa za tajnost delovanja, ki je eden od predpogojev za učinkovitost. Družboslovne vede so povsem odrezane od možnosti opazovanja posamezne organizacije v fazi, ko pripravlja teroristično akcijo. Delne možnosti za to imajo specializirane službe s svojimi posebnimi sredstvi in metodami (na primer infiltracijo agentov, prisluškovanjem telefonskim pogovorom ipd.) V zvezi z načinom izvedbe ah njenim poskusom so vsa pridobljena spoznanja pomembna s stališča opredelitve strategije in taktike boja proti terorizmu. Če je rekonstrukcija izvedbe terorističnega dejanja nestrokovna in nedosledna, ima to lahko v poznejši fazi - tudi z vidika nadaljnje preventivne postavitve - daljnosežne posledice. Post faetum - po. izvršenem dejanju - je faza, ki je vsebinsko vezana na teroristično dejanje kot tako, saj s samo izvedbo še ni vse končano. Ta faza je lahko (za preiskovalce) relativno kratka - v primeru hitrega prijetja storilca ah v primeru njegove smrti (teroristi - kamikaze). Lahko pa se zaradi različnih razlogov tudi zavleče - ker teroristično dejanje traja dalj Časa (pogajanja ob ugrabitvah...) zaradi iskanja storilcev ah dolgotrajnega kazenskega procesa. Vsebinsko pa je ta faza povezana z vprašanjem izbora protiteroristične strategije - predvsem glede uporabe nasilnih ali nenasilnih sredstev, kar pa ni le stvar strateške, ampak tudi (in predvsem) pohtiCne odločitve. Proti terorizmu se je težko boriti z nenasilnimi sredstvi Po ugotovitvah nekaterih avtorjev (na primer Pašanskega) je vsaka protiteroristična strategija usmerjena proti konkretni oblila pohticnega nashja, v praksi pa se praviloma kaže z uporabo dveh osnovnih metod - nenasilne in nasilne. Med nenasilne sodijo pohtiCne metode, ki se delijo na metode po mirni poti (preučevanje in politično reševanje vzrokov terorizma; lociranje »konstant« terorizma in njihovo odpravljanje s pohticnimi sredstvi) in metode s pomočjo pritiska (politični pritiski; ekonomski pritiski; pojav doktrin in teorij o upravičenosti nasilnih metod), poleg tega obstajajo zakonodajne metode (mednarodne konvencije; večstranski in dvostranski sporazumi in dogovori; interni mednarodni sporazumi in dogovori; notranja zakonodaja) ter znanstvena preučevanja (preučevanje zakonitosti terorizma in priporočila za odpravljanje vzrokov terorizma). Med nasilne metode pa sodita »javni« protitero-rizem (uporaba policijskih ukrepov; dejavnost protiterorističnih skupin; uporaba posebnih enot redne vojaške) in konspirativni protiterorizem (dejavnosti obveščevalnih služb in drugih specializiranih organov). Teroristom ne gre popuščati Nenasilne metode se v praksi redko uporabljajo. Nasilne poti razreševanja so hitrejše in učinkovitejše, zato ne preseneča, da prevladujejo. Predstavljajo pa lahko povod za vnovično uporabo sile, zato ni jasno razviden izhod iz začaranega kroga, ko tero- rizem opravičuje represijo, ta pa znova terorizem; nasilje se pojavlja v obliki spirale. Nekdo mora »popustiti«, najšibkejši člen pa je očitno nenasilno reševanje, pri Čemer ne gre za popuščanje pred teroristi, temveč za drugačno razumevanje teh. Nenehno je navzoča tudi dilema države, kako doseči Cim boljše razmere v odločitvi, da ne popušča pred teroristi in hkrati s svojim ravnanjem ne povzroča novega nasilja. Terorizem mora dobiti pomen neperspektivnosti, vendar ne na račun nedolžnih ljudi. Zato je poudarek na večji strokovnosti. V tem smislu lahko odvračujoče delujejo tudi razne informacije o organiziranosti, učinkovitosti in usposobljenosti protiterorističnih skupin, ker verjetno marsikoga odvrne od njegovih namer, saj je sooCen z nevarnostjo, ki mu grozi. Sporočilnost terorističnih akcij Pri reševanju problematike terorizma je včasih treba upoštevati tudi pohtiCno »sporočilo« dejanja. Ker gre za politični terorizem, bi bilo smiselno, da se nanj v prvi vrsti reagira s pohticnimi sredstvi. Obstajajo pa seveda omejitve in primeri, ko mednarodnega terorizma sploh ni mogoče reševati na ta naCin, ko je najprej treba reagirati z nasilnimi sredstvi in šele pozneje z nenasilnimi. Pri tem je treba odkrivati in poznati vzroke mednarodnega terorizma, saj je v nasprotnem primeru boj proti njemu praviloma vedno usmerjen le na »gašenje posledic«, ni pa odstranjeno »netivo«, in tako nenehno obstaja prikrita možnost vnovičnega izbruha. Odnos mednarodne skuposti do terorizma predstavlja enega ključnih elementov za boj proti njemu. Pri tem je pomembno obsojanje terorizma (ne le deklarativno), ne pa strinjanje z njim oziroma celo podpiranje, v najslabšem primera tudi izvajanje. Mednarodne konvencije o preprečevanju terorizma v določenem Času in prostora najbolje kažejo odnos do tega problema ter predstavljajo oporno točko oziroma eno od sredstev za nadaljnje mednarodno angažiranje in koordinacijo boja proti njemu. Učinkovit boj proti mednarodnemu terorizmu je predvsem tisti, ki predpostavlja mednarodno povezovanje, kar je pogoj in rezultat hkrati ter ima tudi drage posledice. Ker pa so si pohtiCni interesi nasprotujoči, je težko (ne pa tudi nemogoče) najti skupne točke v boju proti mednarodnemu terorizmu. Kaže, da v okviru OZN takšna sinteza ni mogoča, ker združuje preveC heterogeno strukturo. Dokaz za to je dejstvo, da praviloma vedno pride do veta na resolucije, ki konkretneje obsojajo dejanja mednarodnega terorizma, ter tudi dejstvo, da so veC let (neuspešno) ukvarjali z definicijo mednarodnega terorizma. Možnosti so le na splošni ravni, ko v resolucijah ni konkretnih obsodb. Sodelovanje ni vprašljivo, ko gre za posamezne vrste »navadnih« kriminalnih dejanj. Prihaja terorizem tudi k nam? Obstaja vtis, da se k problematiki boja proti terorizmu pristopa kampanjsko, največkrat šele »kot gašenje požarov« - ob stopnjevanju različnih terorističnih dejanj. Učinkovita strategija in taktika boja proti terorizmu bi morala obsegati kombinirano uporabo Cim veC razpoložljivih spoznanj (zgodovinska, sociološka, psihološka...), kazenskopravne elemente (tako na državni kot mednarodni ravni), vse razpoložljive sile oziroma subjekte, spoznanja o njegovih »ranljivih točkah«, vključevanje in/ali medsebojno sodelovanje posameznih držav ah njihovih služb. Utemeljeno domnevam, da bo ta problematika v prihodnje vse bolj aktualna tudi pri nas. Nekateri pojavi nasilja (grožnje z bombami, razstrelitve lokalov in avtomobilov, izsiljevanje ipd.) ter možnosti ogrožanja iz tujine (predvsem zaradi prehodnega položaja naše države, bližine vojne na Balkanu, ki se bo verjetno nadaljevala z drugimi - tudi terorističnimi sredstvi...) to vsekakor potrjujejo. Zato bi bilo smiselno del pozornosti na raziskovalnem področju posvetiti tudi tej problematiki, predvsem v smislu iskanja odgovorov na uvodoma zapisana vprašanja. Adam Purg Dodatna težava pri opredeljevanju protistrategi-je je tudi ta, da se terorizem pojavlja tudi kot metoda in sredstvo subverzivnega delovanja obveščevalnih služb. Te službe so infiltrirane v razne teroristične organizacije, nudijo jim tajno finančno pomoč, jih opremljajo z orožjem, urijo in jim pomagajo pri pridobivanju azila, zato mednarodni terorizem v bistvu postaja tudi »podaljšano orodje« nekoga drugega, ki ga z nudeno pomočjo tudi usmerja v želeni cilj. Skupina japonskih izvedencev za bojne strupe (Telefoto: AR) Od zveznega poslopja v Oklahomi je po eksploziji podtaknjene bombe ostalo bore ma'o (Telefoto: AR) NEDELJSKE TEME LJUDJE, ODNOSI, LETA 26 Nedelja, 23. aprila 1995 Samci - izbranci in tisti, ki izbirajo Vodilna misel sodobnih »singlerjev« je svoboda Pravijo, da nikoli niso bili boljši časi, kot so zdaj, za tiste, ki hočejo biti svobodne, same in - ženske. Kajti (če gre temu verjeti) kot samska si lahko ženska kroji življenje po lastni meri. Za tradicionaliste naj bi bila ženska še vedno tista, ki skrbi za otroke in kuho in se ubada z vsakodnevnimi denarnimi skrbmi, za druge pa je lepšemu spolu vendarle namenjeno še kaj drugega kot samo kuhanje in čakanje na poroko. Devetdeseta leta so v marsičem prinesla nove pomene pojma »biti sam(a)«, ki je imel sicer v različnih zgodovinskih obdobjih različna »videnja«: od prezira do zavidanja (četudi prikritega). Zdaj je vse pogosteje slišati, da je »samska« nekaj pozitivnega: je enkratna, ve, kaj hoče, čudovita je, sama svoja; bolj je samozavestna, zna uživah in ji ni odveč tudi samo lastna družba. Na svetu je samskih žensk vedno več. V Britaniji se je na primer v zadnjih desetih letih število samskih žensk, starih med 16 in 34 let, povečalo za milijon, tako da jih je zdaj že slabe štiri milijone! Se več pa je samskih moških, zlasti tistih, ki so stari med 20 in 34 let; seveda to nikakor ne pomeni, da so zavezani celibatu ah da so homoseksualci. Mladi se tudi kasneje odločajo za poroko in za starševstvo, kakor tudi za več otrok. Samski stan po svoji izbiri dandanes pomeni pač samo še eno od norm. Pojmi »za-ijavela devica« ah »stara nevesta« so skoraj že pozabljeni in izbrisani iz sodobnega besednjaka. Samski so tako izbranci in tisti, ki izbirajo. Večinoma se zavestno odločijo za tak stan. Se ne tako davno nazaj smo na primer v filmih ah na televiziji videli samske samo ženske, ki so bile ah prismode ah zoprne starke. Zdaj pa je na njihovo mesto stopila močna, neodvisna, privlačna ločenka ah taka, ki se nima namena poročih. Zanimivo je tudi, da sodobne samske ženske zapravijo dvakrat več kot pred četrt stoletja, žal pa ne kupujejo na primer vedno ravno najbolj zdrave hrane - preveč je raznih kola napitkov, sladoledov, čokolade in krompirčkov. Je pa menda kar zavidanja vrednih devet odstotkov samskih žensk - vegetarijank. Britanski raziskovalec Phillip Hod-son pa vendarle ugotavlja, da tudi samski niso neobčutljivi za prijetne male radosti, kot je na primer to, da lahko ob enajstih zvečer položiš nekomu noge v naročje, da h kdo prinese zajtrk v posteljo in da te malo pockrlja. Samska ženska nekje pri tridesetih pa je menda zelo zaželjena... Kot že rečeno, je »samska« revolucija krepko zajela tudi moške in jim tudi koristila. Spomnimo se, koliko se jih uči kuhah ah kolikim se celo pralni stroj zazdi zanimiva naprava, ki se lahko primerja z računalnikom. A to le mimogrede. Dejstvo je, da dandanes samski, tako moški kot ženske, nikakor več za vsako ceno ne »lovijo« partnerja za zvestobo do groba, pač pa nasprotno: sorodno razumevajočo dušo, M jim ne bo težila, pač pa se bosta ujela v globokem prijateljstvu. Kaže, da to vedno bolj razumejo tudi matere, ki so spoznale, da zakonski stan ni porok za trajno srečo ah edina pot, če hoče ženska imeti otroka. Pred petindvajsetimi leh so ob besedah »enakost« in »svoboda« neredkim mamam šh lasje pokonci, zdaj pa ženske pri štiridesetih ah petdesetih letih svojim hčeram privoščijo, da bi uživale v sem tistem, kar so same zamudile. Skratka, sodobne hčerke so vzgajane popolnoma drugače, v samostojnem duhu, znajo se pogovarjah in šaliti in biti enakovredne moškim. Najbolj otipljiva vodilna misel sodobnih »singlerjev« je pravica bih svoboden. Svoboden pri vsem: kaj bo v življenju počel, kje si bo našel mesto v družbi, kakšno skupnost ah družino hoče (ah noče). Tega nikakor ne smemo razumeh tako, da so samski proti poroki - le kot inštitucijo je ne sprejemajo. Zakaj bi ponavljah napake drugih, če imajo na voljo drugačno možnost? Zal je tako, da preveč ljudi pristane v zakonskem jarmu še preden sploh izkusijo, kaj pomeni biti sam. Premalo se zavedajo, da jim svet leži pod nogami in da ženske in moški še nikoh nismo imeli možnosh biti tako avtonomni. Če nočeš, h ni treba kuhah, čistiti, izpolnjevati spolne zahteve nekoga, se razmnoževah, na silo krofih svoje živce... (KaN) »Sam svoj mojster« za zdravje Na stari celini veljajo od lanskega decembra posebna pravila oziroma priporočila, ki naj ljudem pomagajo v boju proti raku. Zajemajo vsa »pregrešna« področja - od kajenja do alkoholizma, prehranjevanja, sončenja... Strnjena so v deset točk. 1. Ne kadite. Ce pa že, se skušajte čimprej odvaditi, zlasti pa se zadržite in ne kadite v družbi. 2. Nadzorujte uživanje alkohohiih pijač. 3. Izogibajte se premočnemu soncu. 4. Upoštevajte navodila za zdravo življenje, zlasti v delovnem okolju, kjer imate opravka s snovmi, ki lahko povzročajo rak. 5. Jejte veliko svežega sadja, zelenjave in žitaric oziroma hrane, ki vsebuje veliko vlaknin. 6. Pazite na telesno težo in se izogibajte premastni hrani. 7. Obiščite zdravnika, če opazite nenormalno strjevanje krvi ali krvavitve. 8. Prav tako pojdite k zdravniku, če ste dlje časa prehlajeni ali hripavi, če imate težave s prebavo ali če začnete nenadoma hujšati. 9. Ženske bi morale redno kontrolirati stanje materničnega vratu. 10. Enako velja za kontrolo dojk, če pa je le mogoče, bi morale po 50. letu starosti redno hoditi na mamografijo. (The European Elan) Alternativa ni vsemogočna Medtem ko se znanstvena medicina še zmeraj bliskovito razvija, se ljudje vse raje zatekajo k tako imenovanim alternativnim oblikam zdravljenja, ki svoje poslanstvo opravljajo brez v marsičem strupene kemije in drastičnih posegov v telo. Vendar tudi alternativne metode niso vsemogočne; niti docela ne zdravijo niti zadovoljivo ne zmanjšajo bolečine. Posamezniku zato ne preostane nič drugega, kot da svoje zdravje vzame v svoje roke - tako z naravnejšim načinom življenja kot s samostojnim prizadevanjem po ozdravitvi in blaženju bolečin. Nova, samostojna protibolečinska tehnika je kot nalašč za »samozdravitelje«. Psihosomatski medicini in alternativnim pogledom na zdravje je skupno spoznanje, da so bolezni in spremljajoče bolečine v največji meri posledica psihičnih stresnih stanj. »Most«, preko katerega konfliktna duševnost nagaja organizmu, je mišičevje. Kronično napeto mišičevje omejuje pretok vitalnih snovi in energije ter slabi regeneracijo celic in njihovo naravno imunsko sposobnost, povrhu tega pa psihomišična napetost (tako imenovani stres) povzroča tvorjenje in izločanje snovi, ki zastrupljajo telo in rušijo njegovo ravnovesje. Osnovni cilj samopomoči je potemtakem sprostitev mišičevja. Znane sprostitvene tehnike (kot so recimo avtogeni trening, joga, masaža, pa tudi bioenergetski tretman) ne omogočajo zadovoljive, trajne sprostitve mišičevja. Masaža (ročna in z raznimi masažimi pripomočki) neposredno deluje na skrčeno mišico in jo sprošča, vendar ne odpravi hkrati tudi stimulusnega žarišča, ki povzroča krčenje - zato ljudje, ki uporabljajo masažo, na kritičnem mestu vedno znova doživljajo bolečino. Masaža je učinkovita zgolj pri bolečinah, ki temeljijo na poškodbah samega mišičnega tkiva (recimo zaradi globinskega udarca ali prenaglega giba, zaradi katerega mišica ostane zategnjena), prav tako pa pripomore k njegovi boljši regeneraciji. Ne more pa zmanjšati količine tistih dražljajev, ki so locirani izven mi- šice; v tem primeru se bolečina pojavi že kratek čas po masaži, pač tedaj, ko se mišica, bombardirana z »zunanjimi« živčnimi impulzi, znova skrči. Bionenergetski tretman, vključno z vzdušjem, ki ga pričara bioenergetikov nastop in klientova domišljija, lahko v času trajanja sestanka v dobršni meri sprostita mišičevje in zmanjšata občutje bolečine, vendar se bolečine in spremljajoče zdravstvene tegobe znova pojavijo - praviloma že tedaj, ko se bolnik vrne v svoje običajno življenjsko okolje. Se manj uspešni so razni bioenergetski pripomočki, narejeni iz posebnih »bioenergetskih generatorjev« kot so na primer magnetki ali kristali. Ti pripomočki bolečino največ zgolj nekoliko ublažijo, preženejo pa je ne, kaj šele da bi resnično zdravili. Zdi se, da tovrstni pripomočki najbolj koristijo žepu iznajdljivcev, ki jih izdelujejo in prodajajo. Z novo protibolečinsko tehniko lahko psihomišične napetosti ukinemo docela in za vselej. Z zavestnim naprezanjem mišičnih skupin, ki niso prizadete z bolečino ali bolezenskim procesom, namreč dosežemo trajno prerazporeditev živčnih zvez, po katerih »bolečinski dražljaji« aktivirajo mišične napetosti. Na tak način lahko že v kratkem času občutno zmanjšamo občutje akutnih in kroničnih bolečin, zaradi trajne sprostitve mišičevja pa omogočimo organizmu tudi svobodnejši pretok vitalnih snovi in energije - kar pomeni, da s tovrstno protibolečinsko tehniko pomagamo tudi svojemu zdravju. Priporočljivo je, da se s prenapetimi mišicami ukvarjamo tudi tedaj, kadar nas ne boli oziroma kadar so v stanju svoje običajne zategnjenosti. S tem lahko bistveno zmanjšamo stopnjo njihove »predna- petosti«, s katero bodo »pričakale« naslednji bolečinski dražljaj, sčasoma pa dosežemo tudi njihovo trajno sprostitev. Protibolečinska tehnika je v širšem smislu torej tudi psihoterapevtska tehnika, kajti s trajno sprostitvijo mišic dosežemo tudi svobodnejši pretok življenjske energije - kar vse je najtesneje povezano s tako imenovano psihično platjo našega bivanja. Vendar pa specifične psihične težave zahtevajo nekoliko prirejeno protibolečinsko tehniko. Bojan Rauter Kosič ŽIVLJENJE BREZ BOLEČIN priročnik za samostojno odpravljanje bolečin Bralcem Republike, ki jih zanima nova protibolečinska tehnika, pošljem knjižico Življenje brez bolečin po povzetju. Cena knjižice je 1200 tolarjev in PTT stroški. Bralcem Republike nudim 20% popust Bojan Rauter Kosič, Reboljeva 15, 61113 Ljubljana; tel. 061/347-127. NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. aprila 1995 Ni nujno, da je desna roka vedno »ta prava« Starši prevečkrat zatiskajo oči pred tem, da je njihov otrok levičar - naj upoštevajo »drugačnost« Z ukrepi nad nikotinsko zlo Etnične skupine v Britaniji ne sprejemajo zdravstvenih sporočil LJUDJE, ODNOSI, LETA Vsak otrok je osebnost zase, to vemo vsi, le da o tem največkrat ne razmišljamo oziroma postanemo pozorni na to, ko nas otrok preseneti. Ne zahtevajmo od otroka preveč in poskušajmo Cim prej spoznati in spoštovati drugačnost. Starši si vse prevečkrat zatiskajo oCi pred levičarji in nikakor noCejo priznati, da se otrok nagiba v to smer. Z mislijo, da je težko nadoknaditi, kar je zamujeno, hočejo otroka prepričati, da je samo desnica prava roka. Nad otrokom izvajajo pritisk in ga pehajo v stisko. Za otroka pa je zelo pomembno, kako starši reagirajo na njegovo vedenje, da dovolj zgodaj spoznajo, kako se otrok vključuje v okolje, in Ce je pri tem drugačen, da to drugačnost spoštujejo. Kako torej ravnati z levičarji, o tem beseda s specialno pedagoginjo Zdenko Kolbe. Včasih so levičarje preusmerjali, danes pa je drugače, Čeprav nekateri starSi se vedno vztrajajo pri stari metodi in so prepričani, da bodo to otrokovo »razvado« odpravili. Današnje gledanje na levičarstvo je drugačno, kot je bilo v preteklosti. Levoročnost ni bila sprejemljiva, nanjo so gledali kot na nekaj nenavadnega, celo nenormalnega in so jo zato odklanjali. Nekateri so menili, da je to slaba navada, ki se jo je potrebno odvaditi. Zaradi takih prepričanj so preusmerjali vse levičarje v uporabo desne roke. Negativna stališča so se odražala tudi v poimenovanju - desna roka je bila prava roka, leva pa tista druga. Spoznanja so spreminjala odnos. Danes pravimo, da je nekdo levičar, Ce je paC njegova lastnost ta, da uporablja pri izvrševanju del boljše, lažje in predvsem levo roko. Tako kot tisti, ki uporablja desno roko in je zato desničar. Kljub spoznanjem in ozave-SCanju srečujemo še primere preusmerjanja, Čeprav ga ne priporočamo. Kajti ugotovljeno je, da se zaradi tega pri otrocih pojavijo težave in motnje, kot npr. nemirnost, spremenjeno vedenje, jecljanje, nespretnost, motnje branja in pisanja, močenje postelje in drugo. Vedeti moramo, da je levo-roCnost in desnoroCnost povezana s stranskostjo (lateralno-stjo), kar pomeni prevladovanje enega od parnih organov. Ne gre le za prevlado ene roke, temveč tudi oCesa, noge in ušesa. V delovanju je potrebna skladnost. S preusmerjanjem jo lahko porušimo. Tako se otrok znajde sredi stisk in težav, sredi motenj, ki so težka preizkušnja tako za otroka kot za starše. Ali poleg omenjenega obstajajo še kakšne razlike med desničarji in levičarji? Razlika je že ta, da so eni desničarji, drugi levičarji. Desničarjev je več kot levičarjev. Mislim pa, da zaradi same lastnosti, ob enakih pogojih, praviloma ni bistvenih razlik. Zal pa v življenju pogoji niso enaki, saj je večina stvari v vsakodnevnem življenju bolj desno-rocno usmerjenih. Zaradi tega se levičarji pogosto znajdejo v konfliktnih situacijah, večkrat se morajo prilagajati. Posebno otroci potrebujejo več razumevanja, podpore in pomoti. PomoC je torej potrebna in prav je, da se starši dovolj zgodaj seznanijo o otrokovem razvoju. Kako naj reagirajo? Naj povem, da uporabljajo otroci na začetku svojega življenja obe roki. V obdobju po 18. mesecu pa do 6. - 7. leta se izoblikuje stranskost. Otroci se vedno bolj nagibajo k uporabi ene roke. S skrbnim opazovanjem bodo starši lahko ugotovili, katere. Naj se ne vznemirjajo, Ce je to leva, še posebno, Ce imajo v družini že levičarja, temveč naj otroku pomagajo. Kako? Za vse otroke so v tem obdobju priporočljive dejavnosti, ki zahtevajo uporabo ene roke, kot npr. metanje, rezanje, pobiranje... S takšnimi vajami postane otrok spretnejši. Posebno pozornost naj starši posvetijo otroku, ko prične risati in pisati. Otroka naj navajajo na pravilno držo telesa, pisala in podlage. Nepravilna drža ga lahko ovira. Otrok si tako ne le kvari hrbtenico, temveč si lahko zakriva svetlobo in pregled nad izdelkom. Z držo pisala pod zapisom bomo preprečili zamazanje. Otrok naj tudi uporablja pero za levičarje in naj ima primeren delovni prostor. V šoli naj sedi na levi strani in tudi zvezek naj ima pomaknjen bolj v levo. Ce ima otrok težave pri zapisovanju z leve proti desni, mu lahko z ustreznim in doslednim navajanjem pomagamo. Tega se bo kmalu navadil. Silvija Mozetič Vse v enem, eno v vsem Na domačem knjižnem trgu smo dobili zanimivo in nenavadno knjigo o celovitem in zaokroženem pregledu možganskih struktur in predvsem njihovih virtualnih vsebin. Avtor Mitja Pemša jo je naslovil Vse v enem, eno v vsem. V njej podaja kratke in strnjene preglede glavnih značilnosti duševnosti in njihovo razlago z asociativnimi nevronskimi mrežami. Gre za večini najbrž bolj malo pomano področje kognitivne znanosti, ki se je je lotil mlad znanstvenik, ki je želel z vso ustvarjalno drznostjo vzpostaviti - tudi v svetovnem merilu presenetljivo - sintezo med naravoslovjem, filozofijo in misticizmom. Avtorju je treba dati priznanje, kot je v svoji oceni zapisal dr. Janek Musek, da mu je uspelo težavno in zapleteno problematiko nevronskih mrež tako daljnosežno povezati z duševnim in duhovnim delovanjem, in to celo z najvišjimi in hkrati najbolj »metafizičnimi« dometi tega delovanja. Skratka, njegova zasluga je, da nam je odkril nevroznanost kot nov svet; svet, ob katerem se ne Čutimo veC tako odtujene od duhovnih razsežnosti in transcendence, svet, ki te razsežnosti vključuje kot svoj integralni del. Zanimiva novost je izšla pri založbi DZS. (KaN) Slovenski odbor za Unicef je pripravil slovenski prevod brošure Dejstva in podatki o Unicefu. Organizacija deluje v zelo decentraliziranem sistemu, v mreži, ki jo sestavlja veC kot dvesto uradov v 117 državah. Leta 1992 je bilo med 6288 zaposlenimi v Unicefu 65 odstotkov strokovnjakov iz držav v razvoju, 35 odstotkov vseh mednarodnih strokovnjakov pa je bilo žensk. Med posameznimi organizacijami Združenih narodov je Unicef edina, katere sredstva se zbirajo le kot prostovoljni prispevki, ki jih namenjajo javnost ali vlade. Unicef usmerja svoje moči v boj proti »tihim nujnim primerom«, proti zahrbtni zvezi bolezni, podhranjenosti in revščine, ki ubije 35 tisoč otrok na dan. Pri dveh tretjinah teh otrok so vzrok smrti bolezni, ki jih je mogoče z majhnimi stroški zlahka preprečiti. Zgolj za ilustracijo nekaj podatkov o prispevkih: en dolar (124 tolarjev) pomeni 227 gramov semen graha ali tri zavoje solatnih semeni; okroglih 7 dolarjev se lahko spremeni v veliko cev za zalivanje vrta; 10 dolarjev pomeni 60 ribjih mladic za ribnik; 23 dolarjev pa korito za prehranjevanje 30 kokoši... (KaN) Norvežani in kajenje Na cigaretnih zavojčkih so na Norveškem že tretje leto natisnena opozorila, ki so vplivala na spremembo takih opozoril v Evropski uniji. Cigaretni zavojčki morajo imeti deklaracijo o vsebnosti nikotina in katrana. Novi predpisi celo določajo količino katrana, ki se mora ujemati z določili EU: 15 mg katrana od 1. januarja 1996 in 12 mg od 1. januarja 2000. Norveški parlament je pred kratkim razpravljal o tem, da bi zakon dopolnil. Možna sprememba vključuje prepoved prodaje cigaret iz avtomatov in natančnejša določila glede indirektnega reklamiranja. Ministrstvo za socialno skrbstvo je sporočilo vladi, da želi temeljito raziskati posledice učinkovitejšega zdravstveno-opozorilnega pakiranja. (Ash Bulletin) Promocija zdravja Zdravstvenih sporočil glede kajenja, zdrave prehrane in teže, ki jih zdaj že dobro razumejo belci, niso sprejele britanske etnične manjšine. To so sklepi dveh med seboj nepovezanih poročil (Health Education Authority: Črnci in skupine etničnih manjšin v Angliji; Kings Fund: Zdravje, rase in etničnost). Anketirali so 3500 ljudi iz etničnih manjšin, kontrolni vzorec je obsegal 5000 izbranih iz vseh plasti prebivalstva. Raziskava odkriva, da je polovica affo-karibijskih, indijskih, pakistanskih in bangladeških skupnosti v Angliji prizadetih zaradi kulturnih barier in nepismenosti. Na primer ena tretjina Indijcev, ki kadi, pravi, da niso vedeli, kakšni so učinki kajenja na zdravje in na njihovo prihodnje življenje. Medtem ko je tistih, ki so prenehali kaditi, v kontrolni skupini 44 odstotkov, je bil za prebivalce Bangladeša 15 od- stotkov, za Indijce 23 osto-tkov, za Pakistance 29 osto-tkov in za Afro-Karibijce 31 odstotkov. Omenjena raziskava je odkrila, da se otroci pakistanskih mater dvakrat pogosteje rojevajo mrtvi ali umrejo v prvem tednu svojega življenja kot otroci belih žensk. Predstavnik Kings Funda je pozval oblikovalce politike, naj resno upoštevajo etnična vprašanja in že tradicionalni primanjkljaj dolgoročnega financiranja s tega področja. Health Edication Authority je začrtala sklop priporočil za vlado, zasnovanih na ugotovitvah obeh študij. (The Independent) ZDRAVJE / HRBTENICA Tretji rojstni dan kosmodiska Za bolečine smo krivi tudi sami Štiri od petih ljudi vsaj enkrat v življenju hrbtenica opozori nase, veC kot polovica pa jih ima težave vsako leto. Takih je na primer 15 milijonov Italijanov, v Angliji je na leto izgubljenih 81 milijonov delovnih dni zaradi takih obolenj, Američani pa na leto porabijo 24 mihjard dolarjev, da bi našli učinkovito sredstvo za lajšanje tovrstnih bolečin. Bolečine v hrbtenici so poleg prehlada eden najpogostejsih vzrokov za obisk pri zdravniku. Poglavitni krivci za te tegobe so slaba telesna drža, pomanjkanje telesnih aktivnosti, hude stalne obremenitve hrbtenice in razne poškodbe. Zdravniška mnenja se razhajajo, tradicionalna medicina pa ne pozna univerzalnega zdravila. Na domačem trgu se je natanko pred tremi leti predstavil kosmodisk, Id lajša bolečine v hrbtenici. Vse pravice je od avtorja, novosadskega bioenergetika Branislava Stojanoviča leta 1992 odkupil Studio Modema iz Zagorja, Id si je v tem Času poleg uporabnikov zlasti iz vrst starejše generacije pridobil v letošnjem letu tudi zaupanje športnikov in nekaj slovenskih podjetij. Za Športnike - elane slovenske alpske smučarske reprezentance so izdelali posebne aplikacije kosmodiska. Za kosmodisk, ki ga izvažajo na Hrvaško, v Makedonijo in Avstrijo, se zanimajo tudi v Italiji in ZDA. Večje količine so ga prodah v Grčijo in Nigerijo, pred kratkim pa so dobili zdravniško dovoljenje v Moskvi in na Slovaškem. Med novostmi, Id prispevajo k zdravemu načinu življenja, omenimo Se cigaretni ustnik »venturi« za odvajanje od kajenja, ki ne vsebuje nobenih kemičnih sestavin. (KaN) mmmm OTCOCIJ0 fcOTREBUJEPI01 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun; 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. aprila 1995 KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE KORENINE ZNANJA Ustvarjalno delo kiparjev Kiparstvo je najstarejša umetnost Prazgodovinski človek je obdelal kamen z nekaj natančnimi udarci. Ko je imel to ostro orodje, je lahko pobijal divjad, ostrgal živalske kože, razrezal meso, razcepil les... VeC kot milijon let je bilo obdelovanje kamna bistveno za preživetje. Postopoma je Človek orodje izpopolnjeval. Na začetku ga je oblikoval s pomočjo drugega kamna, pozneje, Cez tisočletja, s kosom kosti ali rogovja. Sčasoma so ljudje zaceli rezbariti predmete za vsakdanjo rabo. Tako se je pred več kot tisočletji rodila prva umetnost - kiparstvo. Predstavljena je v knjigi Delo Kiparjev, ki jo je v zbirki Korenine znanja izdala Založba Mladinska knjiga. Genij Michelangelo V Času renesanse je na nekem vrtu petnajstletni fant izklesal favnovo glavo. Kdo je bil to? Michelangelo. Postal je eden največjih umetnikov vseh Časov. Zagnan in nezaupljiv je sledil svojemu sanjskemu cilju: osvoboditi je hotel bitja, ki jih je slutil v kamnitih blokih. Bil je tudi arhitekt, pesnik in slikar. Leta 1499 se je lotil marmornega bloka, ki so ga drugi kiparji zavrgli, češ da je previsok in preozek. Iz njega je izklesal eno svojih mojstrovin: Davida, mladega pastirja iz Biblije, ki se je upal spopasti z velikim Goljatom. Ko je bil štiri metre visoki David izklesan, so ga tri dni vlekli do stavbe Palazzo Vecchio, kamor je bil namenjen. Faraoni iz granita Ob Nilu je veliko kamnolomov. Prosojni alabaster, zeleni skrilavec, rožnati granit... Egipčani so te kamnine znah uporabiti za kipe faraonov, za zaščitne amulete ali za kolose, ki so stražili grobove. Okamnele podobe v strogi drži naj bi bile tudi mimo zatočišče za človekovo neumrljivo dušo. čarobni kipci Umetnik v majhni afriški vasi se loti obdelovanja lesa. Izbere si svež zelen les brez grč, ki ga primemo obteše s tesarsko sekirico. Bolj ko se iz kosa lesa luščijo obrazne poteze, več ostružkov pokriva tla. Z orodjem v obliki žlice izdolbe oči. Potem svoj izdelek zgladi s hrapavim listjem. Umetnika, ki izdela portret plemenskega prednika, vsi spoštujejo. Ker ljudje takemu kipcu pripisujejo čarobne moči, mu damjejo hrano. PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE LJUBLJANA LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V torek, 25. aprila, ob 17. uri: J. Malik: ŽOGICA MAROGICA, za izven. MARIBOR LGM, tel.: 062/ 26-748 Danes, 23. aprila, ob 11. uri: Jožica Roš: UGANKE, ZANKE...? KOPER GLEDALIŠČE KOPER V soboto, 29. aprila, ob 10. uri: APRILSKA DELAVNICA NA PROSTEM v izve- dbi lutkovnega gledališča Papilu. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6 V torek, 25. aprila, ob 17. uri: URA PRAVLJIC - Tatjana Šmid. Kiparji - preoblikovalci odpadkov Vzemi cement, les, vijake, papir, umetno snov, školjke, industrijske odpadke... Umetnik 20. stoletja je včasih bolj podoben starinarju kot klasičnemu kiparju. Ko je bil znani ameriški kipar Calder še otrok, je stačil v žepe vse, kar je našel: koščke vrvic, zamaškov, koščke žice. Iz konzervnih škatel je ustvaril petelina, iz ščipalk za perilo psička... ROBINZON V. Radilović I LUKNJE V SLIKI JUSARSKO PREMOŽENJE / MNENJE PREDSEDNIKA JUSARSKIH ODBOROV BRUNA RUPLA Občinski pravilnik o jusu je pomemben korak naprej Vprašanje lastnine še ni rešeno, zagotovljena pa je raba slovenščine Tržaški občinski svet je 27. marca letos z veliko večino glasov odobril pravilnik, ki ureja odnose med občinsko upravo in jusarskimi odbori glede upravljanja jusarskega premoženja. Kljub nekaterim utemeljenim pomislekom, pomeni odobritev pravilnika pomembno priznanje za jusarske odbore in njihove pristojnosti. Pot do pravilnika, ki ga predvideva občinski statut, pa ni bila enostavna. Koordinacijski odbor jusarskih odborov s prvim osnutkom ni bil zadovoljen. O tem in o vsebini sprejetega pravilnika smo se pogovorili s predsednikom koordinacijskega odbora Brunom Ruplom, ki je sicer tudi predsednik jusarskega odbora za Prosek. Zakaj ste oporekali prvemu osnutku pravilnika? Ker je bil presplošen, ohlapen in delno meglen. Iz njega med drugim ni bilo jasno razvidno, katere so dejanske pristojnosti jusarskih odborov in katere so pristojnosti Občine. Kaj ste zato storili? Koordinacijski odbor, ki je bil ustanovljen lani spomladi, je izdelal ugovore oziroma dal svoje proti-predloge k predloženemu osnutku. V ta namen je imel vrsto razgovorov, med njimi tudi z občinsko odbornico Viviano de Gri-sogono, ki je zastopala župana, kateri je osvetlil predloge in pri tem v prvi vrsti zahteval, da mora pravilnik točno opredeliti pristojnosti tako odborov . kot Ohčine. Nakazan je bil seveda tudi problem lastništva jusarske imovine. Občina je naSe predloge vzela v vednost in zadolžila nekatere občinske funk- cionarje, da skupaj z nami izdelajo nov pravilnik do konca leta 1994. Katere so torej bistvene postavke v sedanjem pravilniku? Poleg tega, da pravilnik v uvodnih členih govori o sestavi in delovanju odborov, zdaj v 7. členu točno opredeljuje pristojnosti jusarskih odborov na eni in občinske uprave na drugi strani. Odborom daje pravico do rednega upravljanja jusarske imovine, kar vključuje tudi izterjevanje najemnin, Občina pa ohranja izredno upravljanje, ki vključuje tudi spremembe namembnosti imovine ali z drugimi besedami nakup ali prodajo imovine, vendar tudi to na predlog odborov. Pristojnost odborov glede najemnin je važna, saj bodo odbori z njimi tudi takoj razpolagah, medtem ko so doslej morali na izplačilo Občine čakati tudi po več let. Pa tudi dohodke iz izrednega upravljanja pravilnik daje v uporabljanje odborom na osnovi mnenja deželnega komisarja za likvidacijo jusa. Kaj poleg pomembnega vprašanja glede uporabe najemnin novi pravilnik Se zanimivega predvideva? S tem v zvezi bi rad opozoril še na 11. člen, ki govori o tem, v katere namene se uporabljajo pridobljena sredstva, s katerimi razpolagajo jusarski odbori. Gre na primer za upravne posege, za ohranitev in izboljšavo dobrin v jusarski uporabi, za vzdrževanje cest in poti med jusi ali za skupne pobude v korist krajevnega kmetijstva, za druge pobude in posege v splošnem interesu krajevnega prebivalstva, na primer za športne, kulturne podobne objekte na jusarski površini. Kaj pa vprašanje lastnine? O njej pravilnik ne govori in zato ostaja to vprašanje odprto. Pri tem naj spomnim, da je pri glasovanju o pravilniku v tržaškem občinskem svetu svetovalec dr. Peter Močnik na to vprašanje posebej opozoril. Dejal je med drugim, da je treha to vprašanje čimprej razčistiti s sodnimi organi, ker je od tega med drugim odvisna uporaba tudi zelo velikih nepremičninskih in pre-mičninskih imovin. Na to vprašanje je opozoril tudi svetovalec Igor Dolenc. Kako pa je z rabo slovenščine v poslovanju odborov? O tem izrecno govori 3. člen pravilnika v petem odstavku, kjer je dobesedno zapisano: »Na sejah in v odnosih z jusarskimi upravičenci je zagotovljena možnost izražanja v slo- venskem jeziku«. Kot predsednik koordinacijskega odbora ste potemtakem s pravilnikom kar zadovoljni? Zadovoljni smo, ker je v veliki meri upošteval naše ugovore in predloge. Res pa je tudi, da bo treba v njem še masikaj doreči, seveda v soglasju z Občino. Vendar pa predstavlja pravilnik za nas tudi zadoščenje. Nalaga nam sicer odgovornost in veliko dela, kos pa mu bomo, če se bomo vsi zavedali pomena pristojnosti, ki nam jih daje. Veliko, čeprav Zal ne vse, bo poslej v največji meri odvisno od nas samih, kako bomo znali z dobrim, smotrnim in razsodnim upravljanjem ubraniti in razvijati to, kar so nam naši predniki z ljubeznijo do zemlje znali ohraniti. Pogovor zapisal Jože Koren OLJKARSTVO / POSVET NA POBUDO POKRAJINE TRST Tižaško oljkarstvo in njegova prihodnost Srečanje bo prihodnji petek popoldne v gledališču France Prešeren v Boljuncu Na pobudo Pokrajine Trst bo v petek, 29. aprila ob 16. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu srečanje na temo »Tržaško oljkarstvo in njegova prihodnost«. Po pozdravu predstavnika Pokrajine in Občine Dolina, bo uvodno poročilo podal arh. Wil-liam Starc, vodja sektorja za gospodarski razvoj in varstvo okolja Pokrajine Trst, nato pa so predvideni posegi dr. Susanne Frausin na temo »Oljkarstvo na Tržaškem: dejavnost v razdobju 1992-1994; popis oljčnih nasadov v pokrajini«, kmetijskega izvedenca Ermesa Biasizza o praktičnih poskusih razvoja oljkarstva v Frulaniji, geometra Claudia Majcna o splošnem položaju tržaškega kmetijstva, dr. Maura Marrancija o ovrednotenju oljkarskega bogastva v Toskani, dr. Antonia Cimata o toskanskem olju in njegovih značilnostih in dr. Paola Parmeggianija, vodje torkle Kmetijske zadruge v Trstu, na temo »Tržaško oljkarstvo, realnost in perspektive«. Komisar tržaške pokrajinske uprave dr. Domenico Mazzurco v spremni zgibanki piše, da se je površina oljčnih nasadov v zadnjem desetletju v tržaški pokrajini močno povečala in da se je pokazalo, da je ta kultura posebno primerna za ponovno uvajanje na naših tleh, kjer je bila v daljni preteklosti močno zastopana. Komisar Mazzurco meni, da lahko oljka pomeni pomemben vir dohodka za krajevno kmetijstvo, zanemariti pa ne gre niti njenega pomena za prostorski izgled ozemlja, kakor tudi ne pomena, ki ga ima oljkarstvo posebno za obrobna in zapostavljena območja, ki bi bila sicer izpostavljena nadaljnjemu nazadovanju in propadanju. Prav zaradi perspektiv, ki jih ta panoga ponuja, je tržaška pokrajinska uprava izdelala načrt za uvedbo oljkarskega katastra z ustrezno tematsko kartografijo, ki bo zajela vse oljčne površine na ozemlju pokrajine, (jk) NOVICE Sporazum o novi odkupni ceni mleka S posredovanjem ministra za kmetijstvo VValterja Luchettija je bil 13. aprila dosežen medprofesional-ni sporazum o novi odkupni ceni kravjega mleka v hlevu, veljaven za čas od 1. aprila 1995 do 31. marca 1996. Sporazum predvideva povišanje cene za 18 lir na liter od 1. aprila do 31. avgusta letos-in za nadaljnih 27 lir liter od 1. septembra naprej. Italijanska zveza kmetov (CIA), ki je skupaj z drugimi organizacijami kategorije podpisala sporazum, je izrekla priznanje ministru za njegovo posredovalno vlogo, ki je bila potrebna zato, da so na sporazum pristah njegovi koristniki, čeprav je trenutno položaj na trgu prehrambenega mleka in mlečnih izdelkov ugoden, kar vsekakor opravičuje razsodno podražitev te nujne življenjske prvine. CIA ocenjuje, da je sporazum ustrezen, čeprav le delno zadovoljuje proizvajalce, ki so po drugi strani prizadeti zaradi krčenja proizvodnje, ki ga je določila EIMA. CIA dodaja, da je medpro-fesionalni sporazum pomemben tudi zato, ker ustvarja pogoje za splošno izboljšanje razmer v mlekarskem sektorju, (-en) Letni občni zbor Konzorcija Kras Konzorcij za zaščiteno preklo vina Kras se bo sestal na svoji redni letni skupščini 29. aprila ob 20. uri v prostorih Kraškega muzeja v Repnu. Na dnevnem redu bodo poročilo predsednika o opravljenem delu, predstavitev in odobritev obračuna za leto 1994 in razno. To bo že tretja skupščina Konzorcija Kras, ki trenutno šteje 28 elanov iz vse tržaške pokrajine. V Vidmu predstavili osmo prireditev »Asparagus« VIDEM - Vsak petek od 28. aprila do 2. junija bo v Furlaniji potekala osma izdaja gastronomske manifestacije »Asparagus«, posvečene, kot pove že ime, beluš im ah po domače špargljem. To je eden od tipičnih proizvodov furlanskega kmetijstva, ki ga bo vrsta znanih restavracij in gostiln po vsej Furlaniji-Julijski krajini vsak petek ponujala svojim gostom. Pobudo so v petek predstavili v Vidmu skupaj s seznamom restavracij, ki bodo pri njej sodelovale, izvedeni somelierji pa bodo ob tej priložnosti h krožnikom ponudili izbrana in seveda usklajena vina. STROKOVNI NASVETI / FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA IN NJIHOVA UPORABA (II. DEL) 0 strupenosti sredstev proti škodljivcem Prvi del izvajanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev smo zaključili s sistemskimi, to je s tistimi pripravki, ki delujejo globinsko. Ti imajo poleg Ze omenjenih koristnih lastnosti tudi nekaj slabih. Ker jih rastlina vsrka, je večja nevarnost njihovih ostankov v pridelkih, zato imajo tudi na splošno daljšo varnostno ali karenčno dobo. Zaradi svojstvenega načina delovanja se pri njih pojavljajo problemi odpornosti, zato je treba s temi sredstvi več kolobariti in jih pogosto nadomeščati s kontaktnimi. To velja predvsem za fungicide, in tudi, čeprav v manjši meri, za insekticide in herbicide. Nadvse važen je tudi pojem strupenosti. Sredstva za varstvo rastlin so naravi tuje snovi, zato so za živa bitja in na splošno za okolje bolj alj manj strupena. Ko govorimo o njihovi strupenosti, mislimo predvsem na strupenost za ljudi, ki ta sredstva uporabljajo, na strupenost ostankov v hrani in krmi in - kot že omenjeno - na škodljiv vpliv, ki ga imajo na okolje. Kriteriji, ki jih morajo glede strupenosti izpolnjevati fitofarmacevtska sredstva, se iz leta v leto poostrujejo. Pred-no pridejo na trg novi pripravki, so podvrženi dolgotrajnim in natančnim toksikološkim raziskavam, ki jih omogočajo vedno bolj izpopolnjene analitske metode. Sredstva, ki ne zadoščajo današnjim strogim kriterijem, so izločena. Orientacijsko merilo za strupenost posameznih pripravkov je njihova povprečna akutna letalna ali smrtna doza, ki jo označujemo z LD 50. Ta je za vsako sredstvo drugačna, pove pa, koliko nekega sredstva izraženega v mg/kg Žive teže (ppm) v enkratnem odmerku je potrebno, da povzroči smrt 50 odstotkov poskusnih živali (podgane, miši, kunci itd.). Za zelo znan insekticid DI-METOAT (ki se prodaja pod imenom ROGOR) je npr. LD 50 okrog 250 mg/kg žive teže, za VINKLOZOLIN (RONI-LAN) pa okrog 10.000. Iz tega je razvidno, da je med raznimi sredstvi zelo velika razlika v strupenosti, saj je, kot smo videli pri omenjenih sredstvih, razmerje glede strupenosti 40:1. Istočano pa je treba poudariti, da so te vrednosti le orientacijske, ker ne vsebujejo tudi akumulativnih in kroničnih učinkov; prav tako je treba upoštevati, da ugotovitev na poskusnih živalih ni mogoče brez zadržkov prenesti na človeka. Po novih evropskih kriterijih so bila sredstva po strupenosti razdeljena v tri skupine (razrede): v prvo skupino sodijo tista, ki imajo LD 50 do 50 mg/kg žive teže, v drugo tista, katerih strupenost je med 50 in 500 mg/kg, v tretjo pa sredstva z nad 50 mg/kg strupenosti. Ta kriterij velja za zastrupitev prek prebavnega sistema, za zastrupitev prek kože in dihal pa so vrednosti drugačne. Glede na strupenost in na več načinov zastrupitve je seveda potrebna ustrezna stopnja previdnosti in zaščite. K osnovni zaščitni opremi sodi zaščitno oblačilo, gumijasti škornji, rokavice, primerno pokrivalo za glavo, za zaščito obraza pa respirator. Drugi vidik strupenosti in potencialne nevarnosti za ljudi so ostanki pesticidov v pridelkih. Da se tej potencialni nevarnosti izognemo, je za vsako sredstvo predpisana varnostna doba ali karenca. To je čas, ki mora preteči od zadnjega škropljenja z nekim pripravkom do pobiranja pridelka. Ta čas je različen od sredstva do sredstva in je v glavnem zajet med 7 in 30 dnevi. So pa tudi sredstva s krajšo (npr. 3 dni) in daljšo karenčno dobo (35 do 40 dni). Karenca je odvisna predvsem od hitrosti razgradnje posamezne aktivne snovi, v manjši meri pa od vremenskih razmer in rastlinske vrste. Glavni namen te dobe je, da v času pobiranja pridelkov ostanki ne presegajo predpisanih dopustnih ali toleriranih vrednosti. Dopustne vrednosti ali toleranca je določena na podlagi ugotavljanja količine ostankov, ki tudi v daljšem razdobju ni škodljiva za človeka. Toleranca se tudi zaradi čedalje večje občutljivosti ljudi do tega problema vedno bolj zmanjšuje. Z doslednim upoštevanjem karence in seveda tudi odmerkov odpadejo bojazni glede oporečnosti škropljenih pridelkov. Prav tako se močno zmanjšuje nevarnost pojavljanja pripravkov v virih pitne vode pri sekundarnih živilih (mleku, ribah, perutnini itd.). Vse to pa je seveda dosegljivo, kot smo poudarili v uvodu, le z res strokovno uporabo teh sredstev. Pri temu opravilu ni previdnosti in pazljivosti nikoli preveč. Skrb za človekovo zdravje in za okolje veleva, da strogo spoštujemo navodila, ki morajo spremljati posege s temi pripravki. Ge bomo, pa čeprav v malenkostni meri, s temi vrsticami k temu prispevali, naš trud ne bo zaman. dr. Mario Gregorič strokovna skužba Kmečke zveze Prvi korak k enotnosti kmetijskih organizacij V petek so se na pravem zgodovinskem sestanku prvič sestale vse tri stanovske organizacije italijanskih kmetov, Coldiretti, Confagri-coltori in Confedera-zione Italiana Agri-coltori (CIA). Srečanje je trajalo komaj pol ure, vendar je zadostovalo za prvi, pomemben korak proti sindikalni enotnosti kmetijskega sektorja. Vsi se namreč zavedajo nujnosti enotnega pristopa k velikim problemom, ki tarejo italijansko kmetijstvo in v imenu katerih je enotnost kategorije neobhodna. Kmetijske organizacije so Želele s tem srečanjem oddati tudi signal proti razdeljenosti, ki tačas prevladuje v družbenem in političnem življenju države. ® RAI 1 RETE 4 Aktualno: Euronevvs m Film: Adorabile infedele Dok.: Kvarkov svet (vodi (biog., ZDA ’59) Piero Angela) Teleprodaja: Affare fatto Oboški variete Aspetta la Nedeljski koncert banda!, risanke, 8.00 Nanizanka, vmes (11.30) L’albero azzurro, 8.30 La dnevnik banda dello Zecchino, Aktualno: Medicine a vmes risanke confronto Aktualna odd.: Zelena li- Dnevnik nija nju] Variete: Una tranquilla Maša settimana bianca Nabožna oddaja Parola e Oboški variete, risanke vita Film Zelena linija (vodi San- Film: Tototruffa '62 dro Vannucci) (kom., It. '61, i. Toto), Dnevnik vmes (19.00) dnevnik Variete: Domenica in TV film: 0 ritomo di Co- (vodita Mara Venier, Ste- lombo, vmes (21.55) fano Masciarelli) dnevnik Dnevnik TG4 - Posebna odd. o vo- Šport: 90. minuta litvah, vmes dnevnik Variete: Domenica in Film: Sherlock Holmes, Vremenska napoved, soluzione sette per cento dnevnik in šport (krim., ZDA ’76) Variete: Domenica in Pregled tiska RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.30 Nad.: Cvetje v jeseni (drugi del) daja o deželnih volitvah, vmes (.22.35, 23.30) Športna nedelja Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Film: L’ eclisse (dram., It. ’62, r. M, Antoniom), i. M. Vitti, A. Delon Dok.: Iz arhiva umetnosti - Pietro Cavallini RAI 2 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nam: Blossom Variete: In famiglia, vmes papežev blagoslov Dnevnik, oddaja o motorjih in vreme Variete: Italiaride Film: La capra (kom,, Fr. ‘81, i. P. Richard) Domenica Disney Film: II comandante Robinson crusoe (pust., ZDA ’66, i. D. Van Dyke) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Nam; L’ ispettore Derrick -11 caso Druse TG2 - Posebna oddaja o deželnih volitvah Nam; Komisar Koster Dnevnik in vreme Protestantizem Videosapere, 1.10 Taglio basso, 1.20 Ciak - 100 let kinematografije Sport: Hokej na ledu RAI 3 Variete: Fuori orario Film: Fulmine nero (pust., ZDA ’52, i. S. Coch-ran. Bob Steele) Koncert Šport: Maraton v Turinu, 12.15 tenis, Italia-Kana-da (Federation Cup, Z) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Aktualno: Diritto di re-plica Sport: Quelli che aspet-tano..,, 15.55 Quelli che il calcio... Šport: Konjske dirke, 18.15 teni Vreme, dnevnik, deželne vesti, Šport Variete: BlobCartoon Film: Le strade della paura (dram., ZDA ’88, i. Roy Scheider) Dnevnik in vreme Dok.: 25. april TG3 - Posebna odd. o volitvah, pregled tiska Film: Bolero (dram., ’34) CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.25 La copagnia dei viaggiatori Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nam: Nonno Felice (i. G. Bramieri) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi A. Castagna) TG5 - Posebna oddaja o volitvah, vmes (24.00) noCni dnevnik Aktualno: L’ angelo (vodi Claudia Khol), 0.45 Sgar-bi settimanali Aktualno: Anteprima ITALIA 1 SLOVENIJA 1 Ziv žav, pon. Arabela se vrača, pon., pon. 2/26 dela češke nadaljevanke Vrtiljak, pon. 28., zadnjega dela mehiške nadaljevanke Očividec: Riba, pon. angl. dokum. serije Za TV kamero, pon. Naša pesem '93 Obzorja duha Biblija, 15. oddaja: Prerok Jeremija, pon. Ljudje in zemlja Poročila Westbeach, pon. 3/10 dela angl. nadaljevanke Trenutki odločitve, slovenski (ČB) film V objemu gora, 7/13 kanadske nanizanke TV dnevnik 1 Po domače Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Presodite National Geographic, 6/16 del ameriške dokumentarne serije TV dnevnik 3, vreme Sport Sova: Čudna medigra, 2., zadnji del ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 Oboški variete m Nan.: Superboy, 11.30 [ero Euronevvs MacGyver Sova, pon. Odprti studio Športni dogodek Šport: Grand Prix, 13.30 G. Puccini: La Boheme, posnetek iz Vodič nogometnega pr- venstva operne hiše v Sidneyu Odprti studio Naša pesem Maribor '95, Film: Joe conbo il vulca- prenos zaključnega kon- no (kom., ZDA ’90, i. certa Tom Hanks, R. Stack) Športna nedelja Nan.: Highlander, 17.30 Razgledi slovenskih vr- Baywatch hov, 6/11 del: Odprti studio, vreme Smrekovec - znamenja na Film: Abbronzatissimi ugaslem vulkanu (kom., It. ’91, i. J. Gala, A. Top Gun, Parietti, T. Teocoli) ameriški film Odprti studio - Posebna Biblija, 16. oddaja odd. o volitvah Prerok Ezekijel Šport: Pressing, 23.45 Športni pregled Mai dire gol - Pillole EP v motokrosu, posne- Odprti studio - Posebna odd. o volitvah tek iz Orehove vasi Italija 1 šport KANALA # TELE 4 21.45 Dogodki in odmevi Nam: Mike Hammer Telequattro šport j La ragazza di Trieste MONTECARLO 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: Si salvi chi puo (kom,, Fr. ’68) Neurejeni potopis Sport: Golagoal Posebna odd. o volitvah Trije mušketirji, risani film Kaličopko Videoigralnica Male živali Dance Session, pon. Epikurejske zgodbe Zametne vrtnice, čestitke Spot tedna.VS Spot tedna Simply Red, pon. Dannijeve zvezde, v živo" Živeti danes, pon. Vreme Beverly Hills 90210 BI Kino, kino, kino Zlata nota, glasba Klasična video glava V očesu kače, pon. filma @ Koper OtQ Hrvaška 1 NBC SURER NBC 16.00 16.20 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 20.25 20.30 22.00 22.15 22.30 Euronevvs Po meri človeka - soočanje izkušenj, ponovitev zadnje oddaje »Achtung Baby«, oddaja o kulturi »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Vsedanes »Canale 27« - tedenski TV spored Euronevvs Žrebanja lota Caseyeva senca, ameriška komedija, 1978 Igrajo: Walter Matthau, Alexis Smith Režija: Martin Ritt No Comment Vsedanes Svet danes [dIHIF Avstrija 1 06.05 08.30 08.35 09.05 09.55 10.20 10.45 11.20 11.55 12.30 12.55 13.20 14.55 16.25 18.00 18.25 19.00 19.45 19.54 20.15 21.15 21.45 22.05 22.30 23.15 23.30 00.25 02.20 04.15 05.45 Dogodivščine na Karibskem morju, S. O. S. Hiša v Jeruzalemu Strah na gradu Otok zakladov Mišek Feivel in prijatelji Duck Tales Bugs Bunny Dinozavri Lois in Clark Blossom Parker Lewis Trije novčiči v vodnjaku, ameriška komedija, 1954 Počitnice na Immenhofu let, nemški film, 1957 Nosorog, italijanska komedija, 1991 z Budom Spencerjem v glavni vlogi Polna hiša Srček Korak za korakom Jubilej Vreme Pogledi od strani Škoda je za očeta, 7/13 del avstrijske serije Zmešnjava Vrhunci, Znova: Andreas Vitasek K stvari Cas v sliki Vizije Ameriški film Stalag 17, ameriški vojni film,1953 Igrajo: Don Taylor, Wil-liam Holden, Otto Pre-minger in drugi Rocky, pon. am. filma Fant, ki je bil dekle, argentinski film Jason King CIMF Avstrija 2 Cas v sliki Mednarodni spomladanski maraton Pogovor z novinarji ||ro Poročila iz parlamenta IKg Orientacija Cas v sliki liro Tednik MR Dober dan, Koroška MR Zakladnica zemlje Športno popoldne Cas v sliki B Klub za seniorje m Lipova ulica H Kristjan v času m Slika Avsbije K Avsbija danes Cas v sliki, kultura Vreme Sport Kraj dejanja Samski dom Cas v sliki Perry Mason in poročena prostitutka, am. krim., 1987 Uspavanka za truplo, ameriški film, 1964 Videonoč 08.50 09.00 09.05 09.30 11.00 11.05 13.00 13.30 14.00 14.05 14.10 15.00 15.30 16.20 17.05 17.15 18.50 19.30 20.02 20.10 21.55 22.40 23.00 23.30 23.50 00.20 TV koledar Poročila Zajčkove zgodbe Brabanec iz Amerike, kanadski film Igrajo: Margaret Lan-grick. John Wildman, Richard Donat in drugi Režija: Sandy Wilson Poročila Malavi zija Oddaja narodne glasbe in običajev Mb in dobrota Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Opera Box Mesta: Hong Kong, dokumentarna oddaja Beverly Hills, 10/30 del Poročila Kongres se zabava, av-sbijski film, 1965 Igrajo: Lili Palmer, Curd Jibgens, Hannes Messe-mer in drugi Grof Metternich želi vzpostaviti ravnotežje v Evropi. Za dosego svojega cilja uporablja ljubice, služabnike, sobarice in celo tajno službo. Mojster Fantaz, risana serija Dnevnik, vreme Sport Sedma noč Dr. Quinn, 12/16 del serije Dnevnik Slika na sliko Sport Memorial Ivana Jovanov-ca, šahovski komentar Sanje brez meja Ushuaia Potni list Čudovite hiše sveta Danes Spoznajte tisk McLaughlinova skupina Evropa 2000 Golf Konji v akciji Košarka ITN novice Potni list fflR Video moda Frontalno jg Govoreči jazz ITN fflR NBC večerna poročila Frontalno Mclaughlinova skupina Evropa 2000 9! CNN Pinnacle VVorld Bussiness This Week Larry King VVeekeend Shovvbiz Today Style With Elsa Klensch Earth Matters Inside Business VVorld Report Your Money Reliable Sources Travel Guide NFL Previevv VVorld Business This Week International Correspon-dents Futurewatch Monepveek The Week in Revievv VVorld Report Headline Nevvs This Week in NBA Headline Nevvs [kO Hrvaška 2 BBC PRIME 12.15 12.25 13.15 14.00 20.10 TV koledar Svet narave, 10/10 dokumentarne serije Cro Pop Rock Nedeljsko športno popoldne Grobnik; karate; veslanje; judo; košarka; AGI akademija; jadranje; NBA; tenis Cmo - belo v barvah: Umrli so v škornjih, am. (čb) film, 1941 Igrajo: Errol Flynn, Olivia De Havilland in drugi Kažipoti Spomini Philharmonic Hall @ Madžarska 12.00 12.05 13.05 15.05 15.35 16.00 17.05 17.35 18.25 19.00 20.10 22.10 22.50 Risanka Biblija Računalništvo Leporelo Glasbeni butik Zvon Rak, tempirane bombe v genih Gospodična, ponovitev serije Delta, znanstveni poročevalec Reformatorski program Disneyeve risanke Kultura bivanja Dan policije Kolo sreče Teden, nobanjepolitični pregled, vmes poročila Film meseca: Turner in Hooch, ameriški film Nemogoče?, magazin Sedem dni Gy6rgya Kar-dosa 15.00 15.25 06.10 17.00 Blue Peter Five Children And It Land Of The Eagle The Bill Omnibus 17.45 18.30 Antiques Roadshow Blake's Seven 20.30 Down To The Earth 21.00 22.30 23.20 00.00 Ending Up Rumpole Of The Bailey Songs Of Praise Ponovitve 3 DISCOVERV H Normandija, film o invaziji na Normandijo i ro Iz konjskega gobca i ro Nezaželeni hišni gostje ■ $5 Narava stvari Svetovna družina, film o racah Himalaja B Dinozavri, film o dinozavrih H Izven zakona, film o brezdomcih v New Yorku Potnik mm Po letu 2000 SKY NEWS 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 Target Sky News At Two Week in Review Int. Sky News At Three Roving Report Sky News At Four Financial Times Reports Live at Five Sky News At Six Week in Revievv Int. Sky News At Seven The Book Show Sky VVorld News Tonight Sky VVorld News Tonight Target RASI__________________im NEDEUSKA REPORTAŽA: Grenko sladko o Bavarski Prava, najbolj sladka čokolada je grenko - sladka Okusa po grenkem in po sladkem se čudovito dopolnjujeta, trdijo sladokusci, pa ne samo kulinarični, turistični tudi. O prijetnem grenkem pivu, bavarski pijači, ki je zasvojila ves svet in o saharinsko sladkih pravljičnih gradovih najbolj nenavadnega bavarskega kralja Ludvika E, ki so še vedno čudežni magnet za popotovanj želnje turiste vseh starosti. 2e sama misel predstaviti Bavarsko, to znano in vendar neznano nemško pokrajino po radijskih valovih, samo z zvokom, z zvokom besed in glasbe, se zdi skoraj nora, kot vse kar je v svojem kratkem, a sladkem življenju počel Ludvik H. TVS 1_______________21.25 NATIONAL GEOGRAPHIC ameriška dokum. nan., 6. del Izziv Aljaske Nevarno divjino Aljaske si je kljub sovražnemu podnebju nekaj družin izbralo za svoj dom. To je oddaja o pustolovcih 20. stoletja, ki so se odrekli udobju civilizacije in poskušajo živeti misel ameriškega pisatelja in naravoslovca iz 19. stoletja, Hemyja Thoreauja: »Odšel sem v gozdove, ker sem hotel živeti preudarno in se posvečati bistvu. Videh, če lahko sprejmem, kar ima takšno življenje ponuditi, da ne bi, ko bom umiral, spoznal, da nisem nikoh živel.« Živijo v lesenih kočah brez elektrike in tekoče vode. Celo v nujnih primerih je prva pomoč daleč, sosedje pa so oddaljeni na stotine kilometrov. Družbo jim delajo volkovi in medvedi, njihove zime so dolge in temne, temperatura pa se pogosto spusti na šestdeset stopinj pod ničlo. To so poslednji ameriški pionirji, la so si sami iz različnih nagibov izbrali življenje v divjini. 00 TVS 1 20.10 TVS 1 17.10 PRESODITE, kontaktna oddaja PO DOMAČE, ^ narodnozabavna glasba V 6. oddaji Presodite boste presojali ali naj čistilka Marija izmakne matematične kontrolne naloge in rešitve v šoli, kjer dela in ki jo obiskuje tudi njen sin. K dejanju jo sili velika Zelja, da bi sin izdelal razred in v življenju imel boljše možnosti izbire poklica, kot jih je imela sama. Zgodba je druga v seriji treh, ki so jih v razvedrilnem programu pripravili s slovenskmi igralci in svojo snemalno ekipo. Voditeljica Smilja Baranja je obiskala Svečino, kjer Slavica Krstič z domačini ohranja ljudsko izročilo. Na ljudsko temo bo zaigrala tudi Marko banda, ki se prav te dni odpravlja na pot čez lužo... Z narodnozabavnega področja prihajata v goste vse bolj uspešen ansambel Ekart ter znani mariborski glasbenik Boris Rošker. Za dobro voljo bodo poskrbeli humoristi Modre kronike iz Novega mesta. RAI 20.30 COHEN AND TATE, ameriški film, 1988 Igrajo: Roy Scheider, Adam Baldvvin in drugi Režija: Erič Red Devetletni Travis je prisostvoval mafijskem umoru, zato se je moral preseliti z družino v Oklahomo, kjer policija neprestano pazi nanj. Plačana morilca Cohen in Tate pa odkrijeta, kje deček ži- Film je izredno uspel Redov režiserski prvenec. Zgodna je napeta, atmosfera mračna, gledalec pričakuje tragedijo iz trenutka v trenutek. V ospredju je predvsem odlični Roy Scheider, več kot prepričljivi Cohen. melodramo in sentimentalnost ORF 14.30 DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja I ,| RAI 3 00.25 BOLERO, ameriški film, 1934 »Deutsch Und Glucklich«, slovenski pregnanci so si v letošnjem letu jubilejev ogledali bivša taborišča gorja. »Kulturni teden koroških Slovencev« v okrajnih mestih izven dvojezičnega naselitvenega območja je sestavni del koncepta za boljše sožitje med narodoma v deželi. V leseni deži shranjena rožanska in zilska zaseka šele z vloženimi klobasami dobi pravi okus. Po razkošni praznični zakuski se spet veseh-mo jedil iz domače kuhinje. »Tour '95 - lepote pri sosedih«; nagradni natečaj nudi tucji vam možnost brezplačnega dopusta. Igrajo: George Raft, Carole Lombard, Sally Rana, Frances Drake, Ray Milland in drugi Rezija: Wesley Ruggles Plesalec in plesalka sta idola nočnih lokalov. Nekega dne ga plesalka zapusti, da bi se poročila Ob začetku prve svetovne vojne plesalca pokličejo v vojsko, ob vrnitvi je hudo bolan. Nekega dne pride v lokal plesalka z možem. Z bivšim KANAL A 20.05 BEVERLVHILLS 90210, ameriška nanizanka, 10. del Igrajo: Shannen Doherty, Jason Priestley, Luke Perry in drugi Kot darilo za rojstni dan, prijatelji pripravijo Dyla- prišla do dobre ocene, i neprimerno vedenje v šoli. Zato se določi, da se preselijo. sorja zapeljala, da bi tako prišk Suina mama izve za hčerkino ft as®©®, as laAfsufcj v MUSIČ TELEVISION 08.30 US TOP 20 Video: 10.30 MTV novice: 11.00 Velika slika: 11.30 Angleški top 20: 13.30 Prvi pogled; 14.00 Šport; 14.30 Real VVorld 1; 15.30 Video: Bruce Spring-steen; 18.30 Plugged: Bruce Springsteen; 20.30 MTV novice; 21.00 120 minut; 23.00 Beavis & Butthead; 23.30 Headbangers Bali; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 14.00 Marvel Action Hour; 15.00 Paradise Beach; 15.30 Teech; 16.00 Star Trek; 17.00 Entertainment; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Mills 90210; 21.00 Melrose Race; 22.00 Vesoljske steze; 23.00 Rene-gade; 00.00 Entertainment Tonight; 01.00 Sibs; 01.30 Rachel Gunn, R. N. PRO 7 11.50 Superboy; 12.20 Mož iz morja; 13.10 Ben Cropp; 14.10 Emmeran; 14.15 Neroda s šestim Čutom, nem. franc, kom., 1975; 16.10 Opice, gangsterji in milijoni, ameriška komedija, 1981; 19.55 Poročila; 20.15 Bru-baker, ameriški triler, 1979; 22.45 Palm Beach Duo,; 01.05 Poročila; 23.40 China VVhite, ameriški akcijski film, 1990; 01.15 Dva proti dva, talk show; 03.30 Poročila; 03.40 Ponovitve PREMIERE 14.25 Premiera; 14.40 Surf Ninjas, am. komedija, 1993; 16.10 Toluambi, pozabljeno ljudstvo, dokumentarec; 17.20 Romanca v Seattlu, am. kom. 1993,; 20.00 Premiere; 20.15 Benny in Joon, ameriška tragikomedija, 1993; 21.50 Kalkofov zaslon; 22.00 Erič Clapton: History Of The Biues; 23.30 Krik golobice, am. triler, 1992; 01.05 Suita 18; 02.40 Leprechaum; 04.10 Vročica; 06.00 Antarktika, dokumentarec SATI 10.20 Divji konji, it. vestem, 1973; 12.00 Akcija, skeči in iluzije; 13.00 Ne pošlji žene v italijo, nemška glasbena kom., 1960; 14.45 O, bog, ameriška komedija, 1977; 16.25 Vražja soteska divjih volkov, pustolovski (Hm, 1974; 18.15 Koto sreče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet; 20.15 Hribovski zdravnik- septemberska nevihta; 22.15 Pogovor v stolpu; 23.30 Štiriindvajset ur, novinarji poročajo; 00.05 Bobby Deerfield, ameriška melodrama, 1977; 02.15 Ponovitve EUROSPORT 10.00 Tenis, posnetek A1P turnirja iz Hong Konga; 12.00 Jahanje, iz Hollywooda; 13.00 Rokomet; 14.30 Motociklizem, iz Suzuke; 16.00 Hokej na ledu, SP skupine A; 19.00 lndy Car, prenos iz Nazareha v Pennsylvaniji; 21.00 DTM, pos. iz Hockenheima; 22.00 Hokej na ledu, SP skupine A' 00,00 Motociklizem, posn. VN Japonske iz Suzeke RTL 11.30 Nazaj v preteklost. Smrtonosna past; 13.10 Kdo je šef?; 14.45 Otok na koncu Sveta, ameriški pustolovski film, 1974; 16.55 Thunder in Paradise - vroči primeri, hladne pijače; 18.45 Poročila; 19.10 VVestrdeich; 22.15 David Copperfield -15 Vears Of Magic; 22.35 Prime Time - prva izdaja; 23.15 Eden; 23.45 Playboy Late Night; 00.15 Kanal A RTL 2 15.15 Starclub L. A.; 15.45 Califomia College; 16.25 Nasmehnite se prosim; 16.55 Daveov svet; 17.25 Uš; 19,00 Acapulco H.E.A.T.; 20.00 Poročila; 20.15 Na jug; 21.15 VValker; 22.15 Paint It Black; am. triler; 00.10 Nobena pot ne vodi nazaj; 02.40 TV Bravo: 04.30 VValker, pon. SKY MOVIES 13.00 Toys, ameriški film 1992; 15.05 Bonanza; 16.50 Coalminer's Daughter, ameriški film, 1993; 18.55 Toys, ameriški film, 1992; 21,00 The Substitute, ameriški film, 1993; 23.00 Bitter Harvest, ameriški film, 1993; 00.40 Kika, španska komedija,1993; 02.35 The Movie Show, ameriški film 1992; 03.05 Frauds, avstralski film, 1992; 04.35 Sheena MOVIE CHANNEL 14.40 A Tree Grovvs In Brooklyn, ameriški film, 1945; 16.50 A River Runs Through It, ameriški film, 1992; 19.00 Dennis, ameriški film 1992; 21.00 The Firm, ameriški film, 1993; 23.25The Borrower, ameriški film, 1991:01.10CB4, ameriški film, 1993; 02.40 Anthony’s Desire, ameriški film, 1993; 05.45 The Care Bears Movie FILMNET + 14.00 Djsney's Aladdine; 16.00 EMs: His Life And Times; 18.00 Swing Kids, ameriški film 1993; 20.00 Splitting Heirs, ameriška komedija, 1993; 22.00 Polismodaren, ameriški^ film, 1993; 00.00 House Of Cards, ameriški film, 1994; 02.00 The Diamond Svvords, ameriški film, 1993; 04.00 Penny Serenade SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Super avtomobili; Super Shop; 15.00 Srečanje s tiskom; 16,00 McLaughlinova skupina; 16.30 Evropa 2000; 17.00 Avtomobilizem, baseball, rugby; 19.00 Poročila; 19.30 Počitniški cilji; 20.30 Auslandsjoumal; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Golf; 00.30 Novice; Frontalno; McLaughlinova skupina; Evropa 2000; Riviera; Datelina; Enak čas TNT 20.00 The Strawberry Blonde, ameriški film, 1941; 22.00 VVhite Heat, ameriški film, 1949; 00.00 The Super Cops, ameriški film, 1974; 01.35 The Beast Of THe City, ameriški film, 1932; 03.05 Scene Of The Crime ameriški film, 1949 DSF 08.00 Življenje v divjini; 09.00 Monster Trucks; 10.00 Ka- skaderji; 10.45 Monster Trucks; 11.45 Motošport; 12.00 Normalno; 12.30 Tenis; 18.00 Iz športne dokumentacije; 19.00 Košarka; 20.00 Motošport; 21.00 Boks; 21.45 Športna poročila; 21.55 Hattrick; 23.45 Hattrick Tifosi; 23.45 Biljard; 01,00 Boks; 01.45 Biljard vox 07,50 Dominijon; 08,10 Regal Shop; 09.40 Format NZZ; 10.25 Spiegel TV Special; 12.50 Inšpektor Wexford posreduje,pon.; 14.45 Lassie, pon.; 18.25 Voxtour; 19.15 Airwolf; 20.15 Strah pred višino, ameriški film, 1977; 22.00 Pretty Baby ameriški film, 1977; 23.55 Prava ljubezen; 00.55 Airwolf 3-SAT 13.30 Sprehodi; 13.45 Šport; 16.30 Barbie, Ken in prijatelji; 17.00 Potovanje po Švici; 19.00 Danes; 19.10 Talk-show; 20.15 Pozdrav za Hannsa - Dietra Huscha, kabaret; 21.00 Michi postane senjorrta; 21.30 Praznik v Zu-richu ZDF 12.00 Nedeljsko! koncert; 12.47 Stališče; 13.30 Dobimo se v naravi; 13.55 Šport ekstra; 18.15 Mona Lisa; 19.00 Danes, vreme; 19.30 Naravne katastrofe; 20,15 Nepozabni konec tedna; 21.45 Danes; 23.40 Šport v nedeljo; 23.45 Mal, televizijska igra FILMNET 14.00 Cirkus zvezd, ameriška drama, 1991; 16.00 Nočno nasilje, am. film,1946; 17.30 Short Story Cinema, kratkometražni film; 18.00 Razna obala, am. film; 20.00 Entertainment Nowl; 20,25 Italijanski nogomet; 22.20 Mož iz Cadillaca; 00.00 Lantem Hill, ameriška drama CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 08.00 Sadežovi; 08.30 Vogijev lov za zakladom; 09.00 Vogijeva vesoljska dirka; 09.30 Droopy D'; 10.30 Jabber Jaw; 11.00 Sharkey & George; 11.30 Scoobyje-va dipijada; 12.00 Počakaj, da tvoj oče pride domov; 12.30 Na pomoč, kosmati medved; 13.00 Skrivnostna veverica; 13.30 Glavne risanke; 13.45 Vesoljski duh; 14.00 Super kos; 16.00 Detektiv Palec; 16.30 Ed Grimley; 17.00 Glavne risanke; 17.00 Kapitan Ranet; 18.00 Bugs & Daffy nocoj: 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetso-novi; 19.30 Kremenčkovi TV 5 16.10 Claire Lamarche; 17.45 Bon VVeekend; 18.15 Korespondenca; 19.00 Trideset milijonov prijateljev; 19.25 Pet kontinentov; 22.35 Igra slavnih; 22.45 Repovedane igrice; 03,30 Ponovitve Z" z Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6,00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik: 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -98,1 - 100,3- 100,6- 104,3 - 107.6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje;' 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14,00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnlk-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali- mero in otroci; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 American Top 40; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat, Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Kontradibidon-Neo-Folk Kultura; 17.00 Morilec se predstavi: Psy-cho-Killer; 18,00 Koncertne napovedi; 19.00 TB: Shane MacGovvan & The Popes; 20.00 Imbro-Liga: Finale finala; 23.00 Koncert: Voussou N' Dour -PQE - Opera Africa. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar: 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Zakleti grad (M. Pe-rat, r. A. Rustja); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Cakole na placu; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: 22. leto ob zori - La bella tigre spet v Trstu (L. Turk, 11.); 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30,17.30 Poročl-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (šolske sestre); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi^/ k KRIŽANKA Nedelja, 23. aprila 1995 AVTOR: SIMON BIZJAK POČASEN UTRIP SRCA ST. SLOVENSKI POPEVKAR IN ŠANSONJER TV ŠPORTNI KOMENTATOR (ANDREJ) 3 DELAVKA V LESNI INDUSTRIJI STAR SLOVAN RICHARD CHAMBER- LAIN / ZENSKO IME JEZERO NA MEJI MED ZDA IN KANADO STRIM. KOMEDIOGRAF DEL PRISTANIŠČA FRIDERIK? BARAGA SILJENJE K ČEMU FR. KNJIŽEVNICA (LOUISE, 1813-90, CONTES«) DEL KMEČKEGA VOZA RIM. BOG. MLADOSTI MIRAN ALISIC RADIKAL OCETNE KISLINE ROCKA UŽITNA GOBA, KARZEU KNJIGA Z ODLOMKI IZ SVETEGA PISMA VOJAŠKO POROČILO IZBRIZG SEMENSKE TEKOČINE ZA POLTON ZNIZANI TON D VEDA O ODKRIVANJU KA-ZNIVIH DEJANJI SANJE MUSLIMANSKO ZENSKO IME PREB. JAVE KOŠUTA ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V INDIJI LAHEK ČOLN |Z DVOSTRAN-IKIM VESLOM MESTO V JUŽNI TURČIJI ZENSKA, KI GOVORI KAJKAVSKO IGRALEC GUINNESS VECSRN, SRNE PURINSKA BAZA, SESTAVINA NUKL. KISLIN. REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE PRITOK BALHASKE-GAJEZERA ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL POKRAJINA V S. ARABIJI, OB RDEČEM MORJU ROMAN VRSTA KONČAR HRASTA VRSTA VRBE POSEKA, ČISTINA V GOZDU NOETOVA BARKA PRIPAO. LJUD. V PIRENEJIH KRATEK POŽIREK ZNAMENJE V OBLIKI STEBRA (NAR.) TELIČKA RICHARD STRAUSS GL. MESTO SENEGALA VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI NAJVISJA GORA TURČIJE ANTON AŠKERC KRAJ V Z. SLOVENIJI PODOBA. FIGURA STOJAN AUER TOVARIŠ, PRIJATELJ (POG.) SL TRŽAŠKI PESNIK (MARKO) SVEDSKI TENISKI IGRALEC LARSSON TROPSKA ZAČIMBA AM. IGRALKA (LINDA) GORA V ŠVICI (PIC D') MALOPRIDNEŽ, LUMP GOROVJE V INDIJI OSKAR KOKOSCHKA EMILE OZIRALNI VERHAEREN ZAIMEK SLOVNIČNO ŠTEVILO, PLURAL MORSKA OŽINA ETIOPSKI GOSPOD BIVŠA AM. TENISAČICA CES. RODU (MARTINA) PALEOLITSKA JAMA V ŠPANUI ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI DVIG S TAL AVSTRIJSKI ARHITEKT (ADOLF) AVGUST ŽIGON SL. PEVKA PRODNIK BREZ- NAGLASNA BESEDA POLIFEMOV TEKMEC VERIGA (STAR.) ALGE IN PLAVAJOČE RASTLINE NA VODI NAČIN BREZPLAČNEGA POTOVANJA MAJHNA OSA TAJSKA ZMRZNJENA VODA GROFUA (ANG.) VRSTA KONJ-SEGATEKA POLDRAG KAMEN PREBIVALEC LITIJE RUSJANOVO LETALO ELEGICNOST AZIJSKA DRŽAVA (GL. MESTO BAGDAD) TANEK LAS ČEBELJA PASA KOS CELOTE BOLOGNA TKANE HLAČE CIGAN KRALJICA ILIRSKIH ARDIJEJCEV AM. IGRALKA (PATRICIA) GRŠKA ČRKA ZELIŠČE ANETOV ROMAN SP. LIRIK [JUAN RAMON) JEAN ANOULIH DESNI PRI-TOK VISLE REKA IGRALEC NATAK- NITEV STAREJŠI IT. PEVEC (FAUSTO) NEUMNA ZENSKA DIVJA MAČKA POSVETILO IZ ZAČETNIC NOBELU CVETNO BARVILO ZENSKA, KI IZDELUJE STATUE VRHUNSKI ŠPORTNIK MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB GR. MIT. LETALEC JAP. RIŽEVO ŽGANJE PRISTANIŠČE VUZRAELU KRAUEVIC IZMAHABH. SLIKAR POKRAJINE PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA NAČELO NIZOZEMSKI SLIKAR (PIETER VAN) MODERNA GLASBA PREPROSTO OBUVALO CELJSKA TOVARNA MOLIVEC V SRKRSC. UM. CHARLES NODIER TJAŠA ANDREE Gesla križanke >> 16-04» Jeruzalem, Oljska gora, Jezusov grob, 1 - križev pot, 2 - Golgota Rešitev križanke »16-04» poslanka, Altamira, stik, Kir, jam, Lož, Jeruzalem, EK, Ledava, kormoran, ala, PR, ideolog, Este, konj, Senčar, Anton Petje, Obir, as, Jože Kuralt, azilant, RAI, Arad, Maor, uvala, kitolov, Livno, savana, stanar, steza, klon, sak, LE, kna, titan, avgit, Arsak, naira, Janigro, EV, nitrofoskal, Ela, Rosana, Oton, metanol, Moloh, kal, Solan, Zl, Anina, obara, TL, Te, aba, Ono, Gv, ranta, Oljska gora, Stan, Kal, mrlad, ST, mulj, agnostik, Anka, DO, narval, adam- sit, lleana, Re, buča, sopran. SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/176 72 28 Danes, 23. aprila, ob 19. uri: B. Slade ■ OB LETU OSOBE J (SD). SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V ponedeljek, 24. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma ponedeljek in izven. Predstava bo Se v torek, 25. apma, ob isti uri, za abonma torek in izven in v sredo, 26. aprila, ob isti uri, za abonma Studentski tretji in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 V sredo, 26. aprila, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. [Aleš Valič in Nataša Matjasec V petek, 28. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950 V petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet - CARMEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBEN BROI-TMAN. Zadnja predstava v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ. MGL, tel.: 061/210-852 Vponedeljek, 24. aprila, ob 19.30: F. G. Lorca -VERMA, za atronma M. Predstava bo Se v torek, 25. aprila, ob isti uri, za abonma red U in v sredo, 26. aprila, ob isti uri, za abonma red O. V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber - NA SMUCI-SCU, za izven in konto. Zadnjic v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOVV STRAHOVV, za izven. Ob 20. uri: M. Csmoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni! LGL, tel: 061/314-962 VELIKI ODER V torek, 25. aprila, ob 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven. Predstava bo Se v soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 23. aprila, ob 20. uri: predstava DODI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM v izvedbi gledališke skupine NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI, premiera. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 V torek, 25. aprila, ob 11.30: H. Ibsen - STRAHOVI, za abonma Vin. mladinski in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V ponedeljek, 24. aprila, ob 19. uri: V. Modemdorfer -TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma dijaški II in izven. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 23. aprila, v Minoritih ob 20. uri: M. Vezo visele - JERMANOVO SEME, za abonente in izven. V torek, 25. aprila, Mali oder ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V torek, 25. aprila, Velika dvorana ob 19.30: JUBILEJNI NASTOP SREDNJE BALETNE SOLE, za izven. V soboto, 29. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Stein-Bock-Hamick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 23. aprila, ob 11. uri: Jožica RoS - UGANKE, ZANKE...? NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 23. aprila, ob 17. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma nedelja in izven. Predstava bo Se v torek, 25., in v sredo, 26. aprila, ob 10.30, za šolo. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Danes, 23. t. m., ob 16. uri (red C) igra Sergeja VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario Ursic. Ponovitev jutri, 24. t. m., ob 16. uri (red I), v torek, 25. t. m., ob 16. uri (red H), v sredo, 26. t. m., ob 20.30 (red D), v Četrtek, 27. t. m., ob 20.30 (red E) in v petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F). Gledališče Rossetti Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c'era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. V teku je predprodaja vstopnic za predstavi »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10A). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 23. t.m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Extona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Ma-siero in Mariangela D’Abbraccio. Jutri počitek. Ponovitev v torek, 25. t. m., ob 16.30. MILJE Gledališče Verdi Danes, 23. t. m., ob 17.30 »Fantasia in Groo-ve« v izvedbi plesne Sole Arianna. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 26. t. m., ob 20.30 koncert »Purcell in »The Ale House«. Nastopa ansambel Oro Cantione Antiqua iz Londona. Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Sch-norrja. KOROŠKA CELOVEC Siidbahngiirtel 24 - Klagenfurter ensemble SPZ: jutri, 24. t. m., ob 20. uri Janko Messner »XY ungelost« - monodrama. kValdorfschule (VVilsonstrasse 11): v torek, 25. t. m., ob 15. uri lutkovna igra »Peter Klepec«. BiLJAK Hotel Post: danes, 23. t.m., ob 20.00 - Literarna matineja z Augustom VValzlom. ŠENTVID OB GLINI Dvorana gosp.zbornice: jutri, 24. t.m., ob 18.00 - Otvoritev 3. Kulturnega tedna koroških Slovencev. TINJE V Domu: v torek, 25. t. m., ob 19.30 literarno srečanje. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Ljubljana CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 FILM Do 26. aprila, ob 20. uri: SPI Z MA-NO/SLEEP WITH ME. Neodvisni ameriški, nakladaški, komični, romantični film. Slovenski podnapisi. SEMINAR V ponedeljek, 24. aprila, ob 12. uri: MLADOSTNIK - PRIČA, ŽRTEV IN IZVAJALEC NASILJA - 4. seminar iz cikla Namesto koga roža cveti. Strokovna izvajalka dr. MARTINA TOMORI. GALERIJA KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 23. aprila, ob 21. uri: plesno-gle-daliski dogodek TELO avtorja Nebojse Ivanoviča. društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 ^ torek, 25. aprila, ob 19. uri: predavanje JANEZA GRADIŠNIKA z naslovom PREVAJANJE IN POZNAVANJE SLOVENŠČINE. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V ponedeljek, 24. aprila, ob 20. uri: dobrodelna prireditev za Center Dolfke Boštjančič - Ig. Nastopajo: GLEDALIŠČE ANE MONRO, GREEN TOWN JAZZ BAND Z ALENKO GODEC. BREŽICE POSAVSKI MUZEJ, Prvih borcev 1 V ponedeljek, 24. aprila, ob 10.45: ob razstavi slik Vojka Pogačarja poteka likovno-teoretsko predavanje O barvni ciklomatiki avtorja razstave. V galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava del SABE SKABERNEin DRAGA ROZMANA Drago Rozman: Brez naslova, 1994 GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V torek, 25. aprila, ob 19. uri in v Četrtek, 27. aprila, ob 18. uri: G. Puccini -TURANDOT (GD). CEKINOV GRAD V torek, 25. aprila, ob 19.30: komorni koncert STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. SLOVENSKA FILHARMONIJA V sredo, 26. aprila, ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. KUD FRANCE PREŠEREN V nedeljo, 28. aprila, ob 23. uri: koncert KAPELA LA CHATELIERE. ILIRSKA BISTRICA MKNZ, Bazoviška 26 Danes, 23. aprila, ob 22. uri: koncert skupine THE PLEASURE FUCKERS. NOVA GORICA KD NOVA GORICA V ponedeljek, 24. aprila, ob 20.30: koncert CAMERATA LABACENSIS. Dirigent: Reinmar Neuner. Solista: Mile Kosi (viola), Frane Avsenik (viola). VRHNIKA CANKARJEV DOM Danes, 23. aprila, ob 20. uri: dobrodelni koncert za pomoč duševno prizadetim otrokom. Nastopajo: ČUKI, NEW SWING QUARTET, IVAN HUDUIK, OBVEZNA SMER, OTROŠKI PESVSKI ZBOR PINOCHIO, VRHNIŠKA GODBA NA PIHALA, MISA MOLK in BORIS KOPITAR. RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike 1947-1969 - PICASSO & MADAME Z. Razstava filmska ustarjalnost METODA in MILKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja. Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA - Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. Razstava VVARCHITECTURE - Sarajevski uroicid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana). MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 7. maja na ogled Ambientalna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO - Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK )e na ogled do 11. maja. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MAUJA. GALERIJA LEK, Verovskova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava MARKA POGAČNIKA je na ogled do 5. maja. KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja. KI - KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava fotografije z gora - TAIRRAZ. ARBORETUM - VOLČJI POTOK Razstava slik DUŠANA LIPOVCA. BOVEC KD BOVEC Razstava fotografij SVETLOBA GORA je na ogled do 7. maja. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja. KRANJ GALERIJA MESTNE HIŠE Razstava SABE SKABERNE in DRAGA ROZMANA je na ogled do 13. maja. MARIBOR NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30 Razstava slik SANDIJA ROJA je na ogled do 4. maja. FOTOGALERIJA STOLP Razstava fotografij NATURFREUNDE OSTERRE-ICH FOTOGRUPPE KNTTTELFEVVLD. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOV1C je na ogled do 20. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA RIKA DEBENJAKA do 28. maja Mestna galerija Piran - retrospektiva slik Krstilnica Sv. Jurija v Piranu - sakralne slike Galerija Meduza Koper - grafike Galerija Insula Izola - risbe, ilustracije, znamke TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 23. t.m., ob 16. uri (red G) predstava C.W. Glucka »Orfeo ed Euridice«. Dirigent Peter Maag. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Od torka, 2. maja predprodaja vstopnic za opero »Fe-dora«, ki bo na sporedu od 9. do 23. maja. Avditorij Muzeja Revoltella Nedeljski koncerti: danes, 23. t.m., ob 11.00 - Koncert skupine »Li Festinanti«. Jutri, 24. t.m., ob 18.00 - Recital sopranistke Giovanne Casolla. Pivnica Forst Europa V četrtek, 27. t. m., ob 21. uri polfinale za festival tržaške narečne popevke. Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke, bo 4. maja. OPČINE Župnijska cerkev Danes, 23. t. m., ob 20. uri koncert velikonočnih pesmi MPZ Anton Foerster iz Ljubljane. Zborovodja prof. J. Trošt, solistka A. Plevnik, orgle D. Močnik in H. Kosem. MILJE Gledališče Verdi Danes, 23. t. m., ob 11. uri koncert za kitaro in glas. Nastopata Eleni in Eugenia Kanthou. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: v Četrtek, 27. t.m., ob 17.30 otvoritev razstave sarajevskega slikarja Mihridžana KulenoviCa Mimice -»Korenine«. Razstava bo na ogled do 11.maja. Palaca Costanzi: do 30.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 29. t.m. razstavlja slikar Piero Marcucci. Urniku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov. Galerija Torbandena: do 30. t. m. razstavlja slikar Edo MurtiC. Art Gallery: do 29. t.m. razstavljajo slikarji Nilo Cabai, Marino Cassetti, Pietro Girotto in Elvio Zorzenon. Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione*. Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicold 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Fama, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja.. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Jutri, 24. t, m. otvoritev skupinske razstave tržaških umetnikov. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. TINJE Na ogled so dela Garya Bukovnika iz Nevv Yorka. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. GORICA Kulturni dom V petek, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-let-nici osvoboditve. Prireja ZSKD. Koncertna sezona M. R. Li-pizer: v soboto, 29. t. m., ob 20.30 koncert Camerata mu-sicale iz Padove. SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok. PROMOCIJSKA LIGA Juventina v Manzanu odločno na zmago Juventina se bo danes podala v Manzano, kjer jo Caka ekipa, ki še ni matematično rešena pred izpadom iz lige. Zato bo naloga našega moštva dokaj težka, saj je Manzano solidna ekipa, ki je Juventino kar namučila že v prvem delu prvenstva. Takrat so današnji Juventinini tekmeci sicer izgubili z 0:3, naše moštvo pa se je moralo pošteno potruditi, preden je spravilo na kolena to ekipo. Medtem je Manzano tudi zamenjal trenerja in v zadnjih kolih precej dobro igra. Juventina, ki še ni teoretično izločena od boja za napredovanje, bo seveda igrala na zmago. Do konca manjkajo še štiri kola in v nogometu se je že večkrat zgodilo tudi nemogoče. Če se ekipam pri vrhu kaj zatakne, je treba to izkoristiti. Pri Juventini se sicer zavedajo, da je upanje v napredovanje skoraj samo še pobožna želja, toda do konca bo treba zaigrati s polno paro in izkoristiti vsako možnost, ki bi se do konca prvenstva »čudežno« ponudila. PRVA AMATERSKA LIGA / ZA VSE NAŠE ENAJSTERICE DANES IZREDNO POMEMBNA SREČANJA Sovodnje z zmago lahko že vse odločijo Toda Zaule bodo trd nasprotnik - Tudi Zarja Vesna in Primorje morajo danes nujno zmagati Zarja ima v boju za tretje mesto lepo prednost pred Vesno domači šport Danes Nedelja, 23. aprila 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Manzanu: Manzano - Juventina 1. AMATERSKA UGA 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Zaule; 16.00 v Bazovici: Zarja - Basaldella; 16.00 na Proseku: Primorje -Donatello; 16.00 v Križu: Vesna - Flambro 2. AMATERSKA UGA 16.00 na Padričah: Gaja - Fincantieri; 16.00 v Re-pnu: Kras - Poggio; 16.00 v Slovrencu: San Lorenzo -Primorje 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Doberdobu: Mladost - Monfalcone; 10.30 v Dolini: Dolina - Breg NARAŠČAJNIKI 8.45 v Miljah: Altura Muggesana - Zarja Adriaim-pex; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Capriva ZAČETNIKI 10.30 v Gorici, igrišče pri Stražicah: Azzurra - Sovodnje MLAJŠI CICIBANI 11.00 v -Trstu, na Montuzzi: Montuzza - Breg KOŠARKA MOŠKA čl UGA 18.30 v San Donaju: San Dona - Jadran TKB MOŠKA C2 UGA 11.00 v Trstu, na Alturi: Ferroviario - Bor Radenska DEČKI 16.00 v Briščikih, dom Ervatti: Sokol - Adi Ronchi PROPAGANDA 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Autocarrozzeria Boris A - Poggi; 11.00 v Trstu, Vrdelska cesta: U-bertas A - Sokol TENIS MOŠKA C UGA 9.00 na Padričah: Gaja - Tč Latisana ODBOJKA NARASCAJNICE 9.30 v Trstu: Oma A - Sloga B KOTALKANJE MEDNARODNO MLADINSKO TEKMOVANJE 14.00 v Renčah: Nastopata tudi Polet in Vipava DEŽELNO PRVENSTVO ZA ZAČETNIKE IN NAJMLJASE 15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: nastopata tudi Polet in Vipava Sovodnje - Zaule Derbi tega kola bo gotovo v Sovodnjah, kjer bo domače in vodilno moštvo igralo proti Zaulam, ki so tretje na lestvici. To srečanje je seveda pomembno za obe ekipi, še zlasti pa za Sovodenjce, saj si želijo oddolžiti za poraz, ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva. Bil je to še posebno pekoč poraz, saj ga je naše moštvo doživelo po enem letu »nepremagljivosti«. »Dobro in vestno smo se pripravili tudi za to tekmo. Med velikonočnimi prazniki smo opravili tri treninge. Tudi na tem srečanju bomo skušali predvajati svojo igro. Absolutno ne smemo taktizirati. Moramo igrati odločno od prve do zadnje minute in prepričan sem, da bomo tako osvojili vsaj točko. Do konca prvenstva manjkajo še štiri kola. Po tej tekmi z Zaulami bomo igrali dvakrat na tujem proti Mossi in Edile Adria-tici, prvenstvo pa bomo končali doma s Futuro. Če bomo v naslednjih dveh tekmah osvojili tri točke, bomo napraviti že lep korak do napredovanja. Ponavljam pa, da moramo na vsaki tekmi dati vse od sebe. Le tako bomo dosegli svoj cilj, napredovanje v višjo ligo,« je dejal predsednik SD Sovodnje Gian-ni Marson. Trener Sovodenj Cupini nima težav glede sestave. Okrevala sta namreč tudi Fajt in Devetak Zarja - Basaldella Bazovci bodo po dvotedenskem počitku danes igrali verjetno v popolni zasedbi, nam je povedal odbornik Zarje Stojan Metlika. Dodal je, da sta poškodovana le Germani in Fabio Cocevari, medtem ko bo Sclaunich verjetno stopil na igrišče, čeprav še ni povsem okreval. Zmaga je tokrat za Bazovce obvezna, če hočejo obdržati tretje mesto na lestvici. Tako lahko upajo, da bodo igrali odločilne tekme za prestop v višjo ligo. Metlika je tudi povedal, da v Bazovici sedaj navijajo za Pro Gorizio. Če si namreč Goričani zagotovijo obasta-nek v meddeželni ligi, bodo tretjeuvrščene ekipe 1. AL igrale dodatne tekme za napredovanje. Naloga Bazovcev pa bo danes vse prej kot lahka. Basaldella je z 29 točkami že na varnem in zato lahko igra sproščeno, medtem ko bodo Bazovci psihično Če Zarji danes ne bo uspelo zmagati, bi se njen položaj na lestvici lahko dokaj za-plletel, še posebno ker bo nato dvakrat igrala v gosteh proti ekipama, ki se borijo za obstanek (Flambro, Buiese). Primorje - Donatello Podpredsednik Primorja Dario Husu je priznal, da je poraz, ki so ga doživeti proti Aurori, nekoliko prizadel nogometaše Primorja, ki so upati na točko, s katero bi si verjetno zagotoviti obstanek v ligi. Prav zaradi tega primorjaši danes morajo zmagati in cilj bi bil zagotovljen. Gostiti bodo zadnjeuvrščeni Donatello, ki je matematično že obsojen na izpad. Primorje bi torej moralo brez težav zmagati? Prepričani pa smo, da ne bo tako. Vi-demčani so pred dvotedenskim počitkom prisiliti na delitev točk prvou-vrščeni Rivignano in premagali Zarjo. V prvem srečanju s Primorjem pa so igrati neodločeno brez go- TRETJA AMATERSKA LIGA / TE2KO ZA MLADOST V dolinskem deibiju je Breg izrazit favorit Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici,v ponedeljek, 24. aprila, zaprta. ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v petek, 27. aprila 1995, 31. redni občni zbor, ki bo v športnokulturnem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta; 2. razprava o poročilu; 3. odobritev poročila, obratima 1994 in proračuna 1995; 4. razno. Upravni odbor poziva vse člane, naj se občnega zbora udeležijo. Dolina-Breg S četrtim prvenstvenim derbijem z Dolino bodo Brežani zaključiti letošnje prvenstvo. V zadnjem kolu bodo namreč prosti, medtem ko so Doličani že v sredo odigrali zadnjo tekmo s CUS. Na dosedanjih treh derbijih so vedno zmagali Brežani in zato navijači »plavih« upajo, da tudi tokrat ne bo problemov. Z zmago nad Dolino bi ostati na drugem mestu in čakati na rezultat dvoboja S. Vito - CGS. Tržaški CGS, ki ima trenutno le točko manj od Brega, je na tretjem mestu, vendar bodo Brežani v zadnjem kolu prosti, Tržačani pa bodo gostili Servolo. Brežani torej danes morajo zmagati, čeprav so derbiji vedno poglavje zase in vsako predvidevanje je tvegano. Tokrat pa smo prepričani, da ne bo Posnetek s prvega letošnjega derbija Breg-Dolina (F. Kroma) tako. Dolina v tem prvenstvu ni navdušila in zato mislimo, da se ne more kosati z Bregom. (B. R.) Mladost - Monfalcone Doberdobsko moštvo bo danes pred zelo težko nalogo: igralo bo namreč proti prvouvrščenemu Mon-falconeju, ki je tudi glavni kandidat za napredovanje v višjo ligo. In tržiška ekipa si bo predčasno matematično zagotovila napredovanje, če bo danes zmagala. Doberdobci so že na srečanju v prvem delu dokazati, da se lahko tudi s tem tekmecem enakovredno borijo, saj so v Tržiču izgubiti le z 0:1 in to tri minute pred koncem, ko je sodnik podaril gostiteljem izmišljeno enajstmetrovko. la. Ti rezultati narekujejo Prosečanom previdnost, tudi zaradi tega, ker trener Franzot ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Auber še ni prebolel poškodbe. Leghissa mora še mirovati. Na zadnji tekmi (Aurora) se je resno poškodoval Mitja Stoka, tako da se je letošnja sezona zanj verjetno že končala. Poleg tega pa je na tekmi z Auroro branilec Trampuž dobil »zadnji« opomin in zato je bil izključen. Vesna - Flamhro Križani bodo gostiti ekipo, ki se bori za obstanek v ligi. Že lani se je Flambro za las rešil pred izpadom, letos pa je ekipa prav v zaključnem delu povsem odpovedala. Že pet tekem zaporedoma ni osvojila točke in s tem je zdrsnila na predzadnje mesto lestvice. Gostje bodo zaradi kritičnega položaja na lestvici prišli v Križ z namenom, da prekinijo negativno serijo, vendar mora Vesna v tem dvoboju igrati na vse ati nič.Križani so z 31 točkami na četrtem mestu lestvice in le tri točke jih ločijo od tretjeuvrščene Zarje. Predsednik Vesne Cattonar je priznal, da bo zelo težko dohiteti Zarjo, a ne nemogoče, ker Bazovci na zadnjih tekmah niso igrali najbolje. Vzdušje v taboru Vesne je zelo dobro in zato so navijači optimistično razpoloženi. Kar se tiče postave, hener Nonis ne bi smel imeti večjih problemov. Razen Leonar-dija, ki že tri nedelje zaporedoma ni igrala zaradi poškodbe, so vsi ostati nared. (Bruno Rupel) (H 2. AL / TE2K1 NASPROTNIKI Za Kras in Primorec je zdaj vsaka tekma izrednega pomena Gaja se ne misli predati, dokler ima še matematične možnosti za rešitev Gaja - Fincantieri Čeprav je Gaja najverjetneje že obsojena na izpad, predsednik Kalc zagotavlja, da nogometaši niso vrgli puške v koruzo, saj redno trenirajo in dokler ne bodo matematično obsojeni, se ne bodo predati. Danes gotovo ne bodo imeli lahke naloge, Tržičani se namreč borijo za napredovanje. Za vodilno Costalungo zaostajajo le za dve točki in prav Tržačane bodo gostili v predzadnjem kolu. Gostje bodo gotovo prišli na Padriče s ciljem, da odnesejo celoten izkupiček. Pozabiti pa ne smemo, da so že na prvem srečanju z Gaj o imeli težave, saj so zmagali le s tesnim 3:2. Padriško-gropajska enajsterica tokrat res nima alternative, igrati mora le za zmago, čeprav bo morala na igrišče v okrnjejni postavi. Giursi je izključen, Capolino poškodovan, Parovel pa je na potovanju. Kras - Poggio Odbornik Krasa Vinko Gregoretti je prepričan, da bo s Pog-giom bo težka tekma, saj je to solidna ekipa, kar potrjuje tudi njen položaj na lestvici. Moštvo iz Zdravščine si z 31 točkami deli tretje mesto z Marianom in S. Lorenzom. Gregoretti vseeno upa na ugoden rezultat, saj izgleda, da trener Ma-cor ne bi smel imeti težav s postavo, medtem ko pri gostih goto- vo ne bosta igrala Gi-smano in Soranzio, ker sta izključena. Ne glede na današnji rezultat ostaja po mnenju Gre-gorettija položaj Krasa še vedno precej kritičen. Odločilnega pomena bo verjetno rezultat derbija predzadnjega kola s Primorcem. Na žalost bo ta rezultat morda ugoden le za eno ekipo. Trenutno namreč kaže, da bosta dve naši ekipi izpadli, morda celo vse tri, saj bo 13. uvrščena igrala odločilne tekme za obstanek v ligi. S. Lorenzo - Primorec Težka preizkušnja čaka tudi Primorec, čeprav ekipa iz Slovren-ca, ki je bila do pred kratkim med protagonisti tega prvenstva, na zadnjih tekmah ne igra več tako zanesljivo. S. Lorenzo, ki je do 19. kola doživel le en sam poraz in zbral kar 27 točk, je na zadnjih sedmih tekmah kar trikrat izgubil in iztržil le štiri neodločene izide. Prav to daje nekaj upanja Trebencem, ki se borijo za obstanek v ligi. Trenutno jih ločijo štiri točke od Pro Far-re, ki danes gosti Mo-raro. To pomeni, da Primorec mora osvojiti vsaj točko, ker bi mu nasprotno res trda predla. V tem pomembnem srečanju pa trener Collavecchia ne bo imel na razpolago Balucha in Smilovi-cha, ker sta izključena. Bruno Rupel JADRANJE / AMERICA'S CUP Zdaj vodi Dennis Conner z jadrnico Stars&Stripes Conner je zaključne dvoboje po vprašljivi uvrstitvi v finale začel brez točk - America lil je praktično že izločena SAN DIEGO (Reuter) -Dennis Conner, ki se je v finale tekmovanja za Ame-rica‘s cup uvrstil po dogovoru z ostalima dvema sindikatoma in je zaključne dvoboje v razredu branilcev začel brez točk, je zmagal se petič in tako na prvem mestu prehitel Young Americo. Tokrat je Starš & Stripes premagal Americo IH za 2 minuti in 2 sekundi, poraz pa za skoraj povsem zensko posadko na Americi IH lahko že pomeni slovo od želenega nastopa v finalu; ce izgubijo današnji dvoboj proti Young Americi, ne morejo vec doseči prvega mesta. Rezultat: Starš & Stripes (Dennis Conner) - America IH (Le-sfie Egnot) 1:0 (+2:02). Vrstni red: Starš & Stripes 5, Young America 4, America IH 3 točke. Jadrnica Stars&Stripes z Dennisom Connerjem je zdaj že prevzela vodstvo (AP) MOTOCIKLIZEM / VN JAPONSKE Doohan, Harada in Sakata s prvih mest Včerajšnji trening motilo slabo vreme, zato bistvenih sprememb časov ni bilo SUZUKA - Slabo vreme je motociklistom nagajala na zadnjem kvalifikacijskem treningu pred VN Japonske v Suzuki, tako da večina ni popravHa svojih dosežkov s petkovega treninga. MoCno deževje je ohranilo nespremenjen položaj na najboljših startnih mestih. Michael Doohan je v razredu do 500 ccm osvojil že tretjič zapored najboljšo Startno pozicijo. Njegov kolega v moštvu Honde Japonec Sinici Itoh in Takumi Aoki pa se mu bosta pridružila v prvi vrsti na mestih dva in tri. Kljub temu pa poznavalci menijo, da bo Doohanov najhujsi tekmec na dirki njegov rojak Daryl Beattie. »Dirka bo zelo naporna, saj je Beattie živel na Japonskem in odlično pozna progo,« je povedal Doohan, ki je letos dvakrat ugnal rojaka. Zal pa meteorologi tudi za nedeljo napovedujejo slabo vreme, tako da se lahko Beattijevo poznavanje steze izkaže kot odločilno. V kategoriji do 250 ccm je najboljši Startno mesto ohranil Japonec Tecuja Harada (yamaha), v najsibkejšem razredu do 125 ccm pa Kazuto Sakata (apriha). Rezultati zadnjega treninga - 500 ccm: 1. Doohan (Avs, honda) 2:08.572 (povprečna hitrost 164.191 km/h), 2. Itoh (Jap, honda) 2:09.549, 3. Aoki (Jap, honda) 2:09.626, 4. Honma (Jap, yamaha) 2:09.633, 5. Beattie (Avs, suzuki) 2:09.667, 6. Barros (Bra, honda) 2:09.902, 7. Abe (Jap, yamaha) 2:10.154, 8. Cadalora (Ita, yamaha) 2:10.245, 9. Puig (Spa, honda) 2:10.410, 10. Schvvantz (ZDA, suzuki) 2:10.926: 250 ccm: 1. Harada (Jap, yamaha) 2:10.075 (povprečna hitrost 162.294 km/h), 2. Biaggi (Ita, aprilia) 2:10.260, 3. Okada (Jap, honda) 2:11.208, 4. Romboni (Ita, honda) 2:11.842, 5. VValdmann (Nem, honda) 2:12.026, 6. Roberts ml. (ZDA, yamaha) 2:12.414, 7. Lo-catelli (Ita, aprilia) 2:12.674, 8. Ukavva (Jap, honda) 2:12.741, 9. D'Antin (Spa, honda) 2:12.808, 10. Cujimura (Jap, honda) 2:12.887; 125 ccm: 1. Sakata (Jap, aprilia) 2:17.442 (povprečna hitrost 153.595 km/h, 2. Aoki (Jap, honda) 2:18.946, 3. Ueda (Jap, honda) 2:19.194, 4. Fujioka (Jap, honda) 2:19.406, 5. Kato (Jap, yamaha) 2:19.554, 6. Torrontegui (Spa, honda) 2:19.623, 7. Perugini (Ita, apriha) 2:19.751, 8. Mijasaka (Jap, honda) 2:19.876, 9. Saito (Jap, honda) 2:19.906, 10. Ui (Jap, yamaha) 2:19.965. (MAn) H KOLESARSTVO h Švicar Gianetli vnovič uspešen Dirka Amstel Gold Race MAASTRICHT -Švicar iz kantona Ti-cino Mauro Gianetti je po zmagi na dirki Liege - Bastogne -Liege osvojil tudi nizozemski Amstel Gold Race in se povzpel na prvo mesto na začasni lestvici svetovnega pokala po petih preizkušnjah. Po 256 kilometrih in 28 kratkih, a zahtevnih vzponov, je v Sprintu ugnal italijanskega veterana Davida Cassanija, oba pa sta na cilj prispela s skoraj polminutno prednostjo pred večjo skupino kolesarjev. Cassani se je tristo metrov pred ciljem prvi pognal proti cilju, vendar ga je Gianetti ujel nekaj metrov pred ciljem in zmagal s pol metra prednosti. Gianetti je po 120 km dirke padel in je moral zamenjati kolo, to pa mu ni preprečilo nove odmevne zmage. Naslednja tekma bo 1. maja v Frankfurtu. Vrstni red: 1. Gianetti (Svi-Polti) 6 ur 38 minut 52 sekund (poprečna hitrost 38, 509 km na uro; 2. Cassani (Ita) isti Cas; 3. Zbeig (Svi) + 27; 4. Ludwig (Nem); 5. Skibby (Dan); 6. Elli (Ita); 7. Museeuw (Bel); 8. Rooks (Niz); 9. Bortolami (Ita); 10. Bartoli (Ita) isti Cas itd. Vrstni red za SP: 1. Gianetti (Svi) 100 točk, 2. Museeuvv (Bel) 94, 3 Jalabert (Fra) 70, 4. Cmil (Rus) in Bartoli (Ita) 65 itd. NOVICE Derbi Roma - Lazio Zaradi kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu bo v današnjem 28. kolu italijanske nogometne A fige manjkalo kar sedemnajst tujcev. Osrednja tekma bo rimski derbi med Laziom in Romo. Bogati Lazio pred pričetkom sezone ni skrival ambicij, bolje pa se je odrezala »proletarska« Roma, ki ima na lestvici štiri točke vec. Hladni Zeman ne bo mogel računati na VVinterja in BoksiCa (predsednik La-zia Cragnotti je zanikal govorice, da bo Hrvat zapustil Rim), temperamentni Mazzone pa nima teh težav, ker so njegovi tujci (Aldair, Fonseca in Bal-bo) Južnoamericani. Vodilni Juventus v domačem srečanju s Padovo ne bi smel imeti težav, Čeprav je moštvo iz Veneta dokaj nepredvidljivo in krvavo potrebuje točke v boju za obstanek. Pred mnogo težjo nalogo bo Parma, ki bo gostila vse boljši Inter. Vrh vsega v napadu ne bosta mogla igrati poškodovana Asprilla in Branca. Tekmo s Torinom pa bo Milan odigral zveCer na nevtralnem igrišču v Bologni. Današnji spored: Bari - Brescia, Cagliari - Reggiana, Cremonese - Genoa, Juventus - Padova, Milan - Torino, Napoli - Foggia, Parma - Inter, Roma - Lazio, Sampdoria - Fiorentina. Los Angeles Kingsi odpustili trenerja in pomočnika LOS ANGELES (STA/AP) - Uprava hokejskega kluba Los Angeles Kings je zaradi slabih rezultatov odpustila trenerja Barryja Melrosea in njegovega pomočnika Capa Raederja. Kingsi v zadnjih šestih tekmah severnoameriške poklicne hokejske lige NHL niso zmagah in so tako znova na lanski poti, ko se niso uvrstili v konCnico. Rezultati petkovih tekem: Detroit - Anaheim 6:5, VVashington -Hartford 6:3, VVinnipeg - Chicago 2:1, St. Louis -Toronto 3:1, Los Angeles - Edmonton 3:3 po podaljšku. Vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: *Philadelphia 54, New Jersey 47, VVashington 43, N. Y. Rangers 41, Tampa Bay 37, Florida 37, N. Y. Islanders 31; severovzhodna divizija: *Quebec 60, ‘Pittsburgh 56, Boston 47, Hartford 41, Buffalo 40, Montreal 39, Ottavva 13; zahodna konferenca - centralna divizija: ‘Detroit 64, ‘St. Louis 54, Toronto 45, Chicago 42, Dallas 38, VVinnipeg 35; pacifiška divizija: *Calgary 50, Vancouver 41, San Jose 35, Edmonton 34, Los Angeles 34, Anaheim 32. Zmagala Zotov in Zatorska BEOGRAD - Na osmem beograjskem maratonu, ki je bil včeraj v glavnem mestu ZRJ, je zmagal Belorus Vladimir Zotov, ki je stezo pretekel v 2:14:00. 45-letni beloruski športnik, ki je na OI v Moskvi leta 1980 osvojil 4. mesto, zmago na beograjskem mataronu ocenjuje za velik uspeh. Maratonci v Beogradu niso imeli sreče z vremenom, saj se je temperatura povzpela kar na 29 stopinj. Toda velika vročina ni prepredla Starta 257 maratoncev in 1600 tekačev na malem maratonu ter 20.000 rekreativcev, ki so se po beograjskih ulicah pomerili v teku zadovoljstva. Organizatorji 8. beograjskega Soko Stark matarona, ki jih vodi prizadevni Dejan Nikolič, so odlično opravih nalogo. Maraton - moški: Zotov (Blr) 2:14:00, 2. Kuznecov (Rus) 2:15:20, 3. Mbarak (Ken) 2:15:36; ženske: 1. Zatorsk (Pol) 2.40.27, 2. Birbach (Pol) 2:41.41, 3. KovriCina (Ukr) 2:43:27; mah maraton - moški: 1. Kodloc (Mad) 1:03.54, 2. Stefanov (Bolg) 1:05:39, 3. Latis (Rom) 1:05.03; ženske: 1. Susanova (Rus) 1:10.45, 2. Gorgirlea (Rom) 1:11:55, 3. CMC (ZRJ) 1:12:55. (M. M.) ODBOJKA / FINALE ZA ITALIJANSKI NASLOV Medena nadigrala Sislev sredi Tre visa Sisley Treviso - Daytona Modena 0:3 (7:15,5:15,11:15) SISLEV: Gardini (0+8), Passani (0+8), Tofoli (0+1), Zvverver (2+11), Bernardi (4+8), Vermigho, Moretti, Zorzi (4+9), Giombini (0+1), GaUotta. DAVTONA: Babini (0+0), Olikhver (3+9), Vullo (2+0), Bracci (9+12), Van der Goor (9+9), Cantagalh (5+14), Cumi-netti (5+16). Trajanje setov: 24, 27 in 27 minut; zgrešeni servisi: Sisley 11, Daytona 18; gledalcev: 3.200. TREVISO - Daytona Las iz Modene je včeraj v Tre visu poskrbela za pravi podvig in v prvi tekmi za naslov italijanskega prvaka v odbojki z gladkim 3:0 premagala favorizirani Sisley. Zmaga v gosteh sicer Se ne prinaša naslova prvaka, saj Sisley iz Trevisa razpolaga s takimi igralci, ki lahko kadarkoli spreobrnejo položaj, toda Modena je pred nekaj vec kot 3000 gledalci (malo za finale za državni naslov) navdušila vse zaradi odločnosti in stalnosti v igri. Moštvo Daniela Bagnohja, ki je drugo leto za krmi-lom Davtone, je zmago zgradilo z zelo Učinkovitim servisom, predvsem pa z blokom. Van De Goor in tovariši so namreč kar dvajsetkrat uspešno blokirah na- pade domačih odbojkarjev. Modena je imela srečanje ves Cas v svojih rokah. O tem pričajo izidi posameznih setov (15:7,15:5 in 15:11) in podatki o trajanju setov (skupno so igrah nekaj več kot uro). Sisley je vochl samo v tretjem setu z 8:5, vse ostalo pa je bil pravi monolog gostov, pri katerih je bil Ita-loargentinec Cuminetti z 21 uspešnimi napadi skupaj z Braccijem najučinkovitejši. K uspehu Daytone pa je prispevala tudi domača ekipa, ki je včeraj pokazala veliko manj, kot zmore. Toda zasluge za to ima tudi Davtona, ki ni niti za trenutek popustila in je v tretjem setu, ko je Sisley povedel, zaigrala še bolj odločno in tako zatrla Se zadnji poskus domačinov, da bi spremenili potek srečanja. Kronika tekme je dokaj kratka. V prvih dveh setih Daytona ni imela nobenih težav, v tretjem, ko je mladi Giombini zamenjal Passanija, pa se je za trenutek zazdelo, da Sisley lahko Se kaj stori. Toda slo je le za bežen vtis in gostje so z delnim izidom 10:3 zaključili tudi tretji set in s tem tekmo v svojo korist. Druga tekma bo v sredo, 26. aprila v Modeni. Prvak bo moštvo, Id bo osvojilo tri tekme. HOKEJ NA LEDU / DANES ZAČETEK SP V A SKUPINI Finci z najmočnejšo ekipo Kakovost bo letos slabša Kanada in ZDA brez najboljših hokejistov iz NHL LJUBLJANA - Danes se v Stockholmu in v 180 kilometrov oddaljenem Gavleju pričenja svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A. Ekipe, ki se bodo merile na Švedskem bodo letos Se posebej okrnjene, saj za razliko od prejšnjih let, tokrat v severnoameriški ligi NHL zaradi jesenske stavke in zamude tekmovalnega koledarja Se niso konCah z nastopi v rednem delu. To bo Se posebej prizadelo branilce naslova Kanadčane, trener Tom Renney pa ima namesto lanskoletnih zvezdnikov v moštvu igralce iz nižjih lig in tiste, ki si kruh služijo v Evropi. Švedi od prvenstva pričakujejo prvo zlato medaljo na domačem ledu, njihovo reprezentanco pa sestavljajo igralci, ki nastopajo v Švedski ligi, ki velja za najmočnejše državno prvenstvo na stari celini. V ekipi »treh kron« je izjema le 35-letni branilec Tomas Jonsson, ki je v letih 1982 in 83 z Nevvjorskimi OtoCani osvojil Stanlevev pokal. Na papirju je najmočnejša reprezentanca Finske, sestavljena večinoma iz starejših igralcev, paradna konja Švedskih vzhodnih sosedov pa sta 20-letni napadalec Saku Koi-vu, ki se bo prihodnjo sezono preselil k NHL moštvu Montreal Canadiens in odlični veteran, vratar Jarmo MyUys. Nekdaj nepremagljiva »zbomaja« ima po lanskoletnem polomu, ko so na olimpijskih igrah v Lil- lehammerju ostah brez medalje, na svetovnem prvenstvu v Italiji pa bih s petim mestom še slabsi, priložnost, da na letošnjem turnirju doseže medaljo, ki jo Boris Mihai-lov že močno potrebuje, Ce želi ostati trener nekdaj nepremagljive reprezentance. Reprezentanca Češke ima dober napad a slabšo obrambo, vodi jo Ludek Bukac, ki je pred tem vec let vodil Nemčijo, reprezentanco ZDA pa sestavlja mešanica igralcev iz univerzitetnih in evropskih ekip. Ostale reprezentance Francija, Italija, Norveška, Švica in Avstrija bodo na Švedskem igrale pod velikim pritiskom, saj bi izpad iz skupine A verjetno pomenil dolgotrajnejše slovo od najboljšega razreda, kajti Ce se je lani uspelo Švicarjem z zmago nad Latvijo vrniti v skupino A, bo to za letošnje- ga poraženca precej težje, saj ga v skupini B poleg Latvije, Caka Se Belorusija. Reprezentance na Švedskem so razdeljene v dve skupini. V skupini A, ki igra v Gavleju, so Kanada, Rusija, Nemčija, Francija, Italija in Švica, v skupini B v Stockholmu pa Švedska, Finska, Češka, ZDA, Norveška in Avstrija. Po predtekmovanju se bodo najboljše Štiri reprezentace iz vsake skupine v nadaljevanju pomerile na izpadanje, svetovni prvak pa bo znan 7. maja. Današnji spored - skupina A: Francija - Nemčija (14), Rusija - Italija (18); skupina B: Švedska -Norveška (16), Finska - CeSka (20) (JuM) NBA / V PETEK Boston v končnici Kingsi grozijo Nuggelsom NEW YORK - Kljub porazu s Knicksi (brez Evvinga in Haiperja) so si Boston Celtics zagotovili konCno 8. mesto na Vzhodu, saj je Mihvaukee zgubil v Clevelandu. Sacra-mento Kings so se z zmago se Se bolj približali Denverju v boju za zadnje razpoložljivo mesto na Zahodu. IZIDI - Boston - New York 92:99 (H.Davis 20), Cleveland - Mihvaukee 103:82 (J.VVilliams 24 - met 12:13), Orlando - Indiana 110:86 (O’Neal in H.Grant po 20), Sacramento - Seattle 105:97 (VV.VVilliams 27, Richmond 25), Phoenbc - Dallas 110:99 (Barkley 22), Utah - Minnesota 99:96 (K.Malone 22; Ri-der 25), San Antonio - Cfip-pers 107:96 (Elliott 21, Del Negro 16, Rodman 17 skokov), Philadelphia - Miami 113:106 (Barros 21; Rice 36), Atlanta - Detroit 128:111 (S.Smith 23; G.Hffl 33), New Jersey - VVashington 107:106 (Gilliam 28; Maclean 23). (VJ) KOŠARKA / PRVI POLFINALE KONČNICE ZA NASLOV-, Benetton slavil tudi pri Filodom Treviso včeraj dobil svoje 18. zaporedno srečanje - Danes še Buckler - Stefanel Filodoro Bologna - Benetton Treviso 79:90 (34:49) Filodoro: Djordjević 7, V.Esposito 7, Pilutti 22, Frosini 19, Gay 6, Casoli 9, Blasi 3, Pezzin, Damiao 6, Lamina Benetton: Gracis 3, Naumoski 25, Pittis 10, VVoolridge 29, Rusconi 9, la-copini 5, Vianini 6, Ragazzi 3, R.Esposito, Marconato Sodnika: Cicoria in Borroni iz Milana PM: Filodoro 10:15, Benetton 14:19; PON: Gay (v 34. min., 61:74); 3T: Filodoro 9:18 (Djordjević 1:3, Esposito 1:5, Pilutti 6:8, Blasi 1:2); Benetton 6:15 (Gracis 1:2, Naumoski 3:6, Pittis 0:3, lacopini 1:2, Ragazzi 1:2); gledalcev: 5.900. BOLOGNA - Benetton je včeraj v Bologni proti Filodom potrdil, da je v izvrstni formi in da razmišljanje o osvojitvi državnega naslova počiva na povsem realni osnovi. D’Antonijevo moštvo je zadnjič izgubilo 28. januarja v Bologni prav proti Filodom, nato pa je nanizalo serijo 18 zmag (vključno z včerajšnjo prvo polfinalno tekmo). Benetton je v obdobju skoraj tromesečne nepremagljivosti osvojil italijanski pokal in pokal evropskih pokalnih prvakov, zdaj pa je z eno nogo že v finalu končnice za naslov prvaka. Ekipa iz Tre visa je imela srečanje ves čas trdno v rokah in vsi poskusi domačinov na začetku drugega dela, da bi še ujeli priključek z gosti, pri katerih sta bila najučinkovitejša VVoolridge (29) in Naumoski (25), so bili zaman. V vrstah Filodora je bil samo Pilutti (22 točk) kolikor toliko razpoložen, vsi ostali pa so razočarali. Danes bo v Bologni drago polfinalno srečanje. Pomerila se bosta branilec državnega naslova Buckler in Stefanel iz Milana. Nedvomno so v prednosti domačini, ki so tudi letos najresnejši kandidati za osvojitev naslova. Po drugi strani pa bo Stefanel poskušal storiti vse, da se uvrsti v finale in tako skuša še rešiti letošnjo sezono, ki je bila doslej neuspešna. Goričani bodo skušali zmagati vCaserti Četrtfinale končnice v A2 Danes bodo na sporedu štiri četrtfinalna srečanja play-offa v košarkarski A2 ligi. Potem ko je v petek zvečer Floor Padova pramagal Jcoplastic iz Neaplja, bodo danes povsod potrebna tretja srečanja, ki bodo odločala o uvrstitvi v polfinale. Goriški Bre-scialat bo gostoval v Caserti pri Juventusu (tekma bo ob 17. uri), v ostalih srečanjih pa se bosta v Sassariju pomerila Bancosarde-gna in Turboair Fa-briano, v Modeni Me-nestrello in Franco-rosso, v Caserti pa bo jutri tudi srečanje med Jcoplasticom in Floorom, ker je igrišče v Neaplju zasedeno. _____NOGOMET / ITALIJANSKA B LIGA_ Udinese se je do zmage nad Venezio dokopal vzadnjih 15 minutah Danes na sporedu več zanimivih srečanj Udinese - Venezia 3:1 (0:1) Udinese: Battistini, Hel-veg, Pierini, Ametrano, Ri-pa, Rossitto, Marino (od 50. min. Compagnon), Pizzi, Carnevale (od 87. min. Banchelli), Scarchilli, Poggi Venezia: Mazzantini, Accardi, Tramezzani, Ba-rollo, Filippini, Mariani, Pittana, Di Gia (od 48. min. Nardini), Vieri (od 46. min. Ambrosetti), Bortoluzzi, Cerbone. Sodnik: Bonfrisco (Monza). Strelci: v 22. Pittana, v 76. in 79. Carnevale, v 89. min. Banchelli. Z goloma Camevaleja in Banchellija je Udinese že skoraj izgubljeno srečanje spremenil v zmago in osvojil izredno pomembne točke v boju za vrnitev v A ligo. Toda nič čudnega ne bi bilo, če bi se na koncu veselila Venezia, ki je bila predvsem v prvem polčasu precej nevarna in je tudi zasluženo povedla z golom Pittane v 22. minuti po hitrem protinapadu. Udinese je v tem delu poskušal vse, da bi povedel, toda napadalci niso bili dovolj natančni. V protinapadih je bila Venezia še nekajkrat nevarna. Drugi del se je začel v znamenju velike premoči Udineseja, toda na gol je bilo treba zelo dolgo čakati. Venezia se je v tem obdobju omejila predvsem na obrambo in je poskušala le z redkimi protinapadu. V enem od teh je tudi dosegla dragi zadetek, ki pa ga je sodnik zaradi domnevnega nedovoljenega položaja razveljavil. Namesto 2:0 za goste pa H ROKOMET / TROFEJA GENERALI h Principe v boju za pokal šfartal z gladko zmago Principe je zaključni turnir za naslov italijanskega pokalnega prvaka v rokometu (»Trofeo Generali«), ki poteka v tržaški športni palači, začel z zanesljivo zmago nad Gaeto s 26:22, pri čemer je bil daleč najboljši igralec srečanja Romun Saf-tescu, ki je Tržačane dosegel kar 12 zadetkov. Uspešno sta Startala tudi Forst Bressanone in Meta Gamma 2 iz Modene, ki sta premagala Te-ramo oziroma Mazaro. Forst je bil boljši od Tera-ma s 30:26, precej bolj izenačeno pa je bilo drugo srečanje, saj Meta Gamma 2 samo s golom prednosti (18:17) premagala Mazaro. Srečanje je bilo zelo borbeno, pri Mazari in tudi na igrišču pa je bil daleč najboljši Antonio Scognamiglio, ki je dosegel vseh 17 golov vendar tudi to ni bilo dovolj, da bi njegova ekipa zmagala. Včeraj pozno zvečer sta igrala še Navalmecca-nica Ortigia in cavazzoli Rubiera. Principe bo danes nastopil dvakrat, najprej se bo ob 11. uri pomeril s Siracuzo, ob 18. uri pa še z Rubiera. KOŠARKA / V C2 LIGI Za Dom Agorest je bil usoden izredno slab drugi polčas Senators - Dom Agorest 95:67 (37:41) DOM AGOREST: Košuta 17 (3:10, 1:1, 8:8), Jarc 12 (5:10, -, 2:2), Podbersig 8 (4:16, -, 0:1), Di Cecco 18 (7:19, -, 4:7), Bordon (0:3, -, -), Battello (0:1, -, -), Am-brosi 6 (2:4, 0:1, 2:4); trener Mia-ni. Sodnika: Giuliani in Musizza (Videm) Domovci so v mestnem derbiju doživeh prepričljiv poraz, ki je dozorel v zadnjih petnajstih minutah, saj je Dom Agorest še v 25. minuti vodil s 44:43. Nato pa so domačini z delnim izidom 52:23 visoko slavili. Prvi polčas je bil zelo izenačen, domovci pa so z umirjeno in učinkovito igro stalno vo- dili. V tem delu se je izkazal Košuta, ki je dobro vodil svojo ekipo in dosegel nekaj zelo pomembnih košev. Zal je bil Di Cecco povsem nerazpoložen in je v tem delu metal 2:10. Povsem drugačna je bila slika v drugem polčasu. Dom je do 25. minute še vodil (44:43), nato pa je fizično popustil, domačini pa so s 6 trojakmi v 5 minutah visoko povedli. Zaradi utrujenosti domovci niso reagirali, zares katastrofalno pa so zaigrali v zadnjih minutah, ko niso več zadeli koša, domačini pa so ga polnih kot za stavo. Povedati je treba, da sta povsem odpovedala najbolj izkušena igralca Di Cecco in Podbersig, zadovoljila pa Jarc in Kocjančič. Domovec Vasja Jarc pri metu na koš je bilo v naslednjih petih minutah 2:1 za Udinese. Najprej je Carnevale, ki je bil najnevarnejši napadalec Udineseja, v 76. minuti po predložku z leve strani z glavo izenačil, tri minute kasneje pa je Carnevale dosegel še dragi gol in tako povsem spremenil potek srečanja. Končni rezultat je nato v 89. minuti po grobi napaki vratarja gostov postavil Banchelli, ki je le nekaj trenutkov prej zamenjal Camevaleja. Vodilna Piacenza s dnevom danes ne bi smela imeti težko nalogo, čeprav se gostje na vse kriplje trudijo, da bi ostali v figi, Ca-gni pa ne bo mogel računati na Luccija in Minauda, mogoče pa celo tudi na De Vi-tisa in nekdanjega igralca Triestine Polonio. Spored je dokaj ugoden tudi za ostala moštva, ki se borijo za napredovanje. Sa-lemitana se bo namreč doma pomerila s Pescaro, Vi-cenza s Palermom, Ancona pa bo igrala v Lucci. Ce bi Atalanta zmagala tudi v Veroni (kar ne bo lahko), bi se polnopravno vključila v boj za napredovanje. Današnji spored: Acirea-le - Como, Ascoli - Cosen-za, Fidelis Andria - Lecce, Lucchese - Ancona, Perugia - Cesena, Piacenza -Chievo, Salernitana - Pescara, Verona - Atalanta, Viocenza - Palermo. Vrstni red: Piacenza 61, Udinese 54, Salernitana 50, Vicenza in Ancona 48, Atalanta 46, Perugia 44, Cesena 43, Verona 41, Palermo in Venezia 38, Fidel Andria 37, Cosenza in Pescara 36, Lucchese 32, Acireale 30, Chievo 29, Ascoli 26, Como 25, Lecce 18. (Udinese in Venezia imata tekmo več) ROKOMET / GOSTOVANJE V NEMČIJI KOŠARKA / V SINOČNJIH TEKMAH V D LIGI Kras Trimac tudi letos nastopil v Braunschvveigu Dve zmagi in dva poraza - Slavil Jadran iz Kozine Ekipa Krasa Trimac se je med velikonočnimi prazniki udeležila običajnega rokometnega turnirja v Braunschvveigu v severozahodni Nemčiji. Na mednarodni prireditvi, ki je potekal od 13. do 16. aprila, je nastopilo 150 ekip iz cele Evrope v najrazličnejših kategorijah, od minirokometa do kategorije seniorjev. V Nemčiji je rokomet zelo popularen, zato je bil odziv s strani nemških moštev še posebno velik. Kras je na turnirju nastopil z zelo okrnjeno ekipo, poleg tega pa je imel še izredno smolo pri žrebu. Prvi dan je odigral kar štiri tekme po 20 minut, v vseh štirih srečanjih pa se je moral spopasti z močnim nasprotnikom. Prvi dve tekmi so krasovci še vzdržali ritem nemškega rokometa in tako premagali ekipo MTV Lendorf s 7:6 ter MTV Braunschvveig z 8:7, naslednji dve tekmi pa so proti premočnima nasprotnikoma iz Kiela in Fischbeka zgubili z 12:8 in 13:9. Najboljši igralec zamejskega društva je bil vsekakor Marko Pertot, ki je dosegel največ zadetkov. Poleg tega pa gre omeniti, da se je po dolgem premoru spet vrnil v vrata Rossi, ki je .moral zaradi poškodbe na ko- lenu mirovati več kot leto dni. To je bilo šestič, da se Trimac udeleži tega turnirja, na katerem je letos nastopilo tudi več slovenskih ekip, in sicer ekipa iz Kopra ter mladinska ekipa Jadrana, ki je zasedla drugo mesto v svoji kategoriji, ter moška ekipa Jadrana iz Kozine, ki je bila tudi zmagovalka turnirja. To je dokaz, da imajo Slovenci zelo kakovosten rokomet in da se zato lahko tudi v hudi mednarodni konkurenci dobro odrežejo. (Iztok) V rokometni C ligi lahka zmaga Krasa Trimac proti Coneglianu Rokometaši Krasa Trimac so proti zadnjeuvrščenemu Conegfina včeraj po pričakovanju dosegli gladko zmago. Končni izidi 33:15 (16:10) jasno priča o razmerju sil na igrišču. O tekmi bomo podrobneje še poročalL Kontovel ugnal Sokol Warm Cidbona Cusu podarila točki Kontovel - Sokol Warm 67:54 (29:26) KONTOVEL: Spadoni 9 (4:6), Kralj 16 (2:4), Gulič 9 (3:4), Turk 9 (1:2), I. Emili 3 (3:4), Starec 6 (2:3), Čeme, A. Daneu 8 (2:3), Vodopivec 3 (3:4), Godnič 4 (2:4). Trener: C. Starc. PM: 22:34, SON: 23, PON: Kralj (39). TRI TOČKE: Kralj 4, Spadoni 1. SOKOL: Gruden n.v., B. Pertot 8 (4:5), Stanissa, Paulina 17 (2:2), M. Sosič 3 (0:2), M. Pertot 3 (1:2), Civardi 16 (8:123), D. Starc 7 (3:4), Skerlavaj. Trener: L. Emili. SON: 26, PON: Stanissa (39) in D. Starc (39). TRI TOČKE: paulina 1, M. Sosič 1. Sodnici: Sarmino in Staho (obe TS). Sinočnji zahodnokraški derbi košarkarske D fige prav gotovo ni mogel zadovoljiti sladokuscev. Prevladala je čvrsta igra v obrambi, napak pa je bilo več kot košev. Povsem zasluženo je zmagal Kontovel, ki je vodil od prve do zadnje minute, čeprav si je končno višjo prednost priigral samo v zadnjih dveh minutah s prostimi meti, ko so igralci Sokola izgubih živce, naredili veliko osebnih napak, v napadu pa so bili neučinkoviti. Kontovel je v 9. minuti povedel z 19:8. Po zaslugi B. Pertota in Civardija se je Sokol približal nasprotnikom na tri točke (22:19 v 14. min.), potem pa prednost Kontovela nikoli ni bila preveč izrazita. (VJ) Gabona Mingot - Cus 82:85 (45:38) GCIBONA: Persi 27 (7:13 met za 2, 0:2 met za 3,13:17 pm), Giacomini 4 (1:1, -.2:3), Jogan 17 (4:8, 3:4, -), A. Zup-pin 9 (3:10, -, 3:3), Battilana (-, -, 0:2), Iztok Bajc 8 (2:3, -, 4:4), Tomšič 7 (2:5,1:4, -), Furlan 2 (1:5, -, -), Križmančič 2 (1:2, -, -), Ivan Bajc 6 (1:5, 0:1,4:5); trener Kovačič. Met za 2 točki: 22:52; met za 3 točke: 4:11 (Jogan 3, Tomšič 1); skupaj met: 26:63; PM: 25:32; SON:30; PON: Jogan (40). Sodnika: Gregoratti in Greguol (Videm) Košarkarji Cicibone so s porazom (četrti zapored) proti Cusu zapravili še zadnje možnosti, da bi se lahko potego-vali za napredovanje. Sinoči pa so zmago dobesedno podarili nasprotniku, saj so praktično ves čas vodili, v zadnji minuti in pol pa so dovolili Cusu, da je prišel do nepričakovane zmage. Vzroke za poraz in neuspešne nastope na zadnjih tekmah pa je treba iskati tudi v odsotnosti Stefana Semna, ki je pod košem za Cicibono nenadomestljiv. Srečanje v Dolini je bilo dolgo povsem enosmerno. Ci-cibona je diktirala tempo igre in stalno zanesljivo vodila-V 7. minuti je bil tako izid 17:3 za domače, tako prednost pa so Kovačičevi varovanci držah skoraj ves čas prvega polčasa. Tudi v nadaljevanju je kazalo, da ne bo večjih problemov. Toda po vodstvu s 60:48 v 28. minuti so cici-bonaši fizično in predvsem psihološko popustili, kar so gostje spretno izkoristih. Njihova najboljša igralca Del Piero in Naccarato sta se zbrala in prednost Cicibone je začela kopneti, dokler minuto in pol pred koncem rezultat ni bil izenačen na 77:77. Cus je nato povedel z 80:77 in 84:80, dva poskusa Gcibone, da bi si zagotovila podaljšek pa sta se končala brez uspeha. ODBOJKA / MOŽKA B2 LIGA ODBOJKA / ZENSKA C1 LIGA Imsi Kmečki banki je hudo spodrsnilo Po 5 setih jih je premagal zadnjeuvrščeni Cessalto Cessalto - Imsa Kmečka banka 3:2 (14:16, 2:15,15:3,15:11,15:10) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 10+7, C. Populini 3 + 7, Slabile 3+6, Cola 14+7, Princi 3+6, Marchesini 1+0, Flo-renin 2+4, Graunar 0+0, Koršič, Buzzinelli, Pao-letti, Cemic. Trajanje setov: 37, 13, 17, 21 in 9 minut. Servis (točke/napake): Imsa KB 8/11, Cessalto 2/10. Napake: Imsa KB 19, Cessalto 19, Blok: Imsa KB 11, Cessalto 12. Potem ko je v setih že vodila z 2:0, se je odbojkarjem Imse Kmečke banke proti zadnjeuvrSCe-nemu Cessaltu zmaga dobesedno izmuznila iz rok. Se sami igralci si verjetno ne znajo razložiti, kako je to mogoče. Prav gotovo pa je porazu poleg živčnosti botroval tudi naj-slabsi letošnji nastop po-dajača Marchesinija. Verjetno so Goričani Podcenjevali Cessalto in mislili, da jim bo ta kar Podaril točki. Cessalto pa je zaigral zelo motivirano. Čeprav je praktično že izpadel v nižjo ligo. V prvem setu je Cessalto s požrtvovalno igro povedel kar s 14:8, čeprav je v bistvu naredil več napak od valovcev. Tedaj je trener Stera zamenjal Stabi-leja s Floreninom in Go- ričani so zaigrali kot prerojeni.Z delimi izidom 23:2 so najprej »rešili« že skoraj izgubljen prvi set in nato v samih 13 minutah osvojili še drugega. Zato pa je še toliko bolj nerazumljiva klavrna igra, ki so jo gostje pokazali v tretjem setu. Pla-vordeCi so samo Čakali, da jim Cessalto podari zmago, domačini pa so jih kaznovali. V Četrtem setu je Goričane zajela živčnost, Cessalto pa je zaigral povsem neobremenjen. V tie breku so o zmagovalcu odločali živci. Pri Imsi Kmečki banki je poleg umirjenosti zmanjkalo tudi zaupanje. Dober začetek domačinov je namreC povsem ohromil Goričane, ki zaostanka niso znali več nadoknaditi. (A&D) Marchesini in Princi v akciji (Foto Studio Reportage) Heraclia je bila tokrat za Koimpex resnično pretrd oreh Koimpex - Heraclia 0:3 (4:15,10:15, 6:15) KOIMPEK: Fabrizi 3+7, Skerk 0+4, Pertot 0+7, Viđali 3+0, Sosič 0+0, Milic 0+1, Gregori 2+5, Pittioni 2+1, Cioc-chi 0+0, Brumat. Trajanje tekme: 54 minut. Servis (točke/napake): Koimpex 6/8, Heraclia 9/4. Napake: Koimpex 7, Heraclia 9. V povratni tekmi proti nepremagani Heraclii slogašice, žal, niso ponovile igre iz prvega nastopa v San Donaju, ko so nasprotnicam grenile pot do zmage vse do petega niza. Tokrat je bila šesterka iz Veneta za naše odbojkarice pretrd oreh in je brez težav gladko zmagala. »V prvi tekmi nam je šlo prav vse od rok, tok- rat pa smo igrali tako, kot nam sedanja forma paC dopušča,« je srečanje komentiral trener slogašic Branko Sain. Vsekakor je treba igralke Koimpexa pohvaliti za požrtvovalnost, saj so se trudile do zadnje točke, čeprav je bilo vec kot očitno, da nasprotnicam tokrat ne morejo priti do živega. Igralke Heraclie so že od vsega začetka dokazale, da želijo končati sezono brez poraza, saj so v prvem setu zaigrale izredno koncentirarno in motivirano ter v hipu povedle z 0:7. Slogašice so nato zlasti po zaslugi Katje Fabrizi nekoliko omejile premoč nasprotnic in se izognile katastrofi, ki jim je že grozila. Najboljši odpor Hera- Lahka zmaga Koimpexa v C1 ligi V moški Gl ligi je Koimpex lažje od pričakovanj premagal Argentario iz Trenta s 3:0 (15:3,15:6,15:12) A. Zenič bo na Slovaškem štartal danes s 3. mesta Na madnem treningu pred današnjo mednarodno motociklistično dirko v HriCevu na Slovaškem je naš dirkač Albert Zenic v razredu do 125 ccm s svojo aprilio dosegel tretji Cas (1:20, 141) za Italijanom Gambinom (honda, 1:19, 013) in Slovakom Cav-stko (honda, 1:19, 891). Za Zenica, ki tudi letos tekmuje za HB Racing Team Slovenija, je to prvi nastop v letošnji sezoni. ODBOJKA / MOŽKA C2 LIGA Olympia CDR zdaj lažje diha V Prati Goričani s požrtvovalno igro do dragocenih točk končnici pa ohranila mirne živce. Konec drugega seta je bil enak koncu prvega, začetek pa je bil drugačen. 01ympia je namreC že vodila z 11:5, ko je popustila, predvsem psihično in se pustila ujeti pri 13. točki. Gostje so stisnili zobe in pospravili tudi drugi set, vendar je bil napor tako velik, da so v tretjem setu povsem popustili. Zadnji niz je bil najbolj izenačen, saj sta se šesterM vse do konca izmenjavali v vodstvu z najveCjo prednostjo dveh točk, 01ympia pa je bila v končnici spet boljša. Tokrat je pri Goričanih vse delovalo tako kot je treba, začenši s sprejemom servisa, ki je omogočal podajaCu Andreju Terpinu, da je izvrstno zalagal napadalce z uporabnimi žogami. Dobra igra je vsekakor rezultat izredne volje po zmagi in pa dejstva, da tokrat igralci v končnicah setov niso naredili tistih napak, zaradi katerih so si doslej po nepotrebnem Prata - 01ympia CDR 1:3 (13:15,13:15, 15:2,13:15) OLVMPIA CDR: J. Terpin 0+10, Sfiligoj 9+14, Dorni 3+8, Gravnar 1+0, Ferfolja 5+17, Batistič, Maraž 6+9, Komj-nac, A. Terpin 1+5, Vogrič 0+0. Servis (točke/napake): 2/10. Blok: 6+3. Odbojkarji 01ympie so v Prati dosegli izredno dragoceno zmago v boju za obstanek v figi, končno pa so tudi dokazali, da jih od boljših ekip ne loči tako velika razlika, kot kaže deficitarna prvenstvena lestvica. Igralci trenerja Rajka Petejana so tokrat dali resnično vse od sebe. Borih so se kot levi, premagali so vse kritične trenutke in povsem zasluženo zmagah. Prata, ki na lestvici zaseda Četrto mesto, je tudi tokrat pokazala odlično obrambo, vendar so razpoloženi Goričani znali premagati tudi to oviro. Gostitelji so v prvem setu povedli z 9:3, toda Ćlympia se ni predala in na- Tesna zmaga Soče Sobeme v Comu Moška C2 liga: Como - SoCa Sobe-ma 2:3 (15:10,12:15, 15:12,10:15,10:15) Zenska C2 liga: Torriana - Breg 3:0 (15:2, 15:4, 15:2), Kmečka banka - Rivi gnano 3:0 (16:14, 15:10, 15:13), Sokol Indules - Asfjr Čedad 1:3 (13:15, 14:16,15:12,10:15) Moška D liga: Volley bali Videm -Espego 3:0 (15:10, 15:6,15:5) Zenska D liga: 01ympia Cerimpex -Spilimbergo 3:0 (16:14,15:5,15:12) clii je Koimpex nudil v drugem setu, ko je bil nekaj Časa celo v vodstvu (5:3 in 6:4) in je vse do rezultata 6:8 požrtvovalno kljuboval objektivno boljši šesterki. Slogašice so nekoliko boljše sprejemale servis, prestregle so nekaj žog v polju in dosegle veC menjav (posebno s Per-totovo), točke pa so resnici na ljubo dosegale predvsem zaradi napak nasprotnic, ki so v tem delu pri izvajanju zahtevnejših kombinacij naredile nekaj odvečnih napak. Tretji set je bil spet dokaj enosmeren in Heraclia je v slabi uri dosegla svojo že letošnjo petnajsto zmago s 3:0 v 22. kolih. Poraz proti tako močnemu nasprotniku ne predstavlja nikake sramote. Heraclia je namreC izredno izkušena šesterka, ki je tudi s tehničnega vidika za razred boljša od vseh ostalih ekip v ligi. O tem kaj velja, še največ pove podatek, da je v zveznem pokalu izločila Ferraro (prva na lestvici v B2 ligi) in videmski Camst (Bi liga) ter tesno izgubila proti Latisani, ki je dejansko že napredovala v A2 ligo. To pa menda pove vse. (ak) Bor Mercantile uspešen Po zelo hudem boju je Bor Mercantile premagal Porcio s 3:1 (13:15,15:13,15:12, 17:15). OSTALI IZID: Tarcen-to - Orna 2:3 H PO LETIH ZVESTOBE AD BOR TRST / JESENI NAJ BI BILA DELA KONČANA Anet Igor Sedmak odslej član SK Dem Po skoraj poldrugem desetletju zvestobe Atletskemu društvu Bor. edinemu slovenskemu atletskemu kolektivu v Italiji, se vrsto let najboljši (zdaj tudi edini) slovenski zamejski atlet Igor Sedmak z nastopom letošnje sezone od njega ločuje. Atlet, ki je temu društvu oziroma slovenski atletiki podaril vrsto deželnih prvenstev in dobrih rezultatov ni, čeprav v naponu svojih moči in sposobnosti, v stari sredini našel vec nobene opore in motiva za vztrajanje. Ze jeseni po končani lanski sezoni se je zaradi nemogočih razmer, ki so mu kar nekaj zadnjih let onemogočale normalen športni razvoj, odločil, da to sredino zapusti. Vprašanje, nadaljevati Športno pot v kakem italijanskem društvu (po vzoru, žal, mnogih slovenskih atletov in trenerjev), kamor so ga na vse pretege vabili, ni bilo zanj v nobenem primeru aktualno, saj bi se s tem izneveril ciljem, ki naj bi jih imel šport v naši stvarnosti. Ostati v slovenskem športu, to je bilo Igorjevo ge- slo! V njem ostati pa je bilo mogoče le s pomočjo katerega od slovenskih društev, ki bi bilo pripravljeno sprejeti ga pod streho, ne da bi njegova dejavnost kakorkoli obremenjevala društveni proračun. Z vednostjo in s pomočjo naše krovne športne organizacije - prav reševanje primera Igorja Sedmaka je zanjo ekzempla-ricno, saj zato v bistvu obstaja - je Igor naposled našel sredino, ki ga je bila pripravljena (v nasprotju z drugimi, ki so njegovo prošnjo zavrnili) sprejeti medse brez kakšnih koli pogojev in ceremonij: odslej bo Igor Sedmak namreč elan SZ Devin! Devin, naš uveljavljeni smučarski kolektiv, tako že drugič sprejema v svoje vrste atletiko: pred vec kot desetletjem mladinsko, zdaj pa absolutno kategorijo. Slednja bo za začetek le Igor Sedmak, a ker so na njegov trening vabljeni tudi smučarji, je pričakovati, da se bo vendarle ustvarila skupinica, ki ji bo taka atletska dejavnost samo koristila. (I. Pertot) Na stadionu »1. maj« se je začela obnova »balona« Obnova stadiona »1. maj« se je končno začela. Potem, ko so že pred Časom obnovili strop v mali dvorani (na njem bo sicer treba opraviti še nekaj posegov) so se v preteklem tednu lotili »balona«. Zidarji so že opravili vsa zunanja pripravljalna dela, jutri pa bodo zaceli z notranjimi deli, predvsem s pripravo površine za obnovo poda. Svoje delavce je tudi že poslalo podjetje, ki bo montiralo v prihodnjih tednih novo kritino. Trenutno montirajo nastavke za ogrodje nove strehe, na katero bodo kasneje pritrdili posebne panelke. Dvorana v »balonu« je zaradi del za športnike zaprta, tako da poteka vsa društvena vadba le v mali dvorani, kar povz- roča trenerjem nemalo težav. Vsekakor pa se izplača potrpeti, saj bodo jeseni pogoji za vadbo zopet taki, da bodo zadostili vsaj 'osnovnim potrebam društva po vadbenih prostorih. (-boj-) f Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3, - M. 4.: Iskali boste sopotnika za avanturo, vendar se nihče od vaših znancev ne bo ponašal z dovolj izkušnjami, da bi se vam pridružil. Pojdite sami, pa ga boste srečali na poti. BIK 21. 4. - to. 5.: Zbali se boste kritike, zato boste zamolčali prav tisto, kar bi morali povedati najbolj naglas. Ne čudite se torej, če bo dan minil brez pričakovane spremembe. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: V bojazni, da bo dan minil brez pretresljivih doživljajev, boste skušali pričarati dogodke, ki naj bi vas ponesli med oblake. Uspeh boste, vendar zgolj v domišljiji. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vaše današnje misli bodo izdajale rojenega modrijana, ki ga muči en sam problem: zadržki zaradi občutka, da boste brcnili mimo. Kar brcajte: enkrat boste zagotovo zadeli LEV 23. 7. ■ 23. 8.: Odkrili boste koren svoje sumničavosti; ko ga boste izruvali in posadili drevo zaupanja, se bo v vaše življenje povrnil optimizem. Sledil mu bo mir, temu pa ljubezen. DEVICA 24. 8. - 22, 9.: Ne razumite ga napak: življenjski sopotnik vam še zdaleč noče nagajati; zaradi vaših uspehov se počuti odrinjen in manjvreden. Ponudite mu vsaj razumevanje in tolažbo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav vam načrtovano ne bo docela uspelo, se boste vendarle vrnili nadvse židane volje. Najbrž zato, ker boste svojemu prsnemu košu dovolUi. da se izdatno nadiha. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Sprijaznili se boste z dejstvom, da je vsaj pol vaših sanjskih želja neuresničljivih, druga polovica pa zahteva preveč odrekanja, da bi se zvenela kot želja. STRELEC 23.11.-21.12.: Uresničili boste prvo od svojih velikih idej in z neomajno voljo pohiteli drugi naproti. Previdnost! Velike ideje se uresničujejo počasi, kajti rastejo druga iz druge. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Kritizirali boste vse po vrsti, tudi tisto, kar se kritizirati sploh ne da - le sebe boste obšli. Ne čudite se torej, če vam bo nekdo podržal streznjujoče ogledalo. VODNAR 21.1. -19. 2.: Vaši vzgibi po temeljitem počitku bodo čedalje bolj izraziti. Hvala bogu, da se približujejo prazniki, sicer bi se sesuli kot pokošen snop. Predajte se brezdelju. RIBI to. 2. - to. 3.: Na delovnem področju boste občutno popuščali, zato pa bo energija, ki jo boste namenjali domačemu logu, zlasti njenemu najljubšemu stanovalcu, vztrajno naraščala. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. ime in priimek nekdanjega ugandskega diktatorja, 8. produkt destilacije, 10. hčerin mož, 11. telička, 12. nemški filozof (Ernst), 14. vrsta pištole, imenovane po ameriškem izumitelju 15. delavec v obratu živilske proizvodnje, 17. ptica ujeda (brkati), 18. nestro-kovnjak, 20. avtomobilska oznaka Peruja, 21. kratica na receptih, 23. ime junaka ameriških risank Simpsona, 25. umetnost (latinsko), 27. kulturno središče Valoncev v Belgiji, 30. samotežni voziček, 32. rimski bog vojne, 33. italijanski graditelj godal, 35. podložnik V starih Atenah, 36. sorta vinske trte, 38. otok pred obalo Jemena. Navpično: 1. vzor, naj višji cilj, 2. nadrobnost, 3. antično mesto v Kilikiji, 4. ime glasbenika Sossa, 5. ime angleškega rock pevca Jaggerja, 6. antično ime Troje, 7. namera, 9. gorovje na Slovaškem, Češkem in Poljskem, 10. hudobija, 13. švedski avto, 16. iranski denar, 19. gora nad Ljubljanskim barjem, 21. samec domače pernate živali, 22. prvi violinist v orkestru, 24. gledališče, 26. madžarski filmski režiser (Istvan), 28. ime nekdanje filmske dive Garbo, 29. Estonec, 31. očka, 34. mednarodna organizacija za begrmce, 37. začetnici izumitelja Tesle. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 'Bjpo^os fi9maqe)[ ‘)9) ‘pemv ‘siejAi Tzp ‘aSavj ‘sie ‘preg ‘jg ‘gg ‘>(Tef ‘jas ‘ie(jo ‘poq ‘seeg ‘e>[ioi ‘}az ‘pejpsap ‘mmv rpi :ouAeiopoy\ Aausaa ŠAH Šoln - Šulava /Bled 1995 Mladi Soln je “pospravil” črno kraljevo krilo in utesnil delovanje črnih figur, saj je poleg črne dame aktivna le Se črna trdnjava na d liniji. Na potezi je beli, ki z majhno kombinacijo prevzame iniciativo na šahovnici. Poglejmo zanimiv razplet partije, ki se je končal v korist belega! Rešitev naloge Z žrtvijo skakača l.Se6:! Se6: 2.Df5: Kc7 3.De6: si je beli priigral prednost dveh kmetov. Cmi zato išče priložnost na daminem krilu. 3...La6 4.Sd2 c3! 5.Se4 Le2: V težkem položaju črnega ne resi žrtexr dame. 6.Sc5: Lc5: 7.Td8: Td8: 8.bc3 bc3 9.Df7+ Td7 10.Db3 Lfl: ll.Kfl: Ld4 12.e6 Td5 13.e7 in črni se je vdal! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 247 NENA- SITNOST VZHOD- NJAKINJA KOMPONIST ROMUNSKA DENARNA ENOTA GLAVNI STEVNIK VIOLETA TOMIČ ELEKTRON. RAZSTAV- LJALNIK SLIK RIMSKA BOGINJA LOVA ZOOLOG HADŽI VETROVKA AVTOR: MARKO BOKALIČ DESTILIRKA (PO NASE) DESTILIRKA (TUJKA) PROZEN TRAK V HLAČAH PRITR- DILNICA GNUS, OGABA NEMŠKI EVANGEL. TEOLOG (PAUL) LETALO VLADIMIR NAZOR IBSENOVA DRAMA PRITOK ADIZE V SEV. ITALIJI DOBROTNIK PRAVOSL. SAMOSTANOV _ VODJA MANJŠE TRGOVINE ZASTOPNIK GLASBILO, KI POSNEMA ORKESTER ODVISNOST, POGOJNOST LOJZE SLAK VECZIL SKUPAJ DESCICA ZA ZABOJE SMUČARKA MAIER ITALIJANSKA RTV RIMSKI PESNIK EMIL ADAMIČ MATI GRŠKIH BOGOV PREVAL POD GRINTAVCEM PEVEC GARFUNKEL WEBR0VA OPERA POSODA ZACAJ NEKD.JAP. TELOVADEC (VUKIO) PREVARA, ZVIJAČA MESTO V EPIRU COLA NEKD.MADZ. VODITELJ IJANOSI KOBALT PLANOTA V BOSNI IGRALKA KONČAR VOJAŠKO POVELJSTVO KAREL OŠTIR ŠPAN. KRAU CARLOS KR. POTOMCI EGOPCANOV KOPRIVNICA RIM. BOG LJUBEZNI OBČUTEK GROZE PESNICA MUSER MESTO VINDUI NATEGO- VANJE SIMBOL STARA GRČIJA OCE DEL ŽELEZNIŠKE PROGE ALAIN DELON IT. PISATELJ IUMBERT0) OTOK OB ZAH. OBALI FRANCIJE STRUP KURARE GR. POTUJOČI PEVEC SUNKA LOJZE UDE KSENJA VIĐALI PASCUAL JORDAN PREGIB SAMO- STALNIKA MESTECE OB INNU NA TIROLSKEM AM. TENISKA IGRALKA (JENNIFER) SKRIVNOST PRITOK SAVE PRI JASENOVCU DUŠA UMRLEGA VELIK IN MOČAN MOZAK POVRŠINSKA MERA ____________NOVA FUNPLANPIJA_________ Granitna obala, ki izginja v neskončni megli Vezi s Kanado niso trdne - Policisti ne potrebujejo orožja VESELA N E D E L 9 A NA M M TV Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek:____________________ Naslov:____________________________ Skrita Zelja: Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Pioneer Boudy tl.o.o., Linhartova 7, 61000 Ljubljana Pioneer - Generalni zastopnik za laserske video sisteme in karaoke za Slovenijo, Boudy d.o.o. Ljubljana, Linhartova 7. Izposojamo in predvajamo videolaserske ploSCe in laserske videoplayerje! Lestvica najbolj izposojanih videolaserskih ploSC: 1. The next Karate Kid (Karate Kid 4), 2. Andre,, 3. Simple twist offate, 4. Stargate, 5. Starquest Best of the best karaoke »Republike« v živo: 28. 04. Krško Pacific; 29. 04. (s Kompasovimi gosti Novigrad.); 30. 04. (s Kompasovimi gosti Rovinj) Na otočku Olde, ki leži lučaj od Atlantskega oce-^a, Linda Hennebury že skoraj dvajset let vabi ljt> di na pijačo v edino otoško gostilno. Ta navada izvira iz leta 1950, ko so obiskovalce otoka ob prihodu krstili tako, da so oiorali na dušek izpiti ka-zarcek cenenega jamaj-skega ruma in poljubiti Polenovko. »To pomeni, da so vas ptočani sprejeli medse,« je razložila Linda; njena gostilna je od novofun-dlandske prestolnice St. john’s oddaljena le nekaj kilometrom. Zdaj ko je pomanjkanje rib vse večje, s° v to navado vključili Se en tukajšnji simbol. »Prej smo v tem obredu uporabljali polenovko, dokler te niso postale Vse manjše in manjše in sp nazadnje povsem izginile, tako da zdaj uporabljamo morsko lastovico,« pripoveduje Linda, katere mož se lahko pohvali, da njegova rodbina prav v tej gostilni deluje Ze odleta 1710. Henneburyjeva ve posedati, da ni več sposobna šteti vseh številnih obiskovalcev, ki so se v Preteklih letih zatekli v Sieno staro in udobno, belo prepleskano gostilno z nizkim stropom in vegastim podom. Sarm domačnosti in topline No-vofundlandčanov je v hudem nasprotju z velikanskimi razsežnostmi grani-hiih skal, na katere so se tukajšnji prebivalci naselili pred petimi stoletji, Predvsem z obljubo, da bodo obale ostale tako bogate z ribami, kot so bile takrat. Pisateljica Annie Proubc v svoji noveli Po- morske novice, za katero je prejela Pulitzerjevo nagrado, opisuje te kraje kot »šeststo milj dolgo obalo, ki izginja v neskončni megli«. »Mislim, da se je velika večina naše kulture razvila prav iz naše osamljenosti. Naselili smo se na te skale sredi Atlantika, kjer nam je ostalo na voljo samo dvoje: ali se pobijemo med seboj ali pa skušamo biti prijazni drug z drugim,« je menila Kay Coxworthy iz novo-fundlandskega turističnega urada. Nova Fundlandija je bila prva britanska kolonija in leta 1949 zadnja provinca, ki se je pridružila Kanadi, in sicer s tesnim glasovalnim izidom, saj je o večini odločal en sam odstotek. Šestinštirideseta obletnica konfederacije, ki so jo proslavili konec marca, ne pretirano hrupno, uradno in neuradno, je kljub pomembni temi o izginjanju polenovke znova povzročila tudi vprašanja, ali ne bi bilo vseeno bolje, če bi se Nova Fundlandija odločila za lastno pot zunaj kanadskega okvira. »Skrite misli« so naslovili te govorice v Eve-ning Telegramu, ki izhaja v St. Johnu. Karkoli že, konfederacija je, zanjo ni mogoče barantati, so prepričani novofundlandski nacionalisti. Veliko bolj hrupno bodo proslavili prihod an-gloitalijanskega pomorščaka Johna Cabota, ki je v 15. stoletju, junija 1497 prvi prijadral na ozemlje Terra Nova. Takrat bodo splovili avtentični posnetek njegove ladje Matthevv, s katero je pogumni pomorščak pred 500 leti priplul iz Bristola v Novi svet. Ob tem so se razvneli tudi številni prepiri, ali je pogumni Cabot res pristal prav pri Bona-visti, na severovzhodni obali otoka. »V resnici zgodovinarji priznavajo, da je po vsej verjetnosti pristal na dveh krajih: bodisi v Bo-navisti bodisi na otoku Cape Breton,« meni An-ne Pratt Lamar, ki je na čelu odbora za proslavo 500 letnice odkritja Nove Fundlandije leta 1997. Najbrž se bodo vseeno odločili za Bonavisto, kjer se stiska v sončnih žarkih nekaj modro pobarvanih hišic, ki so v ostrem kontrastu z zeleno barvo morja, zraven njih pa stojijo modemi hoteli. Poglavitna trgovska avenija v St. Johnu VVater Street pa se ponaša s tem, da je naj starejša v Severni Ameriki. Znamenita je, ker je prav na njej Sir Humphrey Gilbert že leta 1583 razglasil Novo Fun-dlandijo kot prvo britansko kolonijo. Od tu, iz Le-ster Fielda v St. Johnu, sta poletela tudi znamenita letalca Charles Lindbergh in Artur Brovm, ki sta v 16 urah preletela Atlantik in uspešno pristala v Clifdenu na Irskem ter tako postavila nov rekord, ki ga je osem let prej dosegel prav tako znameniti Charles Lindbergh. In 18 let po njunem podvigu je prav v tem mestu Guglielmo Marconi prejel prvo telegrafsko sporočilo, ki je brez pomoči žic prešlo Atlantik. Lani je to območje obiskalo več kot 370 tisoč lju- di. Večina jih je prišla iz Kanade, skupaj pa so ustvarili prihodek v višini 326 milijonov ameriških dolarjev. »Največja privlačnost tega mesta je, da ponuja vse ugodje velikega mesta, sočasno z vonjem po domačnosti,« je prepričana Coxworthyjeva. Na ulicah se ljudje počutijo tako varne, da ne zaklepajo ne svojih avtomobilov, ne lokalov, še dodaja. »Naša policija sploh ni oborožena, saj ne potrebuje pištol.« Tanya VVillmer, Reuter To hvaležno rastlino so srednjeameriški Indijanci cenili že od nekdaj. Priljubljena je bila predvsem med Aravaki, prvotnimi naseljenci Karibskih otokov. Gvave je omenjal tudi sloviti morjeplovec Kolumb, po tropskih krajih pa so jo raznesli Spanci in nekatere vrste ptic, ki se hranijo s temi sadeži. Rastlina je odporna na sušo, raste celo v najslabši zemlji in dobro uspeva tudi brez nege. Sadeži so po obliki nekoliko podobni hruškam, zato so jih Nizozemci v 17. stoletju imenovali granatne hruške. Drevo doseže do deset metrov višine, majhni cvetovi pa so bele barve. Uspeva več vrst. Nekateri sadeži so drobni kot limone, drugi pa dosežejo tudi do pol kilograma. Pod rumenozeleno lupino je belo, rumeno, ro- Oddaja Vesela nedel’a je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj 1. Wet Wet Wet / Juha says 2. Boyzone / Key to my Ufe 3. East 17 ! Let it min 4. Clock / Axel F 5. Roxette / Vulnerable 6. CB Milton / It’s a lo-ving thing (Remix 95’) 7. Night Crawlers / Push the feeling on 8. Tin Tin Outfeat. Espi-ritu / Always something there... 9. Bing Abraham / Man on a mission 10. Mory Kante / Yeke yeke (Remix 95’) 11. (Presenečenje) 12. (Presenečenje) 13. (Presenečenje) žnato ali rdeče zrnato meso, polno drobnih pešk, ki jih je najpreprosteje kar pojesti. Okus je lahko sladek, kisel ali trpek. Rumeni ali rdečkasti sadeži so po obliki podobni kutinam ali majhnim hruškam. Sladko-kisli okus je prijetno osvežujoč, zato ni čudno, da iz sadežev izdelujejo tudi zelo dobre sokove in marmelade. Sadeži lahko služijo tudi kot prijetna sladica ali pa nenavaden zajtrk. Na nekaterih otokih uporabljajo tudi listje in lubje dreves, iz katerega kuhajo čaj za lajšanje diareje. Menda že uživanje večje količine sadežev povzroča zaprtje. Posebno zanimiv je tudi prijeten nežen vonj, ki ga sprva komaj zaznaš, če pa sadež pustiš nekaj časa v zaprtem prostoru, ga zavohaš ta- koj, ko vstopiš. Svojevrsten vonj je težko opisati, saj nekatere spominja na kutine, druge na fige, breskve, jagode, tretji pa trdijo d5 je podobem vonju mačjega urina. Kakorkoli že, sadeže velja ob prvi priložnosti poskusiti. Zal jih zaradi kratke obstojnosti ni mogoče dobiti v evropskih trgovinah. Zato pa se lahko z njimi posladkate že v severnoafriških deželah, predvsem v Egiptu. Najbolj gotovo pa boste na gvave naleteli v tropskih krajih, še prej pa v uvoženih pločevinkah, kjer jih najpogosteje nudijo kot kompot ali marmelado. Igor Fabjan Dišeča gvava SINGAPUR Levje velemesto ob križišču trgovskih poti m Največja turistična atrakcija Najpreprostejši način Prevoza skozi mestni ka-0s pa je podzemna Zelenica, saj se ob desetinah j^estnih avtobusov, ki ^žarijo sem in tja med ^Testnimi četrtmi, le ste-zka znajdeš. V veliko po-mi je bila drobna knjižica o avtobusnih Progah, brez katere težko najdeš glavne singapur-ske zanimivosti. Med domačini je še Posebno priljubljen otok entosa, na katerega se anko pripelješ tudi z ra-zgledno gondolsko kabino. Otok se ponaša z munji. ptičjim parkom, razglednim vlakcem in ure-janimi plažami, kjer si ahko sposodiš vsakovr- stne rekvizite za nedeljsko sprostitev v krogu družine. Ce nisi ljubitelj gneče, se je za konec tedna vsekakor pametneje odpraviti kam drugam. V mestu je veliko parkov, zanimivi so tudi botanični vrtovi, še posebno tisti z orhidejami. Cisto prijeten je lahko tudi obisk živalskega vrta, kjer si lahko privoščiš zajtrk ali pa popoldanski čaj v družbi orangutanov, katerim je to nadvse dobrodošla sprememba. Singapur je dobil živalski vrt relativno pozno, šele leta 1973. Takrat je bilo v njem le 270 živali 72 različnih vrst, danes pa v okolju, ki naj bi bilo kar čim bolj podobno naravnemu, živi približno dva tisoč živali. Kjer je le mogoče, žičnate ograje nadomeščajo le globoki jarki in lesene ograje. Strokovnjaki zoologi so resično ustvarili okolje, v katerem se ti čudovita bitja zagotovo ne zasmilijo, tako kot v prenekaterem »običajnem« živalskem vrtu, polnem železnih rešetk in betona. Živalski vrt letno obišče krepko prek milijon obiskovalcev, in tako so ga popolnoma upravičeno že večkrat proglasili za najboljšo singapursko turistično atrakcijo. K temu je najbrže prispevala tudi najstarejša mati med orangutani Ah Meng, kateri je minister za turizem podelil laskavi naziv posebne turistične ambasa- dorke. Posebna atrakcija so tudi prave cirkuške predstave z živalmi, ki si jih z veseljem ogleda večina obiskovalcev. Za predstave so zgradili poseben amfiteater, sredi katerega nekajkrat na dan zganjajo vragolije opice, tjulnji, kače, sloni in še kdo. Direktor živalskega vrta si že od ustanovitve prizadeva za nove pridobitve, in tako so leta 1987 odprli poseben razstavni prostor. Tu si lahko obiskovalci ogledajo najbolj redke živali na svetu in tiste, ki zaradi podnebnih razmer tu ne morejo stalno prebivati. V ta razstavni prostor pridejo živali, ki jih singapurskemu živalskemu vrtu za nekaj Orangutani so največja atrakcija singapurskega živalskega vrta (Foto: Igor Fabjan) časa posodijo drugi žival- največjih varanov na sve- modoški varani ali zmaji, ski vrtovi. Tu so že »go- tu. Komodoški varani, ki kot jim tudi pravijo dostavah« pande, zlate opi- jih imajo v ujetništvu, si- mačini, živijo le na indo- ce, beli tigri. cer niso ravno največji nezijskem otoku Komodo Singapurski živalski primerki, toda s hlastajo- in še na nekaterih manj- vrt je eden redkih na sve- Cimi čeljustmi in sikajo- sih okoliških otokih, tu, v katerem si lahko čim kačjim jezikom so vi- Igor Fabjan ogledate tudi pripadnike deti dovolj strašljivi. Ko- (Se nadaljuje) <. SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA 6 66 6^6 SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA V C A SPLIT o ,S/M “SOFIJA »'lioPJEo 14/17 ^ s 11/^. V ^ ^ , V ATENE DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.03 in zašlo ob 19.59. Dan bo dolg 13 ur in 56 minut. Lima bo vzšla ob 2.49. in zašla ob 13.37. Mura 10,2 Sava (Radovljica) 7,2 Sora 8,8 Ljubljanica 11,2 Savinja 11,8 Vipava 8,9 Jadransko morje (Koper) 11,1 PLIMOVANJE Danes: ob 5.14 najvišje 8 cm, ob 11.50 najnižje -28 cm ob 19.03 najvisje32cm Jutri: ob 1.34 najnižje -16 cm ob 6.57 najvišje 12 cm ob 12.58 najnižje -31 cm ob 19.43 najvisje 39 cm V J SNEŽNE RAZMERE Ribniško Pohorje Krvavec Vogel Kanin Rogla on 80 50 do 110 145 210 60 do 80 Vlečnice obratujejo na vseh omenjenih smučiščih razen na Kaninu TEMPERATURE V G0R] 'C i 500 m 21 j 1000 m 16 1500 m 11 1 2000 m 6 2500 m 2 S 2864 m 0 -j : ONESNAŽENOST ZHm koncentracija SO, v m g/m3 povp. 22-04 maks. 22-01 Lj. Bežigrad 9 18 Maribor 3 Celje 61 Trbovlje 3 222 Zagorje - Velenje - ^Hrastnik 171 J BIOPROGNOZA Predvsem vremensko zelo občutljivi ljudje bodo imeli manjše, vremensko pogojene težave, na večino ljudi pa vreme ne bo vplivalo. / NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 6 do 16 vozlov popoldne: W 8 do 18 vozlov DANES TRBIŽ CELOVEC O 9/15 ° o A KRANJSKA GORA A 5/18 O TRŽIČ 5/20 O KRANJ GRADEC 10/23 S O S. GRADEC 5/21 MARIBOR O 8/23 M. SOBOTA O a/23 mmi OVIDEM 10/21 —^N. GORICA GORICA 12/21 O ° 65 O 1 CELJE 6 O 8/23 65’" N. MESTO o 8^2/ ' LJUBLJANA 8/22 KOČEVJE <65 TRST, 11/S PORTOROŽ O UMAG POREČ M™ O 1 OPATIJA Oj POSTOJNA O 5/20 CRNOMEy O REKA 12/20 Slovenija: Sončno in toplo bo. Najvišje dnevne temperature bodo od 18 do 24° Celzija. Sosednje pokrajine: V severni Italiji in na območju Alp bo spremenljivo oblačno, drugod pa sončno in toplo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Šef japonske sekte kmalu za zapahi? TOKIO - Po neuradnih vesteh se japonska policija pripravlja na aretacijo Soka Asa-hara, 40-letnega vodje sekte Aum Ahinrikjo, ki je osumljena odgovornosti za plinski napad na tokijsko podzemsko železnico in tudi za nedavne zastu-pitve s plinom v Jokohami. Do aretacije naj bi prišlo že v naslednjih urah, vsekakor pred ponedeljkom. Guruja, ki je skrivnostno izginil 20. marca in o katerem nekateri viri pravijo, da je pod ostrim policijskim nadzorom, naj bi bil po mnenju preiskovalcev kriv ščuva-nja in organiziranja terorističnih dejanj. Doslej je policija aretirala približno sto elanov sekte, vendar »so vsi obdolženi manjših kaznivih dejanj in ne zločinskega napada s plinom. V zadnjih 48 urah naj bi preiskovalci ugotovili, da je bila vrsta plina (sarina), ki je bil uporabljen v napadih, enaka kot ostanki plina, ki so ga našli v zloglasnem laboratoriju smrti, ki ga je imela sekta v vasi Kamikuišitd ob vznožju gore Ji. Japonske oblasti so zelo zaskrbljene zaradi akcij prave mestne gverile, ki ogrožajo varnost milijonov prebivalcev. Zaradi te ne- varnosti je bilo odpovedanih že veliko prireditev, med njimi tudi obisk cesarja Akihita v nekem tokijskem muzeju, ki ga je vladar načrtoval za ponedeljek. O razpletu preiskave je vCeraj poročala tudi policija ter na vsa letališča in pristanišča razposlala imena in foto- grafije dvajsetih vodij sekte z navodilom, da jim je treba preprečiti pobeg. Japonski časopisi dodajajo, da se je v Deželi vzhajajočega sonca prebudil tudi nacionalni ponos, potem ko so videli, s kakšno naglico so Američani izsledili povzročitelje atentata v Oklahomi. Naomi v Moskvi Manekenka Naomi Campbell je te dni v Rusiji (AR) Dva mrtva v eksploziji plina v Braziliji SAO PAULO - Dve smrtni žrtvi in več kot dvajset ranjenih je obračun eksplozije, ki jo je povzročilo uhajanje plina v nekem baru v središču Sao Paula. Vse kaže, da je plin začel uhajati zaradi napake pri menjavi priključka z jeklenk na mestno plinsko omrežje. Plin se je razširil v prostorih v ozadju lokala, kjer je v trenutku eksplozije kosilo približno dvajset ljudi, ki pa niso bili poškodovani. Udarna moč eksplozije se je namreč sprostila v smeri proti dvonadstropni stavbi na dvoriščni strani lokala, ki se je sesula. Policija razkrila načrt za aremar v Disnevlandu BALTIMORE - Ameriške zvezne oblasti so razkrile domnevni teroristični načrt, po katerem je neka sekta med veliko nočjo nameravala izvesti podoben plinski napad kot na Japonskem. Po pisanju ameriškega tiska je policija nekaj dni pred velikonočnimi prazniki na letabscu v Los Angelesu aretirala dva Japonca, ki sta imela pri sebi priročnike za pridobivanje bojnega stmpasarina in videokaseto s posnetki napada na Japonskem. Novico o spodletelem poskusu plinskega napada na Disneyland je po poročanju televizijske mreže CNN potrdil tudi Pentagon. Zaplešiva!- Žarah Mahler iz Newport Beacha v Kaliforniji pleše s svojim afganistanskim hrtom (AP)