i^Kog. Ljubljana, četrtek 21. aprila 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praha čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25— Oui« za inozemstvo 40— Dn. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124 3125 m 3126. Maribor. Aleksandrova cest* 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p* tarifu vem BESNE IN RUŠIJO DALJE Vas Sremska Kača je izginila - Vsa žitorodna Mačva zalita - Beograd je obdan od morja — Voda še vedno narašča T>unaj, 20. aprila, g. Danes so bila dunajska pogajanja med jugoslovensko in o vstrijsko delegacijo zaradi bodoče ureditve plačil iz medsebojnega blagovnega prometa zaključena s podpisom nove pogodbe, ki stopi jutri 21. t. m. v veljavo in bo nadomestila dosedanjo, z današnjim dnem zaradi odpovedi poteklo pogodbo. Po novem sporazumu se bodo obračuni v kliringu v splošnem nadaljevali po dosedanjih načelih. Razen tega je bilo tudi dogovorjeno, da bo v bodoče dovoljeno razvijanje kompenzacijskih Pravilnik o potnih in selitvenih stroških železničarjev Reograd. 20. aprila. A A. Prometni minister je predpisal pravilnik o postranskih dohodkih nameščencev državnih prometnih ustanov. Novi pravilnik vsebuje razen odredb, k.i so bile navedene že v starem pravilniku, šc tale nova določila: Kot uradno potovanje se po tem pravil-Trku smatra potovanje v uradnih državnih zadevah, ki jih državni nameščenec izvrši po naročilu pristojnega starešine zu-Tinj kraja svojega s ta'neg a bivanja. V tem primeru mora biti cilj potovanja oddaljen nad 2 km od kraja stalnega službovanja. Kot kraj službovanja se smatra mestni rajon kraja, v katerem je nameščenec v službi ali dodeljen za delo. Nailog za potovanje lahko izda samo starešina službene enote. V nalogu se mora označiti do kdaj sme potovanje najdelj trajati. LTradno potovanje in bivanje v uradnih zadevah, ki traja del.j ko 2 meseca, se ne prizna in se yanj nikomur ne plača odškodnina, če ni upravičeno z naknadnim dovoljenjem prometnega ministrstva ali generalne direkciie državnih železnic. Vsak nameščenec je dolžan potovati v uradnih poslih po najkrajši poti in z najkrajšimi in najcenej-š mi zvezami. Pnernice 73 potovanje v drzmi so dvojne: cela dnevni ca, ki se računa za prvih 15 dni potovanja, in znižana dnevnica, ki se računa za naslednje dni potovanja, tn sicer za 25 ndst. znižana za naslednjih 15 dni. in za 50 odst. znižana za ves nadaljnji čas. Kadar se nameščenec pošlje na zamenjan je ali ra kakšna posebna dela, mu pripada za dobo, ki je daljša od 2 mesecev, za 60 odst. od normalne znižana dnevn ca. Z;3 uradno potovanje v inozemstvo in iz inozemstva določi višino dnevnice in tro-škovni pavšal za vsak primer posebej pred potovanjem finančni minister na predlog prometnega ministra. Razen dnevnice in troškovnega pavšala pripada nameščencu samo še povrnitev dejanskih izdatkov za osebni prevoz po železnici ali ladji. Pri potovanju po železnici ali ladji ah z državnimi al; samoupravnimi prevoznimi sredstvi, ki imajo stalne postaje, pripada nameščencu za prenos prtljage do postaje in obratno kakor tudi na prest^nnih postajah po 10 Din podnevi in po 15 Din pori očj. če traja potovanje del j od 48 ur in če postaja ni v neposredni bližini. Pri ura dnem potovanju po železnici ali pa ti i -ku pripada nameščencu za prenos ročne prtljage po 5 Din. Pri uradnem potovanju v državi po državnih železnicah dobe nameščenci brezplačen prevoz prtljage in brezplačni vozni listek na železn ci v tistem razredu, ki jim pripada po predpisih o brezplačnih voznih listkih. Nameščencu, ki ima pravico do prvega razreda, pripada odškodnina za spalni V02 na železnici odnosno za kabino na ladji, če ne more priti do cilja uradnega potovanja z rednimi prometnim« zvezami v osmih urah nočnega potovanja. Pri selitvenem potovanju po službeni po- poslov v največjem obsegu, pri čemer bosta mogli obe stranki neposredno obračunavati med seboj. Tudi za prejšnje zaključke, za katere so bila že izvršena plačila v kliringu po dosedanji pogodbi, bo omogočeno neposredno obračunanje z novimi zaključki, kar ima namen, da bi se čim prej izravnal dosedaj v korist Jugoslavije narasli saldo. Gbe vladi bosta uvedli vse potrebne mere, da se vplačila v kliring ne bodo ovirala. Pogodba bo veljala dva meseca, potem pa bo odpovedljiva z enomesečnim rokom. trebi ima nameščenec pravico do odškodnine po t^-m pravilniku: Celo dnevnico zase in četrtino dnevnice r.a vsakega člana svoje rodbine, brezplačen prevoz zase in za rodbino in odškodnino za selitev pohištva, ki se določi po tabeli 24 tega pravilnika. Vsak nameščenec lahko dob! pri blagajni, kjer dobiva plačo, do dve tretjini akontacije na potnino in selitven« stroške ter potni pavšal. Prejem potrdi na potrdilu in mora biti na potrdilu označen datum, do kdaj to začasno potrdilo zam>> nja s končnim. Nameščencem, ki vrše terensko delo zunaj kraja svojega službovanja, se zniža dnevnica po 10 dneh dela na terenu za eno tretjino, ne glede na dolgost terenskega dela in potovanja iz enega kraja v drugega. V izredni/"! življenjskih in službenih razme-rsh sme prometni minister dovoliti dnevnico na podlagi te^a člena v polni višini, ne-glede na dolgost bivanja v posameznem kraju. Enako in iz istih razlogov se sme dnevnica povišati za četrtino. Nameščencu, ki na uradnem potovanju tako zboli, da ne more vršiti službe, pripada odgovarjajoča dnevnica, dokler bolezen traja, izvzemši dobo. ki jo prebije za zdravljenje v javni bolnici. Spremljevalcem dvornih vlakov se dnevnica jx>viša za potovanje za fO0'o Kadar so privaine osebe — pravne fn fizične, — po zakonu dolžne nositi stroške za vzdrževanje državnih nameščencev, bodisi. da same pozoveio nameščenca ali pa se jim to zakonito ali službeno odredi, se plačajo dnevnica in ostali stroški v tisti višini. ki so za dotičnega nameščenca določeni po tem pravilniku. Določila o kilometraži so v novem pravilniku ista kakor v starem. Prav tako so ostala ista določila za nočno delo. Znižanje ameriških mornariških izdatkov Wa.chtngton, 20. aprila, č. Ameriški mornariški proračun bo v primeru s proračunom v preteklem poslovnem letu znižan za 32 milijonov dolarjev. Državni predsednik Hoover je sicer predlagal, naj se proračun zniža le za 16 milijonov dolarjev, vendar pa ie kongres zavzel stališče, naj se to znižanje podvoji. Iz proračuna so izločili vse postavke za gradnjo in vzdrževanje mornariškega letalstva: najbrž bodo tudi zrakoplov »Los Angeles« izločili iz vojne službe. Za moderniziranje starih voj nih ladij določa proračun 42,230.000 dolarjev. Ameriško vojno b rodov je bo 1. 1932. štelo 306 pomorskih edinic. V celoti znaša ameriški proračun za vojno mornarico 336.300.000 dolarjev, tako da bo znašalo znižanje 10 odstotkov. ("Proračun Jugoslavije za narodno obrambo je bil znižan za 25 odstotkov! Op. ur.) Interpelacija zaradi Malte Rim, 20. aprila ž. Skupina poslancev je vložila pri predsedstvu zbornice interpelacijo, v kateri vprašujeio vlado, kaj je ukrenila za ohranitev italijanščine v maltskih ljudskih šolah in pri sodiščih. O interpelaciji bodo v parlamentu razpravljali na jutrišnji seji. Beograd, 20. aprila, p. Položaj v poplavljenem ozemlju se je v minuli noči in v teku današnjega dne znova poslabšal in z vseh strani prihajajo naravnost pretresljive vesti. Največja katastrofa se razvija vzdolž Save od Rro-da do Beograda. Zaradi hudih nalivov v Bosni. Slavoniji in Vojvodini je pri-besnel nov velik val, ki je v pretekli noči z vso silovitostjo pritisnil na nasipe in jih na več krajih ali predrl ali pa prelil. Nad 50.000 ha dosedaj še neprizadetega rodovitnega polja je pod vodo. Uničen je večji del Mačve, najbolj žitorodne pokrajine v naši državi. Selo Sremska Rača je zadela najhujša katastrofa. Sredi noči se je porušil nasip ob Savi in voda je s tako silo udarila na naselbino, da so se povrsti porušile vse hiše in se danes sploh več ne vidi, kje se je poprej nahajala naselbina. Vse je eno samo jezero, iz katerega štrli še samo zvonik cerkve, a tudi zvonik, zgrajen iz kamenja, se že krha ter se bo vsak čas porušil. Ljudje so se še pravočasno rešil!, ker so oblasti že sinoči odredile popolno izpraznitev vsega okraja. Na pa še znana usoda večjega števi-la obupancev, ki so kljub skrajni nevarnosti do konca vztrajali na nasipih in jih skušali oja-čiti, da bi preprečili katastrofo. Vojaštvo požrtvovalno pomaga pri gradnji novih zasilnih nasipov. Sava še vedno narašča in podira vse. Ženeva. 20. aprila, s. Glavni odbor razorožitvene konference je danes dopoldne v včeraj sklenjeni obliki sprejel resolucijo o razoroži tven i h ukrepih. Proti sklepu je glasovala samo Sovjetska Rusija. Odbor je rato proučeval vprašanje kvalitativne razorožitve. Angleški zunanji minister je otvoril debato o obeh osnutkih resolucije, in sicer o angleškem, ki govori o načelih kvalitativne razorožitve in o jugoslovenskem. ki je mnogo bolj izčrpen in dopušča po znanem stališču francoske skupine prepoved gotovih vrst orožja samo v zvezi z njihovo interna-civilizacijo. Nemški zastopnik poslanik Nadolny je zagovarjal ukinitev težkega napadalnega orožja, vendar pa si je pridrža! kon7noveljavno izjavo glede francoskega predloga, ki stremi za tem, da naj bi se težka napadalna orožja internacijonalizirala in rfcila Društvu narodov na razpolago. Ženeva, 20. aprila, g. Delo v Ženevi poteka precej nezadovoljivo. Debate o prvem členu bodoče razorožitvene konvencije ni bilo mogoče zaključiti, ker zaradi ugovorov sovjetske delegacije sploh ni bilo mogoče doseči soglasnosti. Glavni odbor konference je odobril besedilo resolucije z vsemi glasovi proti Litvinovemu glasu. To besed iio določa načelo, da naj bi bil za določitev nameravanega znižanja oborožitve odločilen člen 8. pakta Društva narodov, Litvinov pa zastopa stališče, da določb pakta Društva narodov ni mogoče uporabiti za države, ki niso članice ženevske organizacije. Tudi vprašanje metod za znižanje obor->-žitve je sprožilo debato, v kateri še doslej ni prišlo do sporazuma. V razpravi sta dve možnosti, in sicer kvalitativna, to je taktično znižanje vseh vrst oborožitve. Angleški zunanji minister John Simon je predlagal, nai se kvalitativna omejitev oborožitve obravnava najprej posebej, kar vzbuja vtn, da hoče Anglija doseči izolacijo francoskega načrta, ki naj bi bil potisnjen v ozadje. Angleško pobudo podpirata tudi glavni delegat Nemčije baron Nadolny in italijanski zunanji minister Grand i. Jugoslovenski zastopnik fe predložil osnutek resolucije, ki razširja francoski načrt. Po tem osnutku naj bi bila ukinitev težkega nanadalnega orožja združena z ustanovitvijo efektivne in stalne kontrole ter 7. re-'vizicijsko pravico v korist Društva naro- 1 milijarda Rr iz poslednjega Rim. 20. aprla. ž. Italijanski ministrski svet ie imel včerai sejo, za katero ie vladalo v javnosti izredno zanimanje. Agencija Štefani je namreč napovedala, da bodo na seji razdelili dne 7. anri'a najeto posojilo, ki je znašalo 4 milijarde lir. Ministrski svet ie na seji proučil celo vrsto zakonskih načrtov in dekretov, nakar je sledila razprava o povrnitvi 4.53 mi-linonov lir poslednjega posojila. Sklenjeno je bilo, da sprejme država posojila, ki so bila podpisana v znesku do 300.000 lir. v celoti, od 300.500 do 461.500 po 70 do 90 odstotkov, nad 500.000 pa 65 odstotkov. Ministrski svet ie sklenil dalje predložiti parlamentu dva zakonska načrta o povečanju celotne vsote bakrenega drobiža v obtoku za 10 milijonov lir in je sprejel 10 dekretov o ureditvi tehničnih vprašan; kar se ji stavi v bran. Zaradi istočasnega porasta Dunava je izliv Save v Dunav popolnoma v zastoju, tako da se tvori okrog Beograda vedno večje jezero. V Beogradu je danes voda narasla za 80 cm ter grozi vsem nižje ležečim delom mesta katastrofa. Tudi Beograd je že popolnoma odrezan od svoje okolice. Od Šabca do Beograda so poplavljene vse ceste, a tudi mnogo železniških prog je v nevarnosti. V Sremski Mitrovici voda stalno narašča in je že skoro vse mesto pod vodo. V teku današnjega dne se je porušilo nadaljnjih 60 hiš, 40 pa je že tako izpodjedenih, da se bodo vsak čas porušile. V Sabcu ie položaj naravnost obupen, ker prihajajo poročila, da prihaja še nov, večji vodni val. Tudi beograjska vremenska postaja napoveduje še nadaljnje deževje. Prav obupen je tudi položaj v Bosanski krajini. Drina je silno narasla ter povzroča ogromno škodo. Podrinska železnica je na mnogih krajih pod vodo, ki ie na več mestih tudi že porušila železniški nasip, tako da bo promet za delj časa onemogočen. Obupano prebivalstvo ob podpori vojaštva se noč in dan bori zoper pošastno vodovje ter skuša zajeziti nadaljnje poplave z zasilnimi nasipi in ojačanjem glavnih nasipov, v kolikor še niso popustili. Delo pa je vedno boij težavno in dov. Na ta način zbrani materija! bf bil morda na razjx>lvgo tudi napaden državi. Razen tega bi bil svet Društva narodov dolžan vse drža%-e, k; se ne bi pokorile tem določbam, razgaliti pred vsem riviliziranrm svetom ter podpreti napadeno državo tudi z vojaško pomočjo. Ker danes ni bilo mogoče doseči sporazuma, je bila debata odgodena na jutri. Medtem se bo skušalo doseči zbližanje za kulisami. S posebno napetostjo se pričakuje sedaj posredovanje Macdonalda in Tardieuja, ki bosta prispela jutri, oziroma v petek v Ženevo. Macdonald v Parizu Pariz, 20. aprila, s. Angleški ministrski predsednik Macdonald je popoldne ob 5. prispel z letalom v Pariz, odkoder bo ob 21.50 z rednim brzovlakom odpotoval dalje v Ženevo. Zvečer je imel Macdonald daljši razgovor s Tardieujem. Francoski popoldanski tisk naglasa, da je prišlo do današnjega sestanka obeh ministrskih predsednikov na Macdonaldovo pobudo, vendar pa ugotavlja, da je s tem angleški pre-mijer samo v naprej ustregel Tardieu je vi želji. Stimsonove konference ženeva, 20. aprila ž. Včeraj popoldne je bil italijanski zunanji minister na obedu pri ameriškem državnem tajniku Stimso-niL Pri Stimsonu se je zadržal tri ure. Ameriški in italijanski delegat na razorožitve™ konferenci sta imela dolg razgovor o razo roži tven ih problemih. VVashingrton, 20. aprila č. Ameriško zunanje ministrstvo je izdalo optimistične informacije o razgovorih državnega tajnika za zunanje zadeve z ministrskim predsednikom Tardieujem v Parizu. Tardieu :n Stimson sta se pogovarjala o vseh perečih vprašanjih in sta v marsikaterem pogledu našla skladnost med stališčem Amerike in Francije. Razgovarjala sta se razen o sedaj aktualnih vprašanjih tudi o splošnih odnošajih med Francijo in Ameriko. Ameriške informacije ne navajajo, da bi se razgovarjalo tudi o vprašanju vojnih dolgov in reparacij. posojila za izredna javna dela lijanske vojske in mornarice ter položaja vojaškega osobia. Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet načrt o investiciji ene milijarde lir v izrednih javnih delih, s katero nameravajo omiliti brezposelnost, povečati železniško omrežje (z izdatkom 94 milijonov lir), elektrificirati posamezne dežele, graditi vodovode in javne urade. Za amortizacijo vojnih odškodnin in obnovo po potresu poškodovanih krajev ie ministrski svet določil znesek 106 milijonov lir. Rim, 20. aprila č. Vada je sklenila, da emitira v kratkem nadalmie 3 serije poslednjega notranjega posojila. Posojilo, ki je bilo najeto v pričetJru meseca je tvorilo šesto serijo, prvih pet serij »o najeli lani. Vsaka naslednja seriia bo znašala po 1 m'lijardo lir. Po posledniib podatkih ie dob'ig država v nri^etVn posojilo t skupnem znesku 4 milijard 432 mili> brezuspešno, ker je vse tako razmočeno, da se sproti udira in podira. Mitrovica, 20. aprila n. Ponoči so se pričele v jugovzhodnem delu mesta rušiti majhne stanovanjske hiše, ki so se vdale pritisku vode. Pod ruševinami so bili pokopani nekateri ljudje, ki pa so ostali pri življenju. Stražniki, ki so prihiteli v čolnih do njih, so jih rešili izpod ruševin. Ljudje so bili večinoma lahko poškodovani. Smrtno nevarno ni bil ranjen nihče. Nad Fruško goro se je utrgal oblak in velike mase vode so se zlile na bližnje selo. V vasi Grabovcu je voda presenetila voz, v katerem sta bila kmeta Rudolf Schmid in Josip Grusent ter njegov 10-letni iin. Konja, ki sta bila vpre-žena v voz, sta se zaradi naliva vode ustrašila in zdirjala s ceste v jarek, ki je bil preplavljen z vodo. Vsi trije so utonili s konji vred. Najbolj opasen je položaj med Slavonskim Samcem in Županjo. Tam utrjujejo nasip z deskami in vrečami peska ter drugim gradivom. Če bi se ta nasip podrl, bi voda preplavila vso Mitrovico in okrog 60 sremskih vasi. Upajo pa, do bo nasip vzdržal, ker se solidno zgrajen. Brod, 20. aprila n. Poplava sega pri Brodu do samostana in nekaterih mestnih ulic. Iz ribnika je odplavila vs9 ribe. V okolici Slavonskega in Bosanskega Broda je preplavljenih 23 vasi. Ministra Preka in Šibenik v demisiji Beograd, 20. aprila. Izvedeli smo, da sta gg. ministra dr. Stanko Šibenik in j\ikola Preka stavila svoje položaje predsedniku ministrskega sveta na razpolaga Trgovinska pogajanja z Italijo pred zaključkom Beograd, 20. aprila. M. Trgovinska pogajanja z Italijo so tik pred zaključkom ter potekajo razmeroma ugodno, tako da je v najkrajšem času pričakovati sporazum v vseh točkah, ki so na dnevnem redu. Z italijanske strani se poudarja, da je treba pri sklepanju trgovinskega sporazuma upoštevati dejstvo, da predstavlja Italija največjega odjemalca jugoslovenskih agrarnih pridelkov ter da ji je treba zaradi tega priznati primerne ugodnosti. Bistvenih spornih točk ni več in zato je pričakovati, da bo sporazum v najkrajšem času parafiran. Iz srednješolske službe Beograd, 20. aprila p. Z odlokom ministrstva prosvete je premeščen dr. Josip Mencej. profesor realne gimnazije v Novem mestu, na realno gimnazijo v Mariboru, Zlata Košar je imenovana za učiteljico telovadbe na realni gimnaziji v Mariboru, Marija Zupan, strokovna učiteljica v Sarajevu, pa je premeščena na meščan-^"'o šolo v Celju. Zakl juček inomoške konference Innsbruek. 20. aprila s. Mednarodna ferem<\a trgovskih zbornic je bila da.n<"^ konča.na. Orlo.bre.na so bila poročila finančna komisije o obnovi svobod n^sra. rte»viz.n<5-ga prometa in poljedelske komisije o rl~i-en cen kmetijskim pridelkom in o pref«*-re.nčnih carinah. Splošna resolucija konferenčnega plenuma govori o gospodarskih težavah podunavskih držav in o nnjnih ukrepih za njihovo zaščito. Priporoča pre-forenčne car.ine. kolektivne (ne samo dvostranske) trgovinske pogodbe. 6'm tesnejše gospodarsko sodelovanje Podunavj-a itd. Podunavski problem Pariz, 20. aprila. A A. Ženevski dopisnik pariškega lista »Excelsnor« doznava. da se bo odbor strokovnjakov za proučevanje vprašanja o gospodarski restavraciji podunavskih držav sestal ob koncu tedna. Prav tako je dopisnik zvedel, da so italijanski delegati izrazili željo, naj bi se ta sestanek vršil v Luganu, toda min:stri so se odločili za Ženevo in je malo verjetno, da bi pristali na Lugano. Maršal Pilsudski obolel Bukarešta, 20. aprila p. Maršal Pilsud-ski, ki se mudi že dalj časa na oddihu v Rumuniji, je nenadoma obolel ter leži na poljskem konzulatu v Kišenevu. Lindberghova prošnja ameriškim listom Nevr Tork, 20. aprila č. Polkovnik Lind-bergh je poslal vsem ameriškim listom prošnjo, naj v bodoče ne objavljajo senzacionalnih poročil o dogodkih, ki so v zvezi z ugrabitvijo njegovega otroka. Prsv ta senzacionalna poročila ameriškega tiska so namreč bale povzročila da doslej ni mogel priti v stike z roparji. Zakon © zaščiti kmeta objavljen In uveljavljen Zakon vsebuje tudi važne določbe v zaščito denarnih zavodov, ki bi zaradi današnjih izrednih razmer prišli v začasne plačilne težkoče izzvanih s splošno kreditno krizo al! zaradi nenavadnega in prekomernega dviganja vlog. Dogajalo se je in se še dogaja po vsem svetu in tudi pri nas, da Beograd. 20. aprila, p. »Službene Novine« objavljajo zakon o zaščiti kmetov, ki stopi 15 dni po objavi v veliavo. Prav tako je objavljen v današnjih »Službenih novinah« zakon, ki pooblašča vlado, da sme predčasno objaviti mednarodne pogodbe in sporazume gospodarskega značaja. Beograd, 20. aprila M. Povodom uve-Ijavljenja zakona o zaščiti kmetov .ie bilo izdano z merodajnega mesta naslednje pojasnilo; Glavna svrha tega zakona je regulacija gotovih kreditnih odnošajev v državi, ki jo narekujejo splošne kreditne prilike. V prvi vrsti zahteva oslabljeni položaj kmetov, da se jih zaščiti za gotovo dobo tako pred prisilno prodajo njihovih posestev, kakor tudi pred pretirano visoko obrestno mero za dolgove. Zakon predvideva tudi ukrepe in postopek za primer, da bi kak denarni zavod 7.ašel v začasne plačilne težave zaradi nenormalnih kreditnih odnošajev. zaradi vznemirjenja vlagateljev, odnosno naglega dviganja vlog zaide ta ali oni denarni zavod, dasiravno jc vseskozi aktiven, v plačilne težave, !ier se od njega zahteva nemogoča stvar, da od vlagateljev sprejeti in v gospodarstvu plasirani kapital takoj realizira in izplača vlagateljem. Da se v takih primerih zaščitijo v prvi vrsti upniki in vlagatelji pred škodo in izgubo, ki bi mogla nastati, se v zakonu predvidevajo tudi ukrepi, s katerimi se želi vzpostaviti ravnotežje omajanih kreditnih odnošajev ter omogočit^ mirno poslovanje denarnih zavodov. Take ukrepe narekujejo splošni gospodarski interesi države ter so se jih poslužile že mnoge drugo države; povsod so se pokazale prav blagodejne posledice zlasti z obnovo omaja nega zaupanja in normalizacije kreditnih odnošajev . Obnova in izboljšali je kliringa z Avstrijo Novi kliring stopi v veljavo danes in bo veljal dva meseca - Dovoljeni so tndi zasebni obračuni lazprava © jugoslovenskem razorožitvenem predlogu Resolucija o etapni razorožitvi je bila sprejeta z vsemi glasovi proti ruskemu — Huda nasprotstva glede praktičnih razorožitvenih ukrepov Nove državne investicije v Italiji Borba za tujsko sezono Sestanek županov iz letoviških in zdraviliških občin pod okriljem županske zveze Ljubljaa, 20. aprila. Za ctartes je sklkala Županska zveza v Ljubljani sestanek letoviščarskih občin. Vladajoča gospodarska kriza bo pogubo-nosno vplivala tudi na tujski promet v dravski banovini. Pomanjkanje denarja, težke devizne odredbe in druge ovire bodo skoraj onemogočile ves tujski promet. Naše letoviščarske občine in njihovi prebivalci bodo zato težko prizadeti. Županska zveza je smatrala za svojo «k>ržnost, da posveti tudi temu vprašanju -roo svojo pozornost. Zato je sklicala sestanek županov oziroma njihovih namestnikov iz vseh letoviščarskih občin. V naši banovini obstojajo že druge tujsko-prometne usta-v«ove. vendar so občine v prvi vrsti poklicane, da store, kar je v njihovi moči, da se grozeča nevarnost prepreči ali vsaj omili. Pa tudi občine same potrebujejo v tem oziru praktičnih nasvetov, ki jih jim more nuditi v prvi vrsti njihova lastna organizacija. Zato je bial na dnevnem redu tudi ustanovitev odseka letoviščarskih občin pod okriljem Županske zveze. Sestanka se je udeležilo 27 zastopnikov raznih letoviščarskih občin; delegati so pod predsedstvom predsednika Županske zveze g. Babnika živahno sodelovali pri vseh razpravah. Magistratni svetnik g. dr. Brilej je poda'! informativen referat o tujskem prometu in naših občinah. Podal je tudi važna navodila za tujsko-prometno propagando. Referatu je sledila obširna debata, v kateri so posamezni zastopniki občin opozarjali na razne nedostatke. ki ovirajo ugoden razvoj tujskega prometa. Največ pritožb ie bilo slišati o neznosnih razmerah, ki vladajo na naših cestah. Večina cest je v takem stanju, da onemogočajo sploh vsak promet in da se tujci zaradi tega iz-or^ibljejo naših krajev. Županski zvezi je bilo naročeno, da opozori merodajne faktorje na te obupne razmere. Vsi govorniki so tudi opozarjali na neumesten način izvajanja predpisov glede policijske ure. Zlasti so opozarjali na dejstvo, da tujcev, ki pridejo ponoči po 11. ur\ v gostilni niti postreči ne morejo, kar povzroča mnogo nepotrebnih konfliktov. Tudi v tem oziru se naroča Županski zvezi, da stori potrebne korake. Navajali so še mnogo stvari, ki škodijo tujskemu prometu. zlasti v higijenskem oziru, ter bo Županska zveza opozorila vse merodajne faktorje na razne nedostatke. Referent Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Žagar je nato poročal o sedanjih deviznih predpisih, ki ovirajo tujski promet. V tem vprašanju je bila sprejeta naslednja resolucija: »Županska zveza v Ljubljani je na se- stanku dne 20. aprila 1932 razpravljala o deviznih omejitvah, ki v raznih državah ja ko ovirajo tujski promet. Za neoviran razvoj tujskega prometa v letošnji 6ezond je Zveza soglasno sklenfla. naprositi ministrstvo za trgovino in industrijo, da ustvari za namene tujskega prometa z nujnimi mednarodnimi sporazumi olajšave pri nabavi potrebnih plačilnih sredstev. Konkretno se Zveza strinja s prddlogom štajerske hotelirske zveze; ta predlog lahko zeio pripomore, da se bo mogel tujski promet v letošnjem letu kljub deviznim omejitvam normalno razbijati. Predlog gre za tem, da na tujskem prometu Inte-resirane države odnoeno tujsko-prometne institucije izdajo in v inozemstvu prodajajo potne čeke, glaseče se na ustrezno valuto, katero naj bi potem medsebojno obračunale emisijske banke a!i poštne hranilnice. Tujski promet Je važen faktor v našem gospodarstvu in občine, ki so si s velikimi napori in žrtvami ustvarile .pogoje za tujski promet, bi utrpele nepopravljivo škodo, ako bi v tekočem letu, ko trpi prebivalstvo že itak dovolj pod pezo težke gospodarske krize, izostal še tujski promet. Eksistenčni interesi naših zdraviliških in letoviških občin in njihovih občanov nam nalagaio dolžnost, da opozorimo ministrstvo trgovine in industrije na nujno potrebo, da se vprašanje tujsko-prometne sezone z ozirom na devizne omejitve v raznih državah v predlaganem smislu čim preje zadovoljivo uredi.« Tudi temu referatu je sledila živahna debata Sklenjeno je bilo, da se oba referata natisneta. Nato je bil soglasno sprejet predlog, da se ustanovi odsek letoviščarskih občin v okrilju Županske zveze. Za načelnika tega odseka je bil izvoljen župan z Bleda g. dr. De Gleria, v odsek pa so bili izvoljeni župani 12 občin. Odsek ima nalogo, da vodi vse zadeve letoviščarskih občin, ter bo stopil v stik z že obstoječimi organizacijami za tujski promet. Pri slučajnostih so se obravnavale razne zadeve občin. Zaradi znižanja trošarine bodo hudo prizadete zlasti letovtišča.rske občine. Rzpravljali so o vprašanju proračunov in obračunov občin ter so bila dana navodila županski zvezi za nadaljnje postopanje. Končno je bilo tudi sklenjeno, da se opozore merodajni faktorji na nevarnost, ki grozi naši industriji, ako ne dobi pravočasno potrebnih deviz za nabavo siroviin. Večji del naše Industrije bo moral ustaviti vsafco delo, kar pomeni za občine ogromno nevarnost, ker ne bodo mogle prenesti novih bremen z brezposelnimi, županska zveza bo opozorila vse merodajne faktorje na to nevarnost. Odhod francoskega poslanika Darda Po petletnem bivanju v Jugoslaviji je snoči odpotoval v Francijo Prisrčno slovo od Beograda Težave In potrebe naših gostilničarjev Beograd, 20. aprila p. Danes zvečer ob 6. je zapustil Beograd in odpotoval v Pa-ria dolgoletni! diplomatski predstavnik Francije v naši državi in velik prijatelj našega naroda, francoski poslanik g. Emil D a r d, ki odhaja v pokoj. V dobi svojega nad petletnega poslan i kovanj a v Jugoslaviji! si je g. Da.rd pridobil s svojim uslužnim in ljubeznivim nastopom mnogo prijateljev ,;n vsestranske simpatije. Večkrat je prepotoval vso državo, da bi kar najbolje spoznal prilike in razmere, posebno rad pa je zahajal v Slovenijo, kjer je na Bledu vsako leto prebil po več mesecev. Včeraj mn je Društvo prijateljev Francije priredilo Jepo odhodnieo, katere so se ude ležili naj odličnejši predstavniki našega Beograd, 20. aprila* AA. Na podflagl obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo predpisal pravilnik o pomočniških izpitih. V kraju, kjer je sedež društva (pri okrožnem odboru), se ustanovi izpitna komisija za pomočniške izpite, ki je pristojna: 1. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo pri lastnikih obrtnih delavnic, ki so člani društva ali pa v tovarniški delavnici; 2 za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo, če določi komisijo pristojna zbornica iz zakonitih razlogov; 3. za učence, ki dokažejo z rzpričevalom, da so uspešno absolvirali strokovno šolo ali pa poseben strokovni tečaj: 4. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo iz obrtnih strok v odgovarjajočih delavnicah na področju društva, ki re spada pod obrtni zakon. in 5. za kandidate, ki ponavljajo pomočniški izpit. Izpitna komisija sestoji iiz treh članov, m sicer iz predsednika in dveh mojstrov. Predsednika in njegovega namestnika postav; na predlog zbornice ban. Čla.na-moj-stra in njuna namestnika določi društvo. Za člane izpitne komisije smejo biti postavljeni samo državljani kraljevine Jugoslavije. Člana izpitne komisije ne smejo biti v sorodstvu s kandidati. Članstvo i zri t ne komisije je obvezno in se ne sme odkloniti brez tehtnega razloga. Član izpitne komisije, ki brez tehtnega razloga ne vrš1' svoje dolžnosti, se sme kaznovati z denarno globo do 500 Din. Lastniki delavnic so dolžni prijaviti svoje učence društvu za pomočniški izpit, kakor hitro absolvirajo učno dobo. Prijavo k temu izpitu pošlje lastnik delavnice naravnost društvu, na čigar področju ce nahaja delavnica, kjer se je kandidat učil,. izpit je javen in sestoji iz praktičnega in teoretičnega. Na izpitu mora kandida; dokazati da se je praktično naučil obrti in da bo lahko delal kot pomočnik. Kandidatu, ki napravi izpit, izda društvo pomočniško izpričevalo. Če kandidat ne pokaže zadosti znanja, se mu pomočniško izpričevalo ne izda. Nz njegovo zahtevo mu da društvo posebno izkazilo s pripombo, da je absolviral učno dobo brez pomočniškega izpita. Tak kandidat sme po treh mesecih izpit ponavljati. Čz izpitna komisija ugotovi, da kandidat Er, izpitu n, pokazal zadostnega znanja po jrvdi lastnika delavnice, v kateri se je javnega življenja Tudd danes so spremi;!! poslanika Darda na kolodvor poleg celokupnega osohja francoskega poslaništva zastopniki najodiičnejših kulturnih organizacij, v imenu vlade pa se je poslovil od odličnega francoskega diplomata ministrski predsednik ,in zunanji minister g. dr. Marinkovič. G. Dard se je pred svojim odhodom še enkrat zahvalil za Izkazano gostoljubnost in poudaril veliko prijateljstvo, ki veže jugoslovenski in francoski ski narod lin ki se je tako lepo manifestiralo že ob neštetih prllukah v vseh delih Jugoslavije, zlasti pa ob priliki velikih svečanosti v Ljubljani ob odkritju spomenika Ilirije in v Beogradu ob odkritju spomenika hvaležnosti Frano!jL Izpiti učil, je dolžna to prijaviti pristojni splošni upravi oblasti prve stopnje, ki bo kazensko nastopila proti lastniku delavnice. Za izpit kandidati ne plačajo nikake izpitne takse, pomočniška izpričevala pa plačajo društva, ki morajo prav tako poskrbeti za odškodnino olanom izpitne komisije. Nadzorstvo nad izpitnimi komisijam'" v*ši ban. Krajevna organizacija za Dol. Logatec Logatec, 20. aprila. Sinoči se je vršil v Dolenjem Logatcu v prostorih gostilne »pri Trstu« ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD, Ki ga je sklical g. dr. Milan Papež, sreski sanitetni; referent in starešina Sokola Občnega zbora sta se udeležila med številnimi odličnimi predstavniki javnega življenja in udeleženci vseh stanov tudi p.redsedniik začasnega odbora sreske organizacije JRKD g. notar Franjo Tavzes, zaslužni in požrtvovalni narodni prvobori-telj, in g. dr. Stane Rape, poslanec logaškega sreza, G. dr. Rape je obrazložil zborovalcem politično situacijo in dosedanje delo Narodne skupščine. Za svoja zanimiva in bodrilna izvajanja je bil dele žen s strani poslušalcev navdušenega odobravanja Izvoljen je b.13 naslednji odbor: predsednik g. Anton Ba.jc, posestnik; podpredsednik g. Anton de Gleria, trgovec; tajnik Josip Vrbovsek, žel. uradnik; blagajnik g. Mihael Keaida, finančni podu.radnik v p. odborniki g. Tršar Gregor, predsednik do-lenjelogaške občine, g. Plečnik Franc, tesarski mojster, g. Jerina Ivan, žel. podu.radnik, g. Mihevc Franc (Miklavov), posestnik, in g. Gorjanc 'Ivan; nadzorni odbor: g. Žust Matej, strojnik, g. Puntar Anton, trgovec, in g. Lenarčič Ciril. Kot de legat za sresko skupščino je določen g. Ivan Jerina, za namestnika pa g. Berto Vouk. V organizaciji je bilo včlanjenih ob občnem zboru 57 članov, prijavljajo pa se sedaj, ko je zamisel oživotvorjena, še vedno novi člani. Logatec bo dokazal, da je narodno zaveden in politično šolan, kakor je dokazal to še vedno do sedaj. Kardinala Piffla zadela kap Dunaj, 20. aprila, p. Nadškofa in kardinala Piffla j« danes zadela kap. Njegovo stanje j« zelo resno in zdravniki dvomijo, da ga bodo ohranili pri življenju. Samomor bosanskega »>teinbeis§a Augsburg, 20. aprila, g. Eden izmed vodilnih mož nemške lesne industriie. fiOletni Ferdinand Steinbeiss. lastnik tvrdke Steinbeiss &Co. v Brandenburgu in predvojni lastnik največjega lesno industrijskega podjetja v Jugoslaviji odn. v Bosni, se je davi ustrelil. Povod za senzacionalni samomor so dale baje poslovne težave, v katere je zašel Steinbeiss v zvezi s Kreu-gerjevo afero. Steinbeiss, ki je bil pred vojno lastnik velikih gozdnih kompleksov v Bosni (sedaj državno podjetje »Š'pad<0 ima velike gozdne komplekse na Bavarskem. Razen tega je lastnik železnice na \Vendelstein in tamkajšnjega hotela. 'Njegova gospodarska pozicija je bila v evropski lesni industriji zelo pomembna. Atentat na španskega notranjega ministra Šepnila, 20. aprila, d. Ko sta se notranji minister Qui.roga in seviljsloi guverner Sol hotela vkrcati na parnik, da bi se peljala na sprehod po Guada!quiviru, ju je napadel dezerter španske tujske legije, ki je udaril guvernerja s kladivom po glavi. Napadalca so aretirali Pri zaslišanju je izpovedal, da je hotel izvršiti atentat na notranjega ministra. Velik deficit nemških oban Berlin, 20. aprila. AA. Nemške občine bodo imele v 1. 1932. primanjkljaj najmanj 750 milijonov mark, dočim je bilanca za L 1931. izkazovala 350 mil jonov mark deficita. Poslabšanje finančnega položaja nemških občin si razlagajo v glavnem z velikim porastom števila onih brezposelnih, ki so v breme občinam. Odbor zveze nemških občin, ki se je te dni bavil s tem vprašanjem, je nagla sil potrebo nujne reform« sedanjega sistema delavskega zavarovanja proti brezposelnosti in sedanjega sistema podpiranja brezposelnih. Beograjska trgovska zbornica proti zakonu o pobijanju draginje Beograd. 20. aprila, p. Danes »e le vr?5?-la plenarna seja beograjske trgovske zbornice. Med drugim je na seji poročal tajnik dr. Marodič o zakonu glede pob'janja draginje ter uiagilasil, da je zbornica takoj po objavi osnutka tega zakona opozorila vse merodajne kroge na nekatere določbe, ki utegnejo škodovati trgovini in obrti. Uspeh tega opozorila je bil ta, da je senat sklenil zakon temeljito proučiti in predlagati razne bistvene snremembe. V debati so vsi govorniki odklanjali zopetno uvedbo zakona o pobijanju draginje in je bila v tem smislu sprejeta tudi posebna re^ohi-cija. Tragična smrt cigana Zagreb, 20. aprila, n. Popoldne okrog 14. je mlad dijak opozoril rajonskega stražnika, da je neki cigan rja Novem sejmišču ukradel nekemu kmetu listnico iz žepa. Stražnik je odšel na sejmišče. Ko ga je cigan zaigledal. je .pričel bežati. Skočil je na svoje kolo in bi skoro pobegnil, stražnik pa si je izposodil od nekega zagrebškega motociklista motorno kolo in se pognati za njim. Med tem, je drugi stražnik opazil mlajšega cigana Tia sejmišču. Zdel se mu je sumljiv in ga je hotel aretirati, pa tudi ta cigan je pričel v zadnjem hipu bežati. Stražnik je večkrat za vol, naj obstane, ker pa se za ukaz ni niti najmanj brisal, je stražnilk ustrelil za njim iz revolverja in ga zadel v hrbet. Oigan, Jožko Nikoli6 po imenu, se je zgrudil zadet v srce. Krogla mu je predrla prsi in izstopila pri ustih, ker ga je zadela, ko je bil baš v teku z glavo nagnjen naprej. Na licu mesta se je zbrala takoj precejšnja množica ljudi. Prijavile so se priče, ki so izpovedale, da je stražnik zares tri ali štirikrat vpil za ciganom, ki pa se za njegove klice ni zmenil Preprečen prenos dinarjev v inozemstvo Sušah, 20. aiprila n. Finančni organi so na obmejnem mostu med Reko in Suša-kom aretirali nekega gospoda, ki je skušal odnesti v inozemstvo 80 bankovcev po 1000 Din. Denar je bil zaplenjen. Proslava jubileja dr. Benesiča v Varšavi Varšava, 20. aprila AA, V nedeljo 24. t. m. se bo vršilo v občinski hiši slavnostno zborovanje na čast g. dr. Juliju Be-nešiču ob priliki njegovega 30-letnega književnega delovanja. Svečanost organizira odbor poljskih književnikov in novinarjev. Ljubljana, 20. aprila. V prostorih restavracije predsednika Zveze gostilnioarskih zadrug v Ljubljani gospoda Frana Kavčiča na Privozu se je vršil danes dopoldne 23. redni občni zbor zveze, ki se ga je udeležilo okrog 100 delegatov. Zborovanje je otvoril g. predsednik, ki je pozdravil delegate, posebno pa narodnega poslanca in podpredsednika zveze Antona Cererja, tajnika Zbornice za TOI dr. Josipa Pretnarja in zastopnika centrale »Put-nika« Emila Langleta iz Beograda. Po predsednikovem govoru je prečital tajnik g. Anton Pintar obširno letno poročilo. Mnogo je zveza razpravljala s sorodnimi organizacijami o pomanjkljivostih obrtnega zakona in nekaj tudi dosegla. Zaradi plačevanja trošarine je napravila razne korake. Dalje je prosila za odredbo, da bi se tudi gostilničarjem odpisovalo vino, ki ga porabijo za svoje uslužbence. Zavzemala se je za to, da se odpravi prepoved točenja žigane pijače ob nedeljah, kakor je po zakonu že dovoljeno. Posredovala je z uspehem proti utesnitvi policijske ure v rudniških krajih. Povsod je podpirala 6er-virne in kuharske tečaje, katerim naj bi tudi banska uprava priskočila na pomoč, saj dobiva banovina od gostilničarjev okrog 30 mUijonov dinarjev prispevkov na leto. Med priporronjamn k novemu trošarin« k emu zakonu pravi poročilo, da preti gostilničar-skemu stanu velika nevarnost. V južnih krajih države je namreč navada, da dova-žajo vinogradniki vino na sejme in cerkvene shode, kjer ga prodajajo na drobno. Tudi pri nas so že pričeli uvajati to gostilni-čarstvu škodljivo razvado. Glede tega je zveza sklenila napraviti najodločnejše korake. K poročilu se je oglasil g. Grčar rz Zagorja, češ, da se je tudi v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku razpaslo tako krošniar-j-~nje z vinom. Navdušeno pozdravljen se )e na+o podpredsednik zveze, posllanec g. Anton Cerer zahvalil za pozdrav in obširno poročal o borbi v Beogradu, ki so jo vodili razni za-stopiki gostilničarjev in vinogradnikov za trošarinski zakon. Breme trošarine je postajalo vedno hujše in zato je bila izp?e-memba zakona potrebna. Novi zakon je kolikor toliko ugoden za gostilničarje, saj so se takse tako znižale, da so tudi za gostilničarje sprejemljive. Razprave v senatu eo se tako zavlekle, da ie stopil trošarinski zakon šele danes v veljavo. Kar se kroš-njarenja tiče, ga je zakon čisto odpravil, gostilničarji pa naj bodo pazljivi, da se ne bodo predpisi kršili. Za poslancem g. Cererjem j« povzel besedo tamik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar, ki je sporočil pozdrave bolnega predsednika g. Jelačina in nato poročal o zakonih proti draginji in o trošarini. Vsa zborovanja se vrše v znamenju razburjenja. D-anašnij.i občrai zbor ima dvoje takih perečih vprašanj: trošarinski rn pTO-tidrag.injsk; zakon, ki sta povzročila mnogo ra zburjenja med gostiln 'čar ji. Zbornica za TOI je, kolikor je dopuščala kratka ped časa, posredovala o teh zadevah v Beogradu. Dosegla je prav lepe uspehe, da se je znatno znižala točilna taksa. Da navedemo primer za Ljubljano: od 10.000 na 6000 dinarjev. Pri novem zakonu moramo ločiti dve plati: gostilničarja v nevinonodnih in onega v vinorodnih krajih. Dočim je gostilničar v nevinorodnih krajih še dosti debro odrezal, ne moremo tega trditi za gostilničarje v vinorodnih krajih. Na<ša zahteva ostane nerzpremen.jena: trošarina naj se plača od pipe. Dosedanja trošarmska politika ni agrarna politika, temveč konsument-ska politika. Preti nam ista pogibelj kakor pri klanju po diomeh. Kmetje sami so zbrli b takim klanjem ceno živimi na najnižjo stopnjo. Prav tako se lahko zgodti zdaj z vinom. Tudi načrt protidraginisikega zakona ne ustreza. Po novem zakonu bi bila že sama ovadba krajevnega ob last va dokaz krivde. Po novem zakonu naj občina določa cene, dočim ima komaj uzakonjeni obrtni zakon druge predpise. Glede na važnost obrtniškega 6tanu bi moral imeti obrtnik več besede v občinskih zas topih. Predsednik g. Kavčič in g. Majcen sta se zahvalila tajniku Zbornice za TOI dr. Pretnarju in poslancu g. Cererju za lepi poročili Nato se je priglasil! k besedi g. Vindišer (Novo mesto) m je predlagal združitev mariborske in ljubljanske gostilničarske zveze v tehtnem govoru, kri so ga sprejeli delegati z odobravanjem. Ko je pojasnil g. dr. Pretnar združitev s nravnega stališča ki odločno izjavil. da Zbornica zia TOI pozdravlja ta pokret je Občni zbor po soglasnem sklepu izvolil petčlansko delegacijo, ki jo sestavljajo gg. Kavčič, Majcen, Dolinšek, Vindišer in K rape ž. Ti naj posredujejo, da izvoli tudi mariborska zveza enako delegacijo, obe pa naj uredita likvidacijo zvez in napravita _ pravl-ganizacijo z naslovom Društvo gostilničarja za novemu zakonu ustrezajoče novo or-jev in hotelirjev dravske banovine. Na predlog poslanca g. Cererja prevzame ta pripravljalni odbor vso imovino obeh zvez. Na razna vprašanja je tolmačil g. dT. Pretnar določbe glede gostilničarske obrti po novem obrtem zakonu, ki jih je priobčil zadnji »Gostilničarski vestnik«. Obširen razgovor se je razvil o tujskem prometu. Zlasti so poudarjali visi govorniki potrčbo pritegnitve gostilničarjev k posvetovanjem o tujsko-prometnih vprašajih, saj je gostilničar tisti prag, preko katerega hodi tujski promet. Danes imamo pri ban-ski upravi tujsko-prometni svet, ki je do-tiran s 600.000 Din. poleg tega pa Zvezi za tujski promet v Ljubljani in v Mariboru. Sklenilo se je naprositi bansko upravo, da da Zvezam za tujski promet polovico C »ta-ciie. Stremi pa se naj za tem. da se združijo vse tuisko-prometne organizacije. Gospod dr. Pretnar upa. da st bo da i doseči za tujski promet devizni kliring. Zastopnik centrale »Putnka« v Beogradu g. Langlet je poudarjal potrebo centralizacije tujskega nrometa. Ustanovila naj hi_ «p posebna ustanova »Jugoreklama« za pospeševanje tujskega prometa doma in v inozemstvu. G Drnovšek (Hrastnik) je predlagal spomenico na bansko upravo proti krošnjar-jenju z vinom. Na vprašanje delegatov o stanju akci:e za zgradbo gostilničarske pivovarne je odgovarjal upravni svetnik g. Majcen. Poudaril je. da ves upravni svet dela brezplačno in da je stanje vplačil delnic prav zadovoljivo. Zaradi splošne pocenitve gradbenega materijala se je proračun zmanjšal od 10.5 na 7 milijonov Din. Vplačana je dobra tretjina delnic v celoti, drugi dve tretjin-pa delno. Na svojo novo pivovarno smemo biti ponosni in nam ne bo treba jemati inozemskega kapitala, ki nam ga ponujajo po 3 od<*r. Ker se je medtem ura pomaknila že na nol 15., je zaključil predsednik gospod Kavčič dobro uspeli občni zbor. Zborovanje Gostilničarske samopemoči se je pa odložilo za poznejši čas. Obnovitev obratovanja v hrastnisk? steklarni Hrastnik, 20. aprila. V ponedelj-eflc dopoldne ie vršila konferenca o obnovitvi obratovanja Zedinjenib tovarn stekla v Hrastniku. Prisotni so bili gg. inž. Evgen Baraga za Inšpekcijo dela. Josip Kopač za Delavsko zbornico, Karol Malovrh za občino Trbovlje, Rihard Abel za steklarno in Josin J:iger kot glavni delavski zaupnik. Po daljši raznravi se je dosege! naslednji sporazum: Pri večji steklarski r>eči (»banji«) bo tovarna zaposlila menjaje, po možnosti dela. vse delavstvo. Podrobno bo Izdelan sporazum med obratnim vodstvom in delavskimi zaupniki. V ko!:kor se delavstvo ne bo mio^lo zaposliti v tovarni, se bo rto možnosti zaposlilo pri režijskih delih. Do nadaljnjega veljata stara kolektivna pogodba in tarifa. Za novo tarifo se bodo začela pogajanja, ko bo obratovanje že obnovljeno. Podjetje bo zaposlilo kot pomožne delavce predvsem domače brezposelne delavce. Pntx>!dne se je vr i,1 *hod v društvenem lokalu steklarjev; udeležba je bila izredno številna, prišle so tudi ženske. Vodje steklarjev so sporočili pogoje za obnovitev obratovanja v steklarni, kar so vsi brezposelni steklarji vzeli z zadovo'jstvom na znanje, saj so že nad tri mesece brez dela m zaslužka in je marsikatera družina trpela sT'-no pomanjkanje. Tudi zdaj še ne bo konec bede. kajti prvo plačilo bodo steklarji prejeli šele čez mesec dni. potrebni pa so p>-moSi ravno zdaj, ko bodo morali od lakote izmozgani znova na delo. — Nadalje je bilo delavstvo obveščeno, da se je delavska kuhinja, ki jo je dosedaj imela steklarna sama v oskrbi, oddala g. kaplanu Žalar-ju odnto^no redovnicam. Proti temu so steklarji zelo protestirali in zahtevali, da se delavska kuhinja, kakor je bilo že obljubljeno, odda v najem Delavski zbornici, odnosno delavcem samim. Izvzemši to neprijetnost, ki pa bo po mnenju steklarjev sama po sebi odpadla, je razpoloženje znatno boljše. Z delom nameravajo pričeti še jutri, v četrtek, ako bo steklo v peči že dovrši j raztopljeno. Splošna želja prebivalstva, je, da bi se obnovljeno 'elo nič več ne prekinilo. Pogreb desete žrtve zagrebške eksplozije Zagreb, 20. aprila n. Ob 10. dopoldne so blagoslovili r.a Mirogoju v mrtvašnici truplo pokojne Save Šupttkove. Obredu je prisostvoval tudi zagrebški župan v spremstvu zastopnikov oblasti. Krsto so nato z avtomobilom odpeljali na postajo in odpremili v Dalmacijo. Pogrebnih govorov nI bilo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ea danes: Pretežno oblačno in zmerno hladno, nestalno. _ Situacija včerajšnjega dne: Nižji pritisk še vedno prevladuje nad jugovzhodno Evropo, višji pa nad zapadnim delom kontinenta. Nad Jadranom se je minimum nekoliko oiačil. Pritisk je neznatno narasel v srednji Hrvatski in v severozapadnih krajih, drugod je padel za 0.1 do 3.5 mm. najbolj v srednjem in južnem Primorju. Temperature so narasle za 1 do 2 stopinji v Primorju, v zaledju pa so ostale nespremenjene ali neznatno padle. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Polagoma boljše in toplejše vreme. Potrtega srca javljam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je gospa Marija Snpan rojena Babnik soproga SoL upravitelja v pokoju danes ob 19. uri, stara 87 let, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage pokojni ce bo v petek 22. t. m, ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Brežicah. Brežice, 20. aprila 1932. IGO SUPAN, soprog. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je danes dopoldne nenadno zapustil sin in brat, gospod VIKTOR RoSSNEH m i i v ^.•ii Pogreb dobrega pokojnika bo v petek dopoldne iz hiše žalosti v Braslovčah. Braslovče, dne 20. aprila 1932. Rodbina Rossner. Pravilnik o obrtnih pomočniških izpitih Vsak mojster je odgovoren za uspešno dovršitev učne dobe — so brezplačni — Sestava izpitnih komisij > JUTRO« St » : CetrteK, 2L IV. 1932 Naši kraji in ljuaha. so pripeljali premnogo sadnih drevesc. Tako izredne izbire krasnih sadik že kmalu mri bilo na letošnjem trgu: 15 voz, ma vsakem do 250 sadik. Bila je danes tudi prav živahna kupčija in so nekateri kmetje kmalu vse razprodali, zlasti najpiememitej-še sorte, za katere so se gojitelji sadnega drevj a kar trgali. Cesne sadikam so bile od 5 do 10 Din komad, po kakovosti in velikosti. Med razstavlzemimi sadikami, ki so bile vse opremljene z napisi, so bile zlasti zastopane: od jabolk pisani kardinal, bobo-vec. lesni ška voščen.k a. zlata parmema, razni kosmači, damaščanke; med hruškami: rjiavke, mostnice, kardinalke, Hardijeva in druge maslemke; od breskev^ rdečelistna, zmagovalka, mikadova in jorkovkovka, mnogo je bilo domačih in laških češpelj. prav tako rdečih in belih črešenj in več orehov. Sezona sadik se bliža koncu. Se prihodnji teden bodo kmetje pripeljali v Ljubljano drevesca, potem bodo zaključili svoje sejme. Mnogi kmetje razpečavajo drevesca daleč po državi, posebno v Slavonijo in Prek-murje. Imajo stalne odjemalce, trgovce, ki so s sadikami prav zadovoljni. Živahen vrvež je vladal tudi na krompirjevem trgu. Tja na Sentpeterski nasip so pripeljali Ižanci, Dolenjzci, Posavci in Gorenjci blizu 70 močno naloženih voz. Do 11. dopoldne so bile naj živahnejše kupčije, krompir je biil ves prodan. Bilo ga je po približni cenitvi nad 40.000 kg. Mnogi so ga kupovali za seme. Kmetje so sprva držala cene od 1.25 do 1.50 Din, pozneje pa so popustili na 1.10 do 1.20 Din. Tudi zelemjadini trg je bil izredno bogato založen. Cene so stalne. ; Tragična smrt delavca Maribor, 20. aprila. V ruski tvoroikri za dušik je 20-letnega delavca Antona Kramerja ubil električni tok. Tragična smrt mladega delavca je v ruški tvorni c i r.ted delavci zbudila splošno sočutje, zlasti pa sočustvujejo vsi s hudo prizadeto ubogo materjo, ki ji je bil Tone edrimec in rednik. Ker so bili prvotno mnenja. da je Kramerja zadela xap, je bila poklicana sodna komisija, ki je obducirala truplo in ugotovila, da je postail mladenič žrtev električnega toka. Morilec lastnega očeta oproščen Kraguievac, aprila. Pred kragujevškim sodiščem ie stal komaj ld-letni Božidar Maričič, obtožen, da je umori! lastnega očeta. Bole* en, slab fantič, ki se je komaj držal pokoncu in bi mu nihče ne mogel prisojati takega zločina. Pa je tudi vsem prisotnim, gotovo tudi samemu državnemu tožilcu odleglo, ko je po končani razpravi sodišče izreklo — oprostilno sodbo. Družna Maričičeva v Zetrepolju mi živela človeško življenje. Gospodar Miiodrag je bil pijanec, ki mu daleč naokoli ni bilo podobnega, kaj šele enakega. Vsako paro, kii mu je prišla v roke, je izdal za pijačo in je poleg tega še povsod, kamor je prihajal, nadlegoval znance, naj mv dajo denar aH pijačo. Trezen menda ni bil nikoli. Ko pa je napi t prihajal domov, je razsajal kakor brez uma m domačim grozil s pobojem. Ravno tako nevaren je bil tudi sosedom. Nekoč je hčerko vrgel na tla, ji stopil na prsi in ji hotel z nožem prerezati grlo. Šestnajstletno dekle so komaj rešili sosedje. Deklica je pobegnila nato od doma in še danes ne ve nihče, kje je. Lansko jesen je Miodrag posebno popival pri sosedih. Ko je pri zadnjem popil žganje, ki so ga mu dali, je pokleknil, poljubil zemljo im dejal, da gre domov, da ubije ženo im sina Božidarja Krenil je res proti domu. Ko ga je BožidaT zagledal, je pobegnil k sosedu. Ženo, ki je ostala v hiši im se mu nii mogla izogniti, je začel pretepati. Ko se ji je vendar posrečilo, da je pri šila do vrat im (pobegnila na vrt je stekel za mjo. Ker ni mogla preskočiti kupa slame, ki je ločil njegov vrt od sosedovega. Jo Je dohitel im zopet začel pretepati. Božidar je vse to gledal, a ko je videl, da je oče potegnil iz žepa nož, je skočil na tnalo, kjer je ležala sekira, jo pograbil im udaril žnjo očeta parkrat po glavi, da se je zgrudil mrtev. Na razpravi je bilo zaslišanih več prič, ki so vse izpovedale v prid obtoženca. »Greh bi bil, če bi moral revež tako mlad gmiti v ječi, ko je cele tri občine osvobodil človeka, ki hujšega menda nii bilo na vsem svetu!« Tako so govorile priče, ko so opisale vse trpljenje, ki ga je morala pretrpeti uboga družina zaradi očetove nasilnosti. Ko je govoril branitelj, so vse priče jokale. Im sodišče je obtoženca oprostilo, ker je smatralo, da je storil svoje dejanje v obrambi svojega lastnega in materinega življenja. Neznan umor jenec na Češkoslovaškem Ljubljana, 30. apoiSa. KonzuTat C8R Je dobil od češkoslovaških oblastev obširnejše iporočilo o grozovitem roparskem umoru, Ici je bil izvršen že 31. avgusta leta 1923. v bližini znanega prepada Macoche na Mura vi Umorjen ec je bil, kakor domnevajo češkoslovaške oblasti, najbrž meki joigoslovesmsiki trgovec. Star je bil okrog 30 let, visok okrog 165 cm, temnih kostanjevih, nazaj česanih jlaa im svetlih, kritko pristriženih brk. Imel je podolgast obraz s precej izbočenimi ličnimi kostmi, svetlorjave oči in zdrave zobe. Na prsih ie nosil tetoviranega angela z razpetimi krili in mečem v levi roki, na predlehtju desne roke pa je imel vtetoviramo žensko postavo. Oblečen je bil v temno modro suknjo, Renate Miiller Hermanu Thimig sta Vas navdušila v filmu »Gospodična tajnica«. Tudi v Ufini muzikalni komediji Skok čez plot... vzeti lz življenja dveh mladih zakoncev Vam bosta zopet nudila mnogo najprijetnejše zabave in prisrčnega smeha! HANS BR ATT SE WETTER OTTO \VA LLBURG OSKAR SABO Dopolnilo Foxov zvočni tednik! Ob 4m 1i8. in 9.% uri Elitni kino Matica Telefon 2124 mak telovnik, mornarske hlače, ki »o imele y pasu vtisnjen pečat »Kuk. M. B. A. 1.913« in poleg tega napisano besedico Sla-de. Sivi klobuk je imel na notranji strani napis s črnilom »Ldovo icovo njevo«. Obut je bil umorjenec v rumene čevlje. Po poizvedbah češkoslovaških kriminalistov utegne biti umorjenec istoveten z nekim Fr. Vickom Sladejem, baje iz Tana v Dalmaciji. Vendar pa te domneve niso povsem zanesljive, zato so se obrnila češkoslovaška oblastva preko konzulata na naša varnostna oblastva, da bo tako mogoče uspelo z novo uvedenimi poizvedbami ugotoviti identiteto žrtve roparskih morilcev. Aretacije tihotapcev denarja Ljubljana, 20. aprila. V času splošne krize in zasilnih odredb najdejo razni špekulanti mnogo prilik, da si na nedovoljen način služi denar. Taki tipi si ne delajo nikakih očitkov i,m gredo zlahka preko vseh prepovedi na posel. V zadnjem času se je razvilo na naših mejah zaTadi novih deviznih uredb iztiho-tapljanje naše im vtihotapi jam je tuje valute. Zaradi takih prestopkov je bilo prijetih že več naših in tuj'h državljanov, tako na naši strani kakor tudi v obeh sosednjih državah. Te dni sta bila aretirana v Solnogradu ljubljanska zakonca 45-letni bivši lastnik tovarne otroških vozičkov »Pelikan«, Oton Ze-melrok ter njegova žena Magdalena. Avstrijska oblastva so nastopila v tem primeru prav energično in je bil zakonski par takoj spravljen v zapor. Našli so pri obeh za okrog 60.000 Dim v valutah. Pri aretaciji je Zemelrok navedel svoje pravo ime, kar je postalo zanj usodno tudi v drugem pogledu. zaradi raznih poslov, ki jih je izvršil v Ljubljani. Izginil je namreč iz Ljubljane že pred dnevi. Prej je prodal svojo hišo v Šiški neki gospe, a jo je pri tem oškodoval z navedbo, da so plačani vsi davki. Pozneje se je izkazalo, da je gospa oškodovana za nad 13.000 Din. So pa še druge stvari, ki jih očitajo Zemelroku. Mož je namreč nabavljal pri ljubljanskih trgovcih znatne množine blaga, ki jih pa ni plačal. Oškodovanci so Zemelroka prijavili in je bila za mjiim izdana tiralica že pred aretacijo. Po kazini, ki jo bo Zemelrok odsedel v Avstriji, bo izročen našim oblastvom. Tragična smrt uglednega moža Vrhnika, 20. aprila. V Blatni Brezovici je Jerajeva domačija slovela do zadnjega daleč naokrog kdt trdna in 73-letni France Jeraj je bil spoštovan poštenjak in varčen mož. Pred leti, ko je na domačiji gospodaril Se oče France, je vladal v družini božji mir. Sin France pa je bil trmoglavec, mi mu dišalo delo na polju. Pobral jo je v Ameriko še pred vojno. Po vojni se je vrnil domov ter je baje prinesel »plentv« dolarjev. Očeta je toliko časa nagovarjal, da mu je lepo uspevajoeo kmetijo izročil, a sam si je s svojo ženo izgovoril običajen pre-vžitek. Stara sta se iz velike hiše preselila v skromno hišico. Živela sta sama zase. Sin se je oženil in začel tudi zapravljati. 5. marca popoldne je oče cepil drva. mato pa se odpravil v svojo hišico. Tja je pridrvel Framce im kmalu je mas tal med obema silen prepir. Spor je -nastal zaradi neke žage. Mati je pobegnila pred besnim sinom, id je začel očeta pretepati. Udaril ga je močno po glavi, da se mu je kri kar curkoma polila po obrazu. Siiin je nato zbežal, oče pa se je zatekel po pomoč k sosedovim, kjer so mu rano izprali, nakar je šel k vrhniškemu zdravniku dr. Šabcu, k.i je ramo pregledal in zadevo prijavil orožnikom. Oče je kmalu po tem dogodku -začel tožiti, da ga glava silno boli. Prosil je soseda, naj ga spremi ma polje, da se bosta nekoliko razvedrila. Nedavno pa je stari mož legel v posteljo im pretrpeti je moral silne bolečine Več dni je ležal v popolni nezavesti. V nedeljo zjutraj je oče >uimrl. Orožniki so o njegovi tragični smrti dobili kratko, z nerodno roko pisano poročilo. V ponedeljek so prišli na Jerajev dom im mladega gospodarja aretirali ter ga odvedli v preiskovalni zapor vrhniškega sodišča. brezhibna izredno čista dnevno ELI DA CREME de chaque heure Med nalivom so včeraj vaščani spremili očeta Jeraj a na pokopališče. Duhovnik je pravkar blagoslovil krsto in vrgel z lopatico nekaj grude ma njo, ko se je pribFžaJa sodna komisija, da izvrši sodno obdukcijo. Zdravnika dr. Marolt in dr. Zupan sta ugotovila, da je pokojnik umrl nasilne smrti z udarcem na temenico. Komisijo je vodit starešina vrhniškega okrajnega sodišča dr. Leitgeb, državno tožilstvo pa je zastopal drž. tožilec dr. Fellacher iz Ljubljane. —■ Grenčica Hur»yadi Janos je »ajzanes- Utvesjše to majidealnejše odvajalno sredstvo. Maščevanje zaljubljene vdove Maribor, 20. aprila. V Kuštanovcn v Prckmuriu je posestnici Frančiški Fujsovi kmalu po poroki umri mož. Brhka in mlada vdova je hitro prebolela izgubo in se zagledala v soseda Ludvi-ka, ki je bil tudi vdovec. Vdova je že računala s tern, da se bosta vzela in zato je mekega večera povabila soseda na dom, da spregovorita končno besedo. Sosed Ludvik pa je ostal hladen im se je dosledno _ izogibal zaljubi jene sosede Vse m jemo prrea- j devamje, da ga pridobi, je bilo zaman. Ko je pa F rame i ška izvedela, da je Ludvik obljubil zakon meki dekli Ančki, ki je služila pri njem in mu gospodinjila po ženini smrti, jo je tako pogrelo, da je sklenila hudo maščevanje. Ko sta Ludvik in dekla Ančka odšla na oklic v Mursko Soboto^ .je izbruhnil na Ludvikovem posestvu požar, ki je upepelil lepo domačijo; zgorelo .i« tudi gospodarsko poslopje. Požiga je bila takoj osumljena vdova Frančiška, ki se je danes zagovarjala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Frančiška j« dosledno vse tajila in zatrjevala, da je nedolžna, toda priče so izpovedale drugače m jo zelo obremenile. Obsojena je bila ma dve leti težke ječe im ma povračilo škode 19.000 dinarjev _ 100 let bi mogel učakati vsak normalen človek pri umni uporabi svojih sil. — Kdor hoče ostati zdrav in dolgo živeti, naj se varuje vseh mogočih okvar po dražilih kakor je n. pr. kofein v kavL Pijte kavo Hag! Le-ta je tako čista, kakor daje rasti narava vsaki fini zrnati kavi, ter je neprekosljiva glede prijetnega okusa in arome, zraven pa zajamčeno neškodljiva. — Toda posebno važno je, da pospešuje kava Hag tudi duševno in telesno tvornost. Te praktične Izkušnje potrjujejo znanstvene preiskave. ultiirni Zagrebško pismo Zagreb, 19. aprila. Glasbena akademija je nastopila s svojimi učenci kompozicije, ki jih vzgaja naš znani skladatelj Blagoje Bersa. Iz njegove šole smo slišali tri mlade skladatelje: Miroslava Magdaleniča. Josipa Vrhovskega in Milo Cipro. Vsi trije so pokazali poseben čut za dober orkestralni zvok ter kažejo trdno in zavestno glasbeno znanje. V teh mladih skladateljih nam dozoreva bodoče ekladateljsko pokolenje. Nastopili so s skladbami za orkester iz dirigentske šole Fr3nga francoskega dirigenta Rhenš - Batona, da bi dirigiral filharmonični koncert Le-tega lahko smatramo za eno največjih glasbenih senzacij v tej sezoni. 0 veličini omenjenega dirigenta sem že poročal v »Jutru« in bi komaj lahko pristavil še kaj novega. Morda samo to, da sta mogočen vtisk in fe-r.omenalno učinkovanje Rhen6 - Batonovega muziciranja bila še jačja kot smo slutili. Spričo tolike sile padajo vsi predsodki; tudi kritiku pada pero iz rok in se sam voljno vdaja poslušanju, ki ga na nobenem mestu nič ne moti. Zanimivi program tega koncerta. v veliki meri pa tudi očarljiva dirt-gentova osebnost sta privabila toliko občinstva, da je bilo gledališče razprodano. Ni treba niti poudarjati, da je med občinstvom vladala ves čas navdušena razpoloženost. The English PlaFersi z Edwardom Stir-lingom na čelu so gostovali dva večera v Narodnem gledališču. Igrali so komediji »Xhe second man« (a N. Behrman) in >The mollusc« (H. H. Pavries)). Naše občinstvo je ugledne goste sprejelo zelo prisrčno in njih izredna igra je našLa polno razumevanje in priznanje. Znani član našega gledališča Zvonimir Tkalec je praznoval 251etnico svojega umetnostnega dela. Ob tej priliki so igrali dramatizacijo humorističnega romana »Pop Čira i pop Spira« (Stevan Sremac). Dramatizacijo v petih dejanjih je izvršil Božidar Košar. Izredno orisani tipi so z odra učinkovali sila imenitno in naše občinstvo izvrstno zabavali. Tkalcu so bile prirejene prisrčne ovacije. Dobil je številne darove in prejel mnogo čestitk. Po proslavi je imel prof. Joža Ivakič uvodno besedo o Ste-vanu Sremcu in njegovem delu. Naše gledališče je poverilo prevod Cankarjevega dramatskeea spisa »Za narodov blagor« inanemn profesorjn Žimbreku, ki sedaj biva v Mariboru. Brž ko bo prevod dovršen, pride Cankarjev komad na deske zagrebške drame. Delo bo režiral mladi ljubljanski režiser Kreft. V operi pridno delajo poizkuse za nove domačo opero »Striženo — košeno«, ki jo je zložil Krešimir Baranovič. To bo ljudska opera v petih dejanjih. Neka Mož in žena se spreta o tem, je-li trava na livadi pokošena ali ostrižena. Mož trdi, da je po-košena, žena pa iz kljubovalnosti zatrjuje, da je ostrižena. V prepiru pade ženska v jarek, ki iz njega venomer vpije, da je trava ostrižena. V jarku pa tiči sam hudič, ki tudi ne pride s to žensko^ do konca. In ko hoče mož potegniti svojo ženo iz jarka, potegne — hudiča. 1» hvaležnosti, da ga je rešil strašnega babšeta. ki mu je napravilo sive lase, nudi hudič možu svojo pomoč; ž njo si bo pridobil celo neko — kraljično. _ To je v kratkem vsebina spisa, ki ga zagrebški glasbeni krogi pričakujejo z največjim zanimanjem. V drami bomo imeli krstni predstavi najnovejše Zagorkine drame »Tekmovalka Marije Terezije« (drugi del »Gričke vješti-ce«) in Gorjanove Satirične reportaže v osmih slikah »Fortunatove afere ali škandal v afriški koloniji«. V slednjem komadu nastopajo samo moške osebe. Žiga Hirschler. „Slovenska šolska Matica" »Slovenska šolska Matica« je v 31. letu svojega obstoja. Doslej je izdala že najmanj 100 knjig, ki so obogatile našo pedagoško literaturo in skušale strokovno izobrazbo slovenskega učiteljstva osvoboditi iz zavisnosti od nemške strokovne književnosti. Veliko hvalo je naše učiteljstvo dolžno tej svoji Matici, s katero se po pravici ponaša! Letos je »Slovenska šolska Matica« (nje predsednik je univ. prof. dr. Karel Os-wald) izdala 3 knjige in sicer: 1. Pedagoški zbornik (27. zvezek). Uredil Gustav šilih. Tu so objavljene razprave in članki: Pomen Levstikovega dela za narodno vzgojo (dr. Anton Slod-njak); Beseda po ljubljanskem pedagoškem tečaju o »moderni« šoli (dr. Karel Ozvald); Nova šola in mnogoličnost njenih smotrov (Matija Senkovič); Načelne misli o šoli zajednid (dr. Stanko Gogala); Obrtno nadaljevalno šolstvo (Fran Fink); Materinščina na naših šolah (Janko Orožen); Ivan Lapajne t (Drag. Humek), Georg Kerschensteiner 1 J(G, ŠiliiU. (124 str. velike 8°.) 2. Dr. Stanko Gogala: O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja. 206 strani obsegajoča knjiga ima podnaslov, ki označuje nje značaj: Osebnostni in pravil-nostni temelji moderne pedagogike in kulturnega življenja. — Ta spis mladega pedagoga obravnava toliko splošnih vprašanj, da bi bil vreden daljšega in temeljitega referata ne le iz peres pedagogov, marveč tudi iz peres naših najresnejših kulturnih delavcev. Je prava monografija o mladinskem vprašanju. 3. Drugi osnovni ra-zred v luči sedanjih vzgojno-didaktičnih načel. Sestavil Leo Pi-brovec. (190 str. v. 8°.) Lahko zapišemo: Dragocena teoretična in praktična knjiga za osnovnošolsko učiteljstvo. Te tri knjige stanejo samo 40 Din, cena, ki bi jo kmalu ^anko zahtevali za vsako posamezno knjigo. Delovanje S. Š. M. je tako važen sestavni del vsega našega šolsko-prosvetnega življenja, da si a) težko zamišljamo šolnika ki bi lahko pogrešal to svojo strokovno literaturo, katera mu izpopolnjuje znanje in širi obzorje, b) skoraj ne verjamemo, da bi mogle naše višje prosvetne instance pri podeljevanju subvencij in podpor prezreti toli važno središče naše teoretične in praktične pedagoške literature. Smrt skladatelja opere »Hlapec Jernej«. Pred meseci smo v kulturnem pregledu priobčili referat o novi nemški operi, ki se naslanja na Cankarjevo novelo »Hlaoec Jernej in njegova pravica«. Baš za včeraj le bila napovedana v brnskem nemškem gledališču krstna predstava te opere. Prav včeraj pa je prispela v Ljubljano vest, da je nje skladatelj F. Mahowski pred nekoli- ko dnevi nenadno umri. Ni mv bilo dano učakati premijere njegovega opernega prvenca, v katerega je polagal velike nade. Trenutno nimamo podrobnih podatkov o osebi in delu tega nemškega prijatelja Cankarjeve proze, ki je ustvarjal v moravski provinci in že s »Hlapcem Jernejem« — kakor zatrjujejo strokovni poznavalci njegov« skladbe — pokazal mnogo obetajoče sposobnosti. Kakor izvemo, bo ljubljanska opera v prihodnji sezoni uprizorila delo Mahowskega. Odmev članka Cirila Debevca v »Jntrn«^. Zagrebške »Novosti« z dne 19. aprila so priobčile daljši izvleček iz članka o gledaliških stikih med Beogradom. Zagrebom in Ljubljano, ki 6mo ga priobčili v kulturnem pregledu dne 16. t. m. Najzanimivejše bi bilo, če bi se oglasila k besedi tudi prizadeta gledališka uprava v Zagrebu in povedala. kakšni razlogi ji dopuščajo, da tako trdovratno odklanja slovensko dramatsko književnost Ali je vest o uprizoritvi Cankarjevega dela »Za narodov blagor«, ki jo beleži naš zagrebški dopisnik, tudi zdaj samo obet. ki 9e ne izvrši, kar so bile doslej vse slovenske točke v repertoarnih načrtih Zagreba in Beograda, ali pa pomeni trdno volio do poboljšanja?! Gostovanje »English Players« v ljnbljan-sik drami. Angleška družba, ki se nam je v lanski sezoni predstavila e Hamletom, je letos uprizorila Gaviesovo komedijo »The Mollusc«. Lahka, konvencijonalna konver-zacija tefe mirno, gladko in nikoli ne preseneča. Družabni humor sp druži z očitnim didaktičnim namenom. Gostje so pokazali spretno igro in 9o skromno vsebino živahno poživili. Vsi štirje so po vestnem Študiju izdelali plastične karakterje. Občinstvo Je sprejelo komedijo z očitnim zanimanjem, čeprav sta jih izgovor in odsev družabnega življenja bolj zainteresirala od igre. J. R. j Odueilite ^riudo! Ne zakrivite si sami usodo zamudnika. Le še par dni nas loči od prvega žrebanja novega kola državne razredne loterije in le malo srečk je še na razpolago. Kupite si srečko, da ne boste ovirali poti sreči, če je namenjena k Vam. Srečke dobite v vseh podružnicah „ Jutra" in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv, Petra c, 19 • Izpremem-be v državni službi. S kraljevim ukazom so imenovan i: pni direkciji državnih železnic t Ljubljani za v-išje-ea kontrolorja v 6. položajnl skui>ini in sa pomočnika šefa postaje '.ujubljana • glavni kolodvor Fra.nc škof, doslej višji kontrolor prometno-komercijalnega oddelka direkcije državnih železnic v Beogradu, Rudolf Vidic, doslej pri zastopstvu jugoslovenskih državnih železnic na Reki pa za kontrolorja v 7. položajnl skupini na postaji Varaždin. Administrativni n rad,ni k pomorske 'a prometa v SDlitu Ivan Slapničar je imenovan za kontrolorja v 7. položajni skupini pri direkciji morskega prometa v Splitu. • V državni službi so imenovali mono-r-olski pripravniki'. Anton Košir za pomožnega monopolskega oficijala pri tobačni T-ostaji v Bački Palanki, Slavko Novak za pomožnega monopolskega oficijala pri računovodstvu državnih monopolov, Anton Kosenko pa za pomožnega kontrolorja pri tobačni! postaji v Vinkovcih. » Odgoditev vojaške službe dijakom rudarskih šol. Minister vojske in mornarice je dovolil, da se sme dijakom radarskih šol v naši državi načelno dovoliti odgoditev službe v stalnem kadrn do koncu študij, najdalje pa do njihovega dopolnjenega 25. leta. študenti omenjenih šol, ki se hočejo poslužlti te ugodnosti, naj se obrnejo na pristojno vojno okrožje s kolkovano prošnjo. Prošnji se mora priložiti ilzkazilo, iz katerega je razvidno, da de prosilec vpisan na rudarski šoli in kdaj bo končal študije. • Letošnji občni zbor ljubljanske Sekcije Jugoslov. novinarskega udruženja bo t nedeljo 1. maja ob 10. dopoldne v Brežicah. Ker je na dnevnem redu poleg običajnih točk tudi ustanovitev poemrtninskega fonda, je potrebna udeležba članov, kakršna je predpisana za spremembo pravil. Odbor. • Izprememba ozemlja dravske poštne direkcije. Od 1. aprila dalje spadajo v območje dravske poštne direkcije še naslednje pošte, prevzete od savske poštne direkcije: Črnomelj, Dragatuš, Gradac, Metlika, Semič, Stari trg ob Kolpi, Suhor, Vinica pri Črnomlju, štrigova pri Murskem Središču ter Radatovič v žumber-ku. V dostavni! okraj te pošte spadajo naslednje vasi in selišča: Buliči, Doljani, Drage. Dragoševci, Goleši, Kamenci, Ke-s«ri, Kuljaj.i, Kunčani, Liješče, Malinci, iPllatovci, Popoviči, Radat.oviči, Sekulič, žunibarački Doljani, Zumberački Goleši in Zumberački Popovič.i. Savska poštna direkcija pa je s 1. aprilom prevzela od m as pošte: čaha.r. Drago pri Loškem potoku, Gerovo, Osilnico, Plešce, Prezid ilo Tršče » Poštne novosti. Odslej se sprejemajo službena pisma do največje teže 2 kg. Vsa službena pisma, za katere se mora plačati pristojbina, pa v notranjem prometu ne smejo biti težja ko 1 Kg, ker za težja pisma pristojbenik ne navaja pristojbine. -— Ministrstvo je odredilo, da je treba za drugo slušalo pri telefonu plačevati poleg dosedanje .instalacijske pristojbine 10 Din tudi letno naročnino 10 Din. — Brošura >Put ka oslobodjenju Hr-vatskog naroda«, ki je izšla na Dunaju, ter brošura »Pati Revoluciji«, ki je izšla v Pragi, sta v naši državi prepovedani. • Telefonski promet s Švico. Prometni minister je odobril, da se telefonski promet s šv.ico razširi na naslednje kraje, ki bodo preko Avstrije imeli zvezo s Švico: prvi! pas (taksa 5.85 zlatih frankov) obsega. naše kraje: Beltince, Brežice, Dobrna. Dolnja Lendava. Dravograd, Gornja Radgona, šoštanj, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Majšperk, Murska Sobota, Can- kova, Ormož, Podčetrtek, Pragersko, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenjgradec, Sred/.šSe, Sv. Jakob, št. Jurij ob južni železnici, Sv. Lenart, št. Lovrenc na Pohorju, št. Ilj v Zvočni kino Ideal Danes premiera! — Ob 4., 7. in 9. zvečer! Napačen soprog Johannes Riemann — Maria Paudler Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Ca« opazovanja. 2. »tanje barometra. B. smer ln bruna vetra. 6 oblačnoet l_10 8 temperatura 4. relativna vlaga ▼ 1. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve Številke pomenijo na1? viijo. dru^e najnižjo temperaturo. 20. aprila. LJubljana 7, 756.4, 6.6, 80, NE2,__; Ljubljana 14, 757.8, 9.2, 76, W'SW2, 10, — —; Maribor in Mostar Izostale depeše; Zagreb 7, 756.9, 9.0, 80, ESE1, 10, _ —; Beograd 7, 756.3, 9.0, 90, mirno, »/t, dež, 0.2; Sarajevo 7. 756.2, 4.0, 80, mirno, •/1«. — —; Skoplje 7, 754.5, 11.0, 70, E2, 10. --: Kumbor 7, 753.0, 12.0, 80, SW2, 10, --; Split 7, 754.0, 11.0, 80, ENE3, 1/». _ —; Rab 7, 755.2, 9.0, 60, NE2, 10. — --; Rab 7. 755.2, 9.0. 60, NE2, 10, —__ Temperatura: Ljubljana 9.2, 6.2; Zar ereb 13.0, 7.0; Beograd 14.0. 6.0; Sarajevo _ 2.0; Skoplje 20.0, 7.0; Kumbor — f.0; Split 16.0, 8.0; Rab — 8.0. Sonce vzhaja ob 5.10, zahaja ob 18.50, lana vzhaja ob 18.51, zahaja ob 4.3L Slovenskih gonlcah, Šmartno pri iJtfji. Polzela, Guštanj, Turnišče, Velenje, Vitanje, Vransko, Vuhred, Zgornja sv. Kun-gota, Zidani most in Žalec; drugi pas (taksa 6.60 zlatih frankov) pa Do;nžae, Jesenice na Gorenjskem, Kostajnica, Ko-toriba, Kranj, Novo mesto, št. Vid nad Ljubljano in Vrhnika. * Enotna organizacija avijatikov. V Beogradu se je pretekli ponedeljek vršila skupščina delegatov Udruženja rezervnih avijatikov iz vse naše države, na kateri je bila sprejeta resolucija, da se Udruženje rezervnih avijatikov ztruži z Aero-klubom v Beogradu. * Francoski navtikl na obisku v Dalmaciji. Iz Toulona prihaja poročilo, da bo šoLska ladja francoske navtičae akademije posetila naš Jadran. Franooski navtiki prispejo 30. t. m. v Boko Kotor-sko, kjer ostanejo do 2. maja Po obisku naše obale posetiljo Krf ln nekatera pristanišča ob Sredozemskem morju. Ženske niso vdane v toliki meri uživanju alkohola kakor moški. To pa vsled tega, ker uživajo rade slaščice. Matere, navadite tudi svoje sinove na uživanje slaščic! S tem jih odvajate od uživanja alkohola. Izborna slaščica so čokoladne specijalitete tovarne Mirim, kakor: »Mleki-ta«, »Kavita«, »Grenkita« in »Maslita«. Pazite pri nakupu na napise! • Albert Uczessanek. Preteklo sredo so položili v Zagrebu k večnemu počitku g. Alberta Uczes-sanka, ravnatelja premo-gokopne družbe »Mirne«, ki Ima tudi v Sloveniji svoje rudnike. Pokojnik je služboval poprej dolga leta pri Trboveljski premogokopni družbi, L 1922 pa je postal ravnatelj »Miline« v Zagrebu. Odlikoval se je po izrednem strokovnem zna.niu ln Je bil tudi sicer človek širokega obzorja tn v svojih akcijah zelo velikopotezen. Rodom Čeh, se je vedno živahno zanimal za kulturni in gospodarski napredek n*r šega naroda, med katerim je živel dolea leta ln si izbiral tudi svojo zakonsko drn-žico. Pokojnik je bil tudi od vsega po-četka naročnik našega lista. Bodi odličnemu strokovnjaku lin prijatelju našega naroda lahka bratska žemljica hrvatska, njegovi rodbini .pa naše iskreno sožalje ob nenadomestljivi Izgubi. • Novi grobovi. V Novem mestu je t 24. letu po kratki mučni bolezni umrla gdč. Tončka Ferličeva. Pokopali jo bodo Jutri ob 16. _ V Križu pri Kamniku je umrl ugledni posestnik in tesarski mojster g. Franc Košir. Pogreb bo jutri ob S. v Komendi. — V Brežicah je včeraj preminila v čestitljivl starosti! ga. Marija Su-p a n o v a, soproga šolskega upravitelja v pokoju in brežiškega župana. Pogreb splošno spoštovane in dobre pokojnice bo v petek ob 16. na brežiško pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Za tekmo slovenskih prltrkovalcev se Je javilo doslej 27 skupin pritrkoval-cev. Glasbena Matica se vsem župnim uradom zahvaljuje za posredovanje. Ker je danes zadnji dan, se prijave zaključijo in se nove prijave ne podo več sprejemale. O vseh podrobnostih bodo tekmovalci pismeno obveščeni. • Beiokrajinsko JurJevanJe priredi podružnica SPD v Črnomlju v nedeljo na Mirni gor! (1048 m). Planinska koča, ki je vse leto oskrbovana, bo preskrbljena z gorktml jedili Jn dobrim semiškim vinom. Tudi! jančk! se bodo pekli na raž-nju. Ugodne železniške zveze so do Semi-ča, od koder si v 2 urah pri koči. Ob 9. bo maša v cerkvi sv. Frančiška, ki je tik koče. — Občni zbor podružnice SPD Črnomelj bo 1. maja ob 13. p.ri Lakinerju. • Akcija za zgradbo krematorija v Beogradu. Predsednik društva za sežiganje mrličev »Oganj« v Beogradu, dr. Kuiun-džič, je posetill beograjskega mestneea načelnika g. Nešiča ter zaprosili na1 tri občina člmprei odstopila primerno stiv-bišče za projektirani krematorij. Načelnik je obljubil, da se bo zadeva, rešila na prihodnji sej.i občinske nprave. Kreroa- torij bo zgrajen še letos. • Naši v Ameriki. Kakor poročajo ameriški siovenski listi, je Frank Sakser mlajši v New Torku otvoril parobrodno agencijo, ki bo poslovala pod imenom »Atlantic Trave.] Bureau«. Tvrdka se bo bavila s potniškimi zadevami, poleg tega pa bo pošiljala tudi denar v staro domovino. — V jonstow.nskem okrožju v Pennsylvan.iji kandidirata na socijalistični listi za državna poslanca Ana Krasna in Andrej Vidri č, v canonburškem okraju pa sta bila nominirana na Isti listi rojaka Janez Terčelj in Janez Koklič. _ čistilec obleke Valentin Valjavec v Clevelandu ,1e šel nedavno v garažo, da b! se peljal na delo. Sedel je v avto ln pognal stroj, pa je takoj padel v nezavest. Ko so ga no-zneje pogrešali ta prišli klicat, so ga našli mrtvega v avtomobilu. Pokojnik, k' zapušča ženo in hčerko Ido, je bil doma v Lescah na Gorenjskem, kjer žive njegov oče, sestra in trije brati. V Ameriki je bival 19 let. Istotam Je preminili po kratki bolezni Alojz Brežič, staT šele 48 let, doma iz Begunj pri Cerknici, odkoder se Je Izselil v Ameriko pred 26 leti. Zapušča ženo, rodeno žabkarjevo, ln tri sinove, v starem kraju pa sestro Marijo, orno ženo Jagrovo. — V New Torku je preminil znani rojak Jože Bojane, star 52 let, OZDBAVI VAS TAKOJ • polit«« r«oon»g« KVao* & sc V*KX fr a l&^t po rodu iz Domžal. — Dan pozneje pa Je umrl njegov svak Franc Gole, ki je imel svojedobno slovensko gostilno v Brookl.v-nu — Mod krajema Ashlandom in Supe-riorjem je neki nepreviden voznik do smrti povozil rojaka Janeza šajna. Ponesrečenec je bi,l doma iz Knežaka. • Slovenec na vojni ladji pred šangha-jem. Med moštvom ameriških vojnih ladij. ki so se mu-dile v kitajskem prista nišču šanghaju, je tudi Slovenec Josip štefanec, s„n slovenske rodbine iz De-troita. štefanec je prvi inženjer na ameriški vojni ladji >Tracy«. Svojim staršem piše, da je šla njegova ladja na pomoč potapljajoči se japonski vojni ladji >Kaku Maru«, na kateri so se odigiralil pretresljivi prizori. • Vagon zdrobil delavcu glavo. V delavnici državnih železnic na glavnem kolodvoru v Zaeirebu je bil predvčerajšnjim ključavničar Stjepan Zi.tkovič zaposlen b popravilom nekega vagona. Z dviealom so dvignili vagon, nakar je Ž/itkovič pričel s svojim delom. Nenadoma pa je dvigalo popustilo .ter nesrečnemu delaven zdrobilo glavo. Ponesrečenec zapušča mlado ženo, s katero se je poročil šele pred dvema mesecema. • K vlomu v Tržišču In v Sevnici nam še poročajo: Iz obeh porodil Je razvtidno, da so bili to eni in isti vlomiicL Ko so bili Iz Tržišča pregnan1, so šil v smeri proti Sevnici. Spotoma ra so se oglasili še v vasi Dolu, ki leži pol ure od Tržišča proti Sevnici. Pri poses.n.ku Janežlču so pričeli lomiti v klet, aad katero stanuje najemnik g. Markovič. Tega je ropot prebudil, je vstal in šel pogledat, kaj se dogaja Ko je prišel za vo?a hiše je opazil štiri osebe pri vlamlj-inu v klet čim so ga vlomilci opazili, so Otid^d nanj dva strela, ki pa k sreči nista zadela. Markovič je zbežal v hišo in tu Ji vlom.lci so se odstranili, četrt ure dalje ®o se nsta-v'd pri posestniku Rebolu, kje.* so odnesli nesaj kokoši in kolo, kv e*.> pa so Teorem pustili ob cesti, nedaieč od hiše. Kakor pričajo vse okoliščine, so lsX roparji naslednjo noč oplenili v Sevnici Stergar jevo trgovino. Prav gotovo pa bi ta Viom odpadel ln bi prišli vlj q'"c; tudi v roke PT tvice, če bi bilo sevu ško orožn'štvo telefonično obveščeno, da so vlomilci ra fot: proti SevmicL 2al pa se orožništvo tudi >v tako nujnih primerih ne sme brezplačno poslužitl telefona in »rzojava. ♦ Nočni požar v Dolenjem Logatcu. Komaj se Je nekoliko polegel strah pred ponavljajočami se nočnimi požari, se Je zopet včeraj zjutraj razžareLa nočna temina ob rdečkasti svetlobi. Žrtev plamenov je postala hišica .pri kolodvoru, tako-zvana >ViLa Strah«, last siromašne prebivalke Jere Košnikove. V arhitektonič-nem pogledu in.i bila t poseben kras okolici. Občina je zakrila pred kratkim to siromaštvo z leseno ograjo ob cesti s postaje, da bi ne bilo komu v spodtibo. Sedaj jo je uničil ogenj In to v odsotnosti lastnice. Hišica pa je bila zanimiva zato, ker jo je zgradili a lastnica sama iz lastnimi rokami. Rešili so nekaj borne opreme ln suhega zdravilnega zelišča, zavarovano pa menda ni bilo nič, ker lastnica časih za sol nima beliča. Treba ji bo pomagati v nesreči. ♦ Prodaja zn?mk. Pošta Ljubljana 1 prodaja pri svoj&m glavnem blagajniškem oddelku zaključno še do 30. t m. v filatelist ične svrhe cele serije neuporabljenih ne-pretiskanih poplavnih znamk iz i 1927 po nominalni ceni, nakar se interesenti opozarjajo . ♦ Lepotlčno grmičevje, smreke, borovci, bukve, ciprese, visoke ln nizke vrtnice, pelargonije, različne cvetl.ča«? sadike :td pri Ant. Bajcu, !ujub'jana Vrtnarija: Tržaška cesta 34, postaja cestna železnice, telefon 3242. Cvetličarna, Pod trančo 2, telefon 3222. ♦ Za bolne na črevesju, kri trpe na motnjah prebave, zapeki, hemoroidih in njih posledicah kakor tudi na glavobolu, omotičnih napa-dih itd., jc Saxlehnerjeva naravna grenčica HUNYADI JAN OS prava dobrota. 2e 70 let se je vedno izvrstno obnesla, bila na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporočena tudi za daljše pivske kure pri nabiranju maščobe, pri kroničnih obolenjih ženskih spolnih organov, zastajanju krvi, i-zpuščajih na koži itd. Neprekosljiv uspeh! Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva ee v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Zagatenje, lenivost črevesja je izhodišče neštetih nadlog in postane lahko nevarno za kilo bol u jočim ali na hemoroidih in poapnjenju žil trpečim. ♦ »Hipe«, higienska posoda za kruh ta pecivo v gostilnah in javnih lokalih, te naroča pni Dergancu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana. ♦ Bakrene, medene »n aluminijaste predmete Izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana. Za Gradom 9. ♦ Obleke ln klobuke kemično čisti, barva plisira ln lika tovarna JOS. REICH. Iz Lfubljane Eleganten korak Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice Ozdravi sigurno revmatizem, išias, ženske bolezni itd. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Hrana, kopel in stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačno prospekte. 186 Snažilna volna 4865 bela in barvasta zajamčeno domači izdelek, dobavfja od 5 kg dalje OBNOVA d. d. ^igreh Magacinska c. 21 Gagelnova SEMENA so najboljša! u— Jutri Chaplinov velefiim »L-JČI ve- | je mogoč samo, ako se noga sigurno in udobno počuti v obutvi, kar je zlasti pri ženskem svetu velike važnosti. Ta problem je srečno rešen pri ženskih poletnih opan-kab »MAJA«, ki so zaradi svojega simpatičnega elegantnega kroja prikladne za vsako obleko in omogočajo sigurno lah. i hojo tudi po veliki vročini. Videti je že sedaj, da bodo ženske opanke »MAJA« postale šlager sezone, ker se bodo zares naglo upoznale velike prednosti tega izdelka. 3931 lemesta« na sporedu ZKD v Elitnem kinu Matici. ZKD si je nadela nalogo seznaniti svoje mnogobrojno občinstvo s filmskimi deli velikih in slavnih mož. Ena takih filmskih veličin je slavni! ko mik Ch. Chaplin. Ljudje ga poznajo po imenu, ne vedo pa, da je vsako njegovo delo umetnina zase. Od »Lova za zlatom« preko »Cirkusa« je prišel Chaplin do svojega zadnjega, zato najdozorelejšega dela, do velefilma »Luči velemesta«. Tri leta je delal Chaplin na tem filmu in dasi je fabula filma čisto preprosta, je vendar vsak prizor izdelan z mojstrsko roko, s profinjeno umetnostjo. Film je poln duše in vsaka komična scena ima svojo primes globoke tragike iz življenja. Ta film, ki spada nedvomno k najlepšim delom v povest.nici filma, priporočamo vsakomur v ogled. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici ob delavnikih ob 14. nri. n— Pianist Ivan Noč bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek. Tudi to pot si je izbral izredno obilen in zanimiv spored. Med drugim bo izvajal Tajčevičeve »Balkanske plese«, ki jih je šest in ki so eno najbolj reprezentativnih klavirskih del jugoslov en ske literature. Bili so pogostokrat izvajani poseb-no v Nemčiji. Nov za naš koncert bo Foxtrot, ki ga je napisal bolgarski skladatelj Pančev - Vladigerav. V ostalem so na koncertu zastopani skladatelji Brahrns, Mozart, Bach, Chopin, Ba-lakirev in Labunski. Več ko polovico programa je slovanskega poleg del priznanih nemških klasikov. Koncert bo v uni-onski dvorani. Vstopnice se že dobe v predprodaji v Matični knjigarni. n— II. delavski večer slovenske glasbe »Svobode« in »Zarje« se bo vršil 25 t m. v dvorani Delavske zbornice pod vodstvom člana opernega orkestra Janka Gregorca Nastopijo: godba »Zarja« na pihala in orkester »Zarje«. Solisti: koncertna pevka Štefanija Fr an.kovs k a-V u kov a ,in koaser-vatorist Anton Dermota, pevski zbor »Grafike« .in sloviti Slovenski vokaini kvintet. Sedeži po 3 Din, stojišča po 2 Din. V predprodaji se dobe >l ui'nski sedeži ,po 2 Din. Večer bo zelo lep, ne zamudite ga! Oddajal ee bo po radiu kot delavska ura u— »Preporodova« akademija bo t eobo- prta za vozni promet od 6. zjutraj do 6. zvečer V tem času se bo vozni promet vršil po Orlovj in Ižanski cesti, u— Buffet na Ljubljanskem gradu. Mestno načelstvo v Ljubijaml bo oddalo v najem za dobo 5 let Uufet na Grajski planoti. Ustna javna dražbi se bo vršl'a 28. t m. ob 12. uri v mestiem gospodarskem uradu. Pojasnila se dobijo istotam. u— Proti poplavam v črnučah. Pišejo nam: Močvirne travnike med Trzinom ia čmučami ob vsakem večjem deževju poplavi voda. Za posestnike je to pač precejšnja škoda in le obžalovati moramo, da se poleg brezbrižnosti prizadetih posestnikov niti trzinska niti črnuška občina doslej nista preveč potrudili, da bi kaj ukrenili za melioracijo tega ozemlja Zaviti in z vsem mosročim materijalorm zatrpani potoki še vedno ovirajo hiter odtok vode, ki zato zastaja .ln prestopa bregove, tako da je včasih vsa okolica od Trzina do Črnuč ob kamniški železniški progi pod vodo. Pred kratkim so se Črnu-čani vendarle odločili, da bodo z regulacijo črnuškega potoka pofeknslH zmanjšati škodljive posledice poplav. Potok eo poglobili mi razširili, tako da sedaj voda lahko hitreje odteka in vsaj v bližini železniške proge ne nudi več tako žalostne slike zapuščenosti in brezbrižnosti. u— Dolga kazenska razprava. Presd kazenskim sodnike m — poed in cem na deželnem sodišču je bila včeraj po dolgih letih likvidirana neka kazenska pravda zaradi tepeža. Ze v petič eo prišli pred sodnika trije mladi tovarniški delavci z Javornika-2. junija 1929 se jc na Dovjem pri Mojstrani vršila plesna veselica. V tepežu je bil hudo poškodovan Janko Vukčevič. Obtoženci eo bili baje obdolženi, da eo peaarvaK ______ __________________ _____ orožnika. Sodnik je danes vee tri delavce to ~23. v~dvorani "Trgovskega doma. | oproetil^vsaks_ kmde in karai. Pokroviteljstvo so prevzeli direktor g. Jug in častni damski komite, ki ga sestavljajo najodličnejše ljubljanske dame. Prioetek bo točno ob 20. uri; zato opozarjamo cenjeno občinstvo na točnost! »Prepo rodove« akademije že od nekdaj slove po izvrstnem sporedu. Letošnja bo brez dvoma na višku. Naj omenimo le nekaj sodelavcev, tako gdč. Lovšetovo, tov. Iglieevo, tov. Prevorška, oktet TSš in priznani društveni orkester. Poleg tega bodo na programu, ki obsega 12 točk, še deklamacije, duet, trio in drugo. u_ Druščina čudnih imenjako/. Kakor emo poročal!, je postal kmetsM fant Rudolf Osa] Iz Kosiš pri Podnartn fc-ter te druščine. Dvignil je r Mestni hranilnici v Kranjn večji znesek, potem ia s« je pripeljal v družbi Gabrijela Ovna ln Franceta Kačnika (s pri'mko*n »Leopard«) v Ljubljano, kjer so zavi"i v gostilno v Kolodvorski ulici. Po Izdatnem pitju se je nato vlegel Osel v gostilni na posteljo, kjer pa sta ga poiskala Oven iln Leopard tn -mn nkra^lla vso go- Podroben spored bomo objavili jutri. "Po -tovino, nekaj nad 1000 Dm. Oren ia Leo-akademiji bo ples. Sodeloval 'bjo izvrstni tatvino priznala la sta b.la >azz Sonny-boy. Poskrbljeno pa bo tudi za včeraj izročena sodlščn.^ dobro okrepčilo. Pričakujemo Obilnega po- n— Obupana posfrežinea, V nekem lose ta, saj ga požrtvovalno in nesebično de- kaiu na Sv. Petra nasipu eo včeraj zjutraj lo v dijaških društvih res tudi zasluži. Ci- našli nezavestno postrežnioo Ljudmilo M. eti dobiček prireditve je namenjen »Prepo- Poleg nje je stala steklenička z lizolom, rodovi« koloniji bolnih članov ob morju. | poleg tega pa je v lokalu močno dnšalo po u— Preporodovci! Danes ob pol 18. bo v društveni čitalnici predavanje profesorja g. Stepišnika o športu. Pridite vsi in točno! u— Jugosl&vensko-češkoslovaska Liga. Redni občni zbor bo jutri, v petek, ob 20. r restavraciji »Zvezdi«. Vabimo vse članstvo in prijatelje k udeležbi. plinu. Nemudoma so jo prepeljali z reševalnim avtom v bolnico. Stanje obupane Ljudmile je izredno hudo. skoro ves dati se ni zavedla Vzrok obupa ni znan. u— Izdaten plen tatu. V Dobranja-h pri Ljubljani je bila izvršena predvčerajšnjem izredno drzna tatvina v stanovanju mesarja m pMsestnrka Mihaela Anžiča. Popoldne so bili domači na delu v bližini hiše, vendar niso opaziK, da se je priplazil tat, ki je zlezel v hišo pri odprtem oknu. Odprl jc predal omare, v katerem je našel okrog 1000 Din gotovine v drobižu, kar pa mu ni zadostovalo. Brskal je še za denarjem in pobral iz gospodarjevega suknjiča rej eno listnioo, nakar je spet izginil skozi okno. Na begu se mu je zelo mudilo, kajti izgubil je na poti nekaj drobiža, ki so ga Anižričevi našli kmalu potem v bliž:ni hiše. V Estnici je imel oškodovani Anžič nad ____ . _ . 15.000 Din. Takoj alarmirani orožniki rt u_ JAD Triglav. Drugi članski sesta- §tenanje vasi ^ u-edii obširno preiskavo, nek bo_drevi ob 20. v dvora-oi ZKD (Ka- | pobegli lahkoživki. Te dni sta bili prijeti 24 letna Gabrijela Vovkova iln 25- zino). Predava tov. Petre o temi: »Zgodovinski razvoj vprašanja našega vseučilišča«. u— Obrtniško društvo sporoma vsem svojim članom ln osta 'm gg. mojstrom, •ia priredi jutnl, v petek ob 20. v Titnein salonu restavracije »Zvezde« vstoprine r-rosto .predavanje g. dr. Milana šubica o temi »Pravice ta dolžnosti obrtnika iz delovne pogodbe«. Kar bo to predavanje zelo poučno za obrtnike, je ~ njihovem interesu, da se ga v čimvečjem števru udeleže. u— ObrtniSko društvo ▼ Ljubljani, vajenski odsek, priredi v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne v kinu Dvoru za vse ljubljanske vajence in vajenke brezplačno filmsko predavanje. Filmi bodo zdravstvene vsebine in jih bo iz prijaznosti tolmačil direktor Higijenskega zavoda zdravstveni svetnik g. dr. Ivo Pire. Prosimo gg. mojstre in moj letna Slavka Mahničeva, ki sta bili predvčerajšnjim oddani v svrho zdravljenja v bolnico. Ponoči okrog 2-3. pa sta že Izginili. Pobegnili sta kar v bolnišid obleki ta se pojavili ponoči v Omučah, olkoder jo je ubrala Vovkova nazaj v Ljubljano v znane ruske barake pri kolodvoru, kjer Ima znance ta znanke in se tam preob-lekla. Mahničeva pa se Je zatekla k neki prijateljici na Posavju ta najbrže tamkaj dobila primerno obleko, nakar jo je popihala neznano kam. Vovkova ni imela te sreče ta so jo včeraj zjutraj v LJubljani »pet aretirali in jo to pot izročili ▼ sodne zapore. Iz Celja e— Dobrodelni koncert učiteljev celjsko Glasbene Matice, ki je bil svojčas napo- striee. da opozore na to predavanje svoje vedan in je moral biti iz tehtnih razlogov vajence in vajenke. preložen na poznejši čas, 6e bo vršil nepre- u— Ustanovni občni zbor k. o. JRKD v klicno v torek 3. maja zvečer v Celjskem Mostah bo v soboto ob 20. v sostilmšk h domu. Cisti dobiček koncerta je namenjen prostorih pri g. Rahnetu na Selu. Pridi- z& pomoč bednim in brezposelnim v Celju, te vsi! e— Vstopnice za reprizo drame »Vzrok«, u— ženski pokret. Danes ob IS. bo pre- ki jo bodo ponovili predvsem za okoliško daval v socijalno-političnem tečaju g. dr prebivalstvo člani Dramskega društva v Gosar o krščanskem socijalizmu. šelen- Celju in ki je doživela pri celjski premi- biirgova 7/II. jeri prav lep uspeh, se dobe v kn figami u— Družabni sestanki »Krke« pri Mik- Goričar in Leskovšek na Kralja Petra cesti, liču, vhod z Ma9 o« 19. R. 1932. e— Se ena avtomobilska nesreča. V ponedeljek se je pripetila poleg avtomobilske nezgode, o kateri smo poročali včeraj tudi nesreča nekemu ljubljanskemu potniku isto tako na Ljubljanski cesti ob približno istem času kakor prva. Potnik je za vozil s 6vo jim avtomobilom znamke »Ford« nekaj metrov pred mestom velike lanske decembrske katastrofe na križišču državne ceste in savinjske železnice v bližini Levca v obcestno jablano in hudo pokvaril motor, dočim se njemu samemu ni zgodilo nič. e— Zobozdravniško prakso je otvoril na Kralja Petra cesti ŠL 22 zobozdravnik dr. Emil Migirič. e— Mestni kino bo predvajal dTevi ob pol in pol 21. veliki film o poteku vse-sokrjlskega zleta v BeogTadu 1930. Cene sedežev so znatno znižane. Napovedana veseloigra v zvočnem filmu »Bombe na Mon-te Caj-lo«c odpade. a— Ljudska univerza v Mariboru (Sl°m-Skov trg). V petek 22. t m. ob 20. bo p-edaval naš odični zgodovinar profesor Baš o pričetkih slovenskega političnega življenja na Spodnjem Štajerskem. Razgrnil bo sHko rz pomembnih preteklih časov, označil dogodke in osebnosti, lri oodo iri-teresrrali predvsem našo mladino in vse one, ki so se po vojni naselili v Mariboru. a— Predavanje o jadralnem letalstvu priredi drevi ob 20. v Zadružni gospodarski hans ki Akademska letalska skupina mariborskega AeTokluba. Danes, ko namerava centrala Aerokluba z d o voljnim kapitalom zgra^/ti središče brezmotornega letalska v Jugoslaviji, moramo pokazati, da v S'ove-niy ne samo da nimamo dovoljno zemlje (/i'oke), ki je mogočn za tako središče, am-pi.k da imajo tudi širši krogi razumevanje cdo te panoge civilne avijatike in znajo četrti uspešno delo na.še mladine. Pridite, pokažite tudi vi veselje do tega športa. .Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Iz Novega mesta n— 7.a povzdigo živinoreje. Pretekle dni se je vršilo licencinvnje bikov, ki se nahajajo na teritoriju našega sreza. Komisiji je predsedoval delegat banske uprave agr. inž. g. Erik E.iselt. Na licentiranju je bilo privedenih 131 bikov. Najstarejša b:k je imel 6 let. last bajnovškega graščaka g. Roberta Gerrna. Najtežji pa ie bil bik banovinske gospodinjske šole v Mali Loki, ki je tehtal 900 kg. Kom "'sija je ugotovila, da je spanje plemenjakov mnogo s.abše oGlembajevk za A. — >Zdravnik na razpotju«, Shawova drama, se ponovi v soboto ob 15. kot dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Ljubljanska opera. Premijera Puccinlleve opere »Turandotc bo v soboto. >Turandot< je poslednje Puccinijevo delo, ki ga ie ekon-čal njegov prijatelj, italijanski komponist Alfano, ki je naoisal konec opere, zadnji dnpt. in to na podlagi Puccinijevih motivov, skic in navodil. Prva uprizoritev poslednie Pueriniieve opere i" bila aprila 1926. leta r Milanu, skoro poldrugo leto po njegovi smrti (umrl je 29. novembra 1924). Puccint ie cel lirik in so se mu tudi v tej operi lirični momenti najbolj posrečili. Še eno posebnost ima Puccinijevo delo. namreč zbor. V nobeni izmed svojih ostalih oper ni poveril Puccini tolike uloge zboru kakor prav v >Turandoti«. Opozarjamo, da so vstopnice v prodaji od danes zjutraj dalje pri rinevni blagajni v operi Cene od 50 Din navzdol. Za predstave »Turandot« ne veljajo popusti. — Znameniti ruski pevec Bakla-nov bo gostoval v nedeljo 24. t. m. zvečer - ulogi Mefista v naši operi. Gospod Bakla-nov je bil že gost naše ooere in je takrat s svoio izrazito in umetniško igro in s svojim prekrasnim glasovnim materijalom navdušil naše občinstvo. Mefisto je ena njegovih najboljših ulog. Tudi za gostovanje Ba-klanova bodo vstopnice od jutri dalle v Drodaji SEMJAKOBSKT GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Pobota. 23.: Ljubezen sedemnajstlotneca. Nedelja. 24.: Ljubezen sedemnajstletnega. Gostovanje na sokolskem odru na Viču. Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto ob 20.15 Dreyerjevo dramo »Ljubezen f-ndemnajstletnega«. Drama je izvrstno na-študirana in nastopajo v nji prvi/vrstne moči. Predstava v nedeljo 17. t. m. je bila zaradi nenadne obolelosti g. Karasa odpovedana. Vstopnice, kupljene za to predstavo, bodo veljale za sobotno predstavo. — V nedeljo bo gostoval oder z dramo »Ljubezen cf^pninajstletnegac na sokolskem odru na Mariborsko Začetek ob 20 četrtek. 21.: Casanova. B Petek, 22.: Zaprto. Ii gledališča. Drevi se ponovi Sancinova komična opera »Casanova«, ki jo je občinstvo pri sobotni krstni predstavi izredno toplo sprejelo in je žela popoln uspeh. _ V soboto bo v proslavo 251etnice pisateljskega delovanja odličnega dramatika Milana Begoviča premijera njegove drame »Brez tretjega«, ki so jo že na vseh naših osrednjih gledališčih uprizorili z močnimi uspehi Dasi nastopata le dve osebi, je drama vendar silno napeta in učinkovita. Nastopata <*a Sava Sever - Šerbanova in g. Skrbln-5ek~ Ko režiser debutira g. B. Stupica iz Ljubljane. Njegova je tudi mscenaciia ter načrt oblek in pohištva. Po vsej verjetnosti bo proslavi prisostvoval tudi avtor Milan Begovii 53 bikov je ostalo nenagrajenčh, 17 pa »o jih izločali iz vrst plemenjakov. Podpor se je razdelilo za 10.00 Din. Iz Ptuja j— Za olepšavo mesta. Malo je znano naši javnosti, s kakšno težavo izvršuje naše Olepševalno društvo svoie važne nalog* za vzdrževanje ljudskega vrta kakor tudi številnih drevoredov in drugih nasadov. Mestni župan g. Jerše je izdal na prebivalstvo mesta Ptuja razglas, v katerem vabi meščane, da pristopijo kot člani k omenjenemu društvu in ga s tem gmotno podprejo. Obenem priporoča, da tudi sicer pod pirajo to društvo. Pričakujemo, da se bo meščanstvo temu vabilu rade volje odzvalo, ker je olepšava mesta le njemu v korist. j— Od svatov napaden. Dninar Krajnc Jožef iz Zabjeka pri Ptuju je vozil v nedeljo zvečer svate r, neke gostije na Po-brežju domov v Zabjek. Vsi so bili vinjeni. Neki svat ga je med vožnjo s Pobrea;a v Ptuj porinili z voza ter ga na tleh še okla! z nožem po levici, da je obležal v nekem jarku. Šele pozneje so ga pasanti našli. TiakaT je bil pozvan reševalni avto. ki je poškodovanca prepeljal v boln co. Ze na- slednjega dne pa f J iz bolnice pobegnil ▼ bolniški obleki, katero je čez čas po neki osebi vrnil. ta Prekmurla pm— Zanimiva poroka. V lendavski katoliški cerkvi se je poročil sirom dolenjega Prekmurja znani berač slepi Naci. Naci ima že šest križev na hrbtu, kljub temu si je pa zbral mlado nevesto, ki ri je šele dvajset let. Nevesta je bila že dolga leta slepcev vodnik, kar bo tudi v bodoče kot zakonska žena. Poroka je zbudila precej zrni man j a in svat je so bili predmet občudovanja radovednežev. pn— Žalosten pogreb. Kakor je »Jutro« poročalo, se je v občinskem zaporu v Dolnji Lendavi obesil tihotapec Škrilec tz Z-it-kovcev. Nesrečneža so pokopali na lendavskem pokopališču m je verske obrede izvršil evangeljski župnik, dasi je bil Škrilec katolik, ker je cerkvena oblast odpovedala pogreb po katoliškem obredu. Pn pogrebu 6o se odigravali pretresljivi prizori, mlada žena z otrokom se n.i mogla ločiti od krste pokojnika. O vzroku tragične smrti žrtve tihotapstva krožijo ze'o čudne govorice in bo dobro, da se dožene, kaj je na vsem resnica. w o Včeraj je bila ukinjena trošarina na vino »Službene novine« od 19. t. m. objavljajo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, s katerim se ukine trošarina na vino in na žganje. Ta zakon je v smislu zadnjega paragrafa dobil obvezno moč 20. t. m., tako da je trošarina na vino in na žganje z včerajšnjim dnem ukmjena. Glavne določbe nove tro-šarinske novele so naslednje: Državna trošarina na vino, ki je doslej znašala 50 Din na 100 litrov, se ukine. Na vino, ki se uvaža iz inozemstva, se namesto dosedanje državne in banovinske trošarine plača 200 Din od 100 litrov, na žganje uvoženo iz inozemstva po 20 Din za hekto-li trsko stopnjo. Namesto državne in banovinske trošarine na vino in na žganje morajo točilei na drobno kakor točilci iz 4. pripombe k tarifni številki 62. taksnega zakona (okrepčevalnice, vinarne, žganjar-ne, delikatesne, slaščičarske in slične trgovine, ki točijo pijače v odprtih in zaprtih posodah za konsura v poslovnih prostorih) plačati nadomestno točilno takso, ki se odmerja na isti podlagi kakor točilna taksa iz tar. št. 62. taksne tarife. To nadomestno točilno takso je treba plačati pri davčnih upravah v naprej v dvomesečnih obrokih. Nova nadomestna točilna taksa znaša v Ljubljani in v Mariboru 10-kratni znesek odmerjene takse iz prve kategorije tar. št. 62. taksnega zakona, in sicer po skupinah: I. 24.000 Din, n. 16.000 Din. m. 12.000 Din, IV. 8.000 Din; v mestih od 5000 do 10.000 prebivalcev trikratni znesek odmerjene točilne takse, iz druge kategorije tar. št. 62. taksnega zakona, in sicer po skupinah: I. 6.000 Din, II. 4.500 Din, HI. 3.000 Din, IV. 1.800 Din; v mestih izpod 5.000 prebivalcev dvakratni znesek točilne takse iz druge kategorije tarifne št. 62. taksnega zakona in sicer po skupinah: I. 4.000 Din, II. 3.000 Din, m. 2.000 Din, IV. 1.200 Din; v vaseh s preko 5.000 prebivalcev štirikratni znesek odmerjene točilne takse iz HI. kategorije, in sicer po skupinah: I. 6.000 Din, n. 4.000 Din, III. 2.400 Din, IV. 1.600 Din; v vaseh od 2.500 do 5.000 prebivalcev trikratni znesek točilne takse iz ni. kategorije, in sicer po skupinah: 1. 4.500 Din, H. 3.000 Din, m. 1.800 Din, IV. 1.200 Din; ln kočno v vaseh izpod 2.500 prebivalcev dvakratni znesek odmerjene točilne takse iz in. kategorije: I. 3.000 Din, H. 2.000 Din, in. 1.200 Din in IV. 800 Dir na leto. Kakor je iz določb zakona razvidno, bodo morali točilci plačati to nadomestno takso poleg redne točilne takse. Špecerijske in ostale trgovine, ki prodajajo žganje v originalnih zaprtih steklenicah (ti obrati po taksnem zakonu niso obvezani plačevati redne točilne takse) morajo namesto državne in banovinske trošarine plačati: v Ljubljani in v Mariboru 4000 Din, v krajih preko 2000 prebivalcev 3.600 Din in v krajih do 2.000 prebivalcev 1.200 Din letno, in sicer tromesečno v naprej pri pristojni davčni upravi. Osebe, ki bi brez točilne pravice tn brez predhodnega vplačila obroka nadomestne takse pričele točiti pijače, se imajo kaznovati s trikratnim zneskom redne točilne takse in s kaznijo zaradi neizvršenega plačila nadomestne točilna takse. Plačilo kazni pa še ne daje pravice do točenja, dokler ni izdana točilna pravica in plačan obrok nadomestne takse. Špecerijske ln slične trgovine morajo prodajo vina in žgranja v originalnih zaprtih steklenicah prijaviti. Kdor prične prodajati vino in žganje v zaprtih steklenicah in ne plača obroka za nadomestno takso ali tega obroka ne plača pravočasno, se kaznuje z enkratnim neplačanim zneskom. Točilci na drobno ln debelo, ki odmerjene nadomestne takse ne bi plačali za dva obroka (po 2 meseca), izgubijo pravico točenja pijač. Vinogradniki, ki prodajajo vino ln žganje lastnega proizvoda izi z lastnega zemljišča v svoji vasi v količinah od 5 in več litrov ter v mestih in trgih v količinah od 10 litrov in več naenkrat, se ne smatrajo za točilce na drobno in jim ni treba plačati trošarine, odnosno takse. Izven kraja svojega bivališča smejo na debelo prodajati brez plačila trošarine in točilne takse vino v količinah preko 50 litrov in žganje v količinah preko 25 litrov naenkrat. Počenši od 1. januarja 1933 smejo občine pobirati občinsko trošarino na vino v mestih do naiveč 100 Din. v podeželskih občinah pa do 50 Din za 100 litrov, na žganje pa v mestih in podeželskih občinah do največ 5 Din na hektolitrsko stopnjo. Od vplačanih nadomestnih taka dobijo pristojne banske uprave 50 %, država pa ostalih 50 %. Privatna trošarinska shrani-šča za vino in žganje se od 20. t. m. ukinejo. Lastnikom teh shranišč se bo odmerila namesto državne in banovinske trošarine nadomestna taksa, in sicer na podlagi točilne takse. Lastnik trošarinskega shranišča, ki nima točilne pravice, je dolžan takoj predložiti prošnjo za dovoljenje, na podlagi katere se mu bo poleg redne točilne takse odmerila tudi nadomestna taksa. Zatečenih količin v shranišču ni mogoče odtujiti, dokler ni pridobljena točilna pravica Po dosedanjih predpisih plačana državna trošarina na vino ln na žganje, zateče- no na dan 20. t. m., se bo vrnila na prošnjo točilna, ki se mora predložiti do 20. maja. Do istega roka je treba predložiti tudi prošnje na banske uprave za povračilo banovinske troša.lne. Količine izpod 20 litrov vina in 10 litrov alkohola v žganju se ne bodo upoštevale pri povračilu. K zakonu o pobijanju draginje Iz trgovskih krogov smo prejeli: Po najnovejših poročilih iz Beograda, so se v senatu pojavili tehtni pomisleki glede načrta zakona o pobijanju draginje v obliki, kakor je bil sprejet v Narodni skupščini. Ker so se istočasno pojavili razni protesti proti posameznim določbam zakonskega načrta, je senat sklenil, da ta zakonski načrt temeljito prouči in da po potrebi posamezne določbe tudi spremeni, zlasti ker bi nekatere T teh določb v sedanji obliki mogle škodovati tudi solidnim trgovcem in obrtnikom. K načrtu protidraginjskega zakona so se izjavile skoro vse pomembnejše gospodarske organizacije v državi. Stališče gospodarskih krogov, ki Je bilo izraženo v raznih resolucijah, je to, da se s paragrafi in administrativnimi ukrepi ne da pobijati draginja, zlasti ne v času, ko je zaradi nazadujočega konsuma konkurenca med trgovci vsak dan ostrejša. Če izvzamemo cene nekaterih predmetov vsakdanje potrebe, ki jih določajo karteli, je vzrok draginje ali bolje rečeno nesorazmerja med raznimi cenami iskati drugje, ne pa pri trgovcih. S protidraginjskim zakonom se ne da pospešiti potreben proces sploSne prilagoditve vseh cen na nov nižji nivo. Zbornica za TOI v Ljubljani je v svoji spomenici k načrtu zakona o pobijanju draginje opozorila merodajne kroge, da že izvajanje dosedanjega zakona o pobijanju draginje ni imelo nikakega učinka niti na znižanje cen, niti na aprovizacijo trgov. Niti takrat ni bilo zabeležiti pravega uspeha protidraginjskega zakona, ko so bili zaradi v»-rižništva, kupičenja blaga in inflacijske Špekulacije protidraginjski ukrepi potrebni. Danes, ko imamo vsega blaga v izobilju, ni dvoma, da bo ostal protidraginjski zakon Varujte svoj za čiščenje uporabljajte Ako želite, da bo Vaškotlič vedno čist, svetel in brez brazgotin, te daj ga čistite z malo Vima na mokri krpi, a potem ga otrite s suho krpo. Vim vsebuje večjo količino mila, katero nesnago razkroji, ne da bi opraskalo predmete Vim čisti brez truda kovino, steklo, les in porcelan VIM čisti vs JV5 nega produkta po državnih ln samoupravnih davščinah je prav znatna. Če računamo, da znašajo vsa ta bremena v naši državi skoro 10 milijard Din, je to približno ena četrtina narodnega dohodka. Pri tem pa ]e treba še opozoriti na okolnost, da se ta bremena ne razdelijo enakomerno na vse panoge socijalnega produkta. Kmetijski proizvodi brez dvoma nosijo znatno manjši del skupnega bremena, kakor pa n. pr. obrtni in industrijski izdelki. Temu sicer ni oporekati, vendar se mora v takem primeru tudi računati s posledicami, ki se kažejo v tem. da nastopi nekako nesorazmerje med cenami kmetijskih proizvodov na eni strani ter industrijskih in obrtnih izdelkov na drugi strani. Za pravi uspeh protidraginj-ske akcije je odločilnega pomena, v koliko se bo zboljšalo razmerje med vrednostjo socijalnega produkta in javnimi bremeni. Narodni dohodek ee je v zadnjih letih silno zmanjšaL Niso se pa v istem razmerju zmanjšala tudi javna bremena, zato se je zaenkrat razmerje med javnimi bremeni in narodnim dohodkom, odnosno vrednostjo sociialnega produkta le Se poslabšalo, kar Spomlad pospešuje v zaščito vaše z zimskimi oblačili omehku-žene kože skrbno nego z NIVEA-CREME Nivea-krema pronikne zaradi tega, ker vsebuje Eucerit, globoko v kožo, hrani in krepi tkivo in pospešuje delovanje staničja. Povzroča torej oni poživljajoči impulz, po katerem pridobi koža zopet svojo naravno gladkost in napetost in s tem zopet dragocen. nežen, mladostno svež izgled. Nivea-krema: Din 5 — 22. JugosL P. Beiersdorf & Oo. ll zaklj., 7°/o investicijsko 57 bl„ 4"'« agrarne ' 28 bi.. 6°'o begluške 36. 36.25, 36.50 zaklj.. 70/o Blair 47 b!.. 7B/o D^. hipot banka 51 zaklj.. Narodna banka 4650, 4620 zaklj., Priv. agrarna banka 233. 231 zaklj. Dunaj. Bankverein 11. Eskomptegesell. • 103 Dunav-Sava-Jadran 13 75. Staatseisen-bahngesell. 13.20, Trbovlje 21.25, Alpine-Montan 11. ESagovna trzisca zim '+' Chieago. 20. t. m. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 58.875, za julij 61. za_september 63.375; koruza: za maj 33.125. za julij 36.375. za september 39; oves: za maj 23.625. za julij 24.125: rž: za maj 45.875, za julij 47.50. za september 49.375. 4- Winnipeg, 20. t. m. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 63.50, za julij 65.625, za oktober 68. + Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 62 vagonov. Pšenica: baška, okol. Novi Sad. 79 kg 130. — 132.50: baška. okolica Sombor. 78 kg 129 — 131; sredniebaška in gornjebaška. 79 k" 130 — 132.50; baška potiska, 79 kg 130 — 132.50; gomiebanatska, 79 kg 129 do 131; banatska. pariteta Vršac. 78 kg 128 do 130: banatska. ladja Tisa. 79 kg 132.50 dr» 135. Oves: baški. sremski. slavonski 132.50 do 135. Jefmen: baški. sremski 63/64 V g 135 _ 140; pomladni. 67/68 kg 155-160. _ Kom za: baška. sremska in banatsV* 97 99- baška. okolica Sombor 98 do 100; okolica Šid 99 — 101. MoVn: baška. banatska >0g« in »0g?« 240 _ 2oO: >2< 220 — 230- »5« 200 _ 210; »6« 180 do 185; »7« 150 - 155; >8< 92.50 - 97.50. -Otrobi: baški. banatski. sremski 85 — _87.oO. Fižol: baški. sremski. beli 235 — 245. + Bndimpeštansks terminska borza (20. t m.) Tendenca priiazna. promet miren. Pšenica: za mai 12 6« - 12.69. za Tunij 1313 — 13.14. za mai 15.90 — 15.91: knru-' sa: za maj 15.78 — 15-80, za julij 15.40 Iz življenja Poplave v Južnovzhodni Evropi Znameniti ameriški državniki v Evropi S r ® i "2 _ bes S c «3 § >2 « >5 C 13 ffl U 3 T-t * S 8 . U •<-» gga Sa §1 (9 8 (S 3 s <0 * i o «* © J u J ti i u « a i Levo: Francoski ministrski predsednik Tardieu ob sprejemu državnega tajnika za vnanje zadeve Stimsona (v sredi). Stimson je odpotoval iz Pariza takoj v ženevo k posvetovanjem o razorožit-venem problemu. — Desno: Bivši ameriški državni tajnik Kellogg ob začasnem grobu pokojnega vnanjega ministra Brianda, ki se je svoječasno energično zavzemal za uveljavljenje Kellog-govega pakta Gospa: »Kdo pa je razbil vazo?« Nova služkinja: »To — je — bi—la •— mačka!« Gospa: »Mačka? — Kakšna mačka.« Služkinja: »Mar nimamo nobene mačke?« Muslimansko versko slavje v Parizu Pariški muslimani so prošlo soboto praznovali svoj veliki verski praznik Aid el Kebir. Obred je spomin na legendo iz stare zgodovine židovskega ljudstva, ko je očak Abraham hotel žrtvovati bogu svojega sina, pa je bilo dete po čudežnem naključju rešeno smrti. Ka dvorlSču pariške džamije so se zbrali najodllčnejši predstaviteljl muslimanska kolonije in diplomatski zastopniki muslimanskih držav: poslaniki Egipta. Turčije, Perzije, Afganistana in Albanije. Svečanosti sta med drugimi prisostvovala tudi bivši maroški sultan Mula.i Hafid (v sredi) in direktor muslimanskega instituta Si Kadur ben Gabrit (desno poleg sultana, ki je v maroški noši). Junaki severnega Atlantika "Daleč na razburkanih valovih severnega Atlantika je od sredine aprila do sredine maja prizorišče tihega., neslavljenega junaštva mnogih mož vseh narodov. »Ledene patrulje« križarijo ta čas po tem delu oceana in stikajo za plavajočimi ledniki, da opozorijo nar.je brodove, ki vzdržujejo promet med staro in novo celino in prihranijo svetu kakšno grozovito vest te vrste: »Nova Titanicova katastrofa! 3600 oseb utonilo!« Po vsej človeški pameti se ta katastrofa ne bo mogla več primeriti, za:to skrbijo možje >Mednarodne ledene patrulje«, ladje vseh narodov v tipu rušilcev, opremljene z vsemi varnostnimi in signalnimi pripomočki, ki jih je človeški duh izumil po strašni noči 14.--15. apr. 1912., ko se je potopil »Titanic«. Letos ograža plovbo po severnem Atlantiku kakšnih 300 ledenjakov, ki so oddaljeni do komaj 60 milj od glavnih prog. Mnogi med njimi plavajo zavratno pod gladino, drugi kažejo komaj desetino vse svoje prave velikosti. V zadnjih letih se je Izvršil popoln prevrat v odstranjevanju ledene nevarnosti. Se pred nedavnim so menili, da ima svoje točno do:očlj;ve proge, ki bi jih bilo mo- Cenena človeška kri V današnji krizi, ko ostajajo draga blaga v zalogi, se je počenja tudi človeška Ikri. Vi malo brezposelnih na svetu, ki danes služijo kruh s tem, da dobavljajo kri za bolnike. V New Torku imajo celo agenhiro. ki posluje samo s človeškim rdečim sokom. A gen tur aima poslovne zveze z mnogimi bolnicam« in zdravniki. Zaradi evidence vodi natančne spiske svojih »dobaviteljev krvi« i/n v zadn jem času jim je poslala obvestilo, da ostane z njimi v poslovni zvezi le pod pogojem, če znižajo svoje zahtevke za 30 odst. Dos-lej ie veljal 1 1 človeške krvi v Ameriki 1000 dolarjev, zdaj so znižali ceno na 70 dolarjev. Ni malo takšnih dajalcev krvi, ki si dajo puščati po pol litra krvi kar dvakrat mesečno, da lahko zaslužijo, kolikor zahteva od njih najpreprosteje način življenja. Ameriške volilne stave Do ameriških predsedniških volitev je še Sest mesecev časa, vendar se na račun kandidatov že zdaj sklepajo stave. Kakor poročajo iz Ne v," Yorka, stojijo .šanse za biv-6ega, guvernerja in favorita Roosevelta po teh stavah precej šibko, namreč 7 : 5. Al Smith, demokratski kandidat iz L 1028., stoji še slabše: 1 : 7, pač pa ima zelo dobro mesto politik Carner, ki je pred kratkim ▼ debati o davkih stopil v ospredje političnega življenja. Njegove šanse so 50 : 50. goče obiti s tem. da bi premaknili proge ladijskega prometa. Toda sedaj je ugotovljeno, da ledne gore nimajo stalnih smeri in tako so morali poiskati drugih odpomoč-kov. Nekaj let so jih skušali uničevati z bombami in granatami, toda najtežji topovi so se izkazali za otroško igračo nasproti tem lednim orjakom. Danes je samo še ena zanesljiva obramba proti njim: brezžična brzojavka. Kakor trop lovskih psov obkroža 30 rušilcev, ki jih vzdržujejo vse mednarodne brodarske družbe, plavajoča ledna polja. Stalno brzojavljajo svoja opazovanja, vsako premikanje lednih gor in smer tega premikanja glavni brezžični postaji na rtu Race, ki s svoje strani sporoča vse podatke v rednih presledkih potniškim in tovornim ladjam na Atlantiku. Niti ena ladja, ki je opremljena s sprejemno postajo, ne tava več v nevednosti in slepoti skozi smrtonosni pas plavajočih lednih otokov. Titanicov primer se ne more več ponoviti. V manjši obliki pa se ponavlja vsako leto in se bo menda še dolgo let. žrtve so neustrašeni možje, ki stražijo ledeno smrt m se ji izpostavljajo, da očuvajo druge pred njo. Junaki, ki jim slave ne oznanjajo 7. velikim bobnom! Obnovitev Budhovega groba Nepalska vlada je raztvsala nagrado 20.(XX) rupij za obnovitev Rummiin-Devija, ki je 7inan tudi pod imenom vrta Lu rubini. \ tem kraju, ki mu zdaj grozi razpad, je biil namreč rojen Bud ha. Kraljica Maja De-vi je namreč, kakor znano, povila svojega slavnega sina Sidharta na poti v palačo. Sidharta je postal Budha in je pod tem imenom ustanovil svetovno religijo. Pobožni kralj A soka je na mestu, kjer se mu je rodil sin, postavil obelisk z napisom: »Tukaj se je rod"! Veliki, Edini.« Ta obelisk bodo zdaj zonet postavili im vse okolu njega uredili. Poleg tega mesta, kjer je Budha tudi pokopan, pa bodo zgradili romarski samostan in oskrbovali,šče za pobožne bud-histe. Kdo bo najdalje spal? Marija za rekordi je v Ne\v Yorku dobila novo pobudo. Sedaj, ko je ugotovljeno, kdo najdalj e pleše, kdo n-:>' ' il je vzdrži čepe na konici zastavnega droga ali na drevesni veji, se javnost zanima za vpraša,nje, kdo bo naj dalje spal. Tekmo bodo uprizorili v izložhi neke veletrgovine s pohištvom, in sicer na pravih posteljah. Priglasili sta ?e že dve dami in dva gospoda. Seveda bodo spali vsak zase. Tekme se ne smejo udeležiti osebe, ki bojujejo za spalno boleznijo, neki dovtipnež pa je predlagal, da bi izključili tudi tiste, ki so se trenirali v gledališčih. Kube, predsednik frakcije (narodni socialist)' Krik novorojenčka Čemu kriči otrok, čim pride na svet? Mnogi razlagajo otroško kričanje s spremembo temperature. Izkušnja potrjuje to naziranje. kajti čim otroka zavijejo v tople plenice, ne kriči več. Mogoče pa je kričanje po rojstvu v zvezi tudi s pomanjkanjem kisika. Zanimivo je vedeti, kako so sodili o prvem otroškem kriku razni ri,lozofi. Hegel je videl v oglašanju novorojenčka razodetje otrokovega boljšega, višjega jaza. Hegelija-nec Michelet je smatral krik po rojstvu za ogorčenje duha, ki se mora podvreči naravi. Kant je menil, da krik novorojenca ne pomeni nič bednega in jad.nega, marveč da izraža jezo. pa ne zato, ker otroka nekaj boli, ampak zato. ker mu nekaj nasprotuje. Dete bi se rado gibalo, pa čuti, d,a je povezano in nesproščeno. Kamt se je pri presojanju novorojenčevega glasu posebno opiral na dejstvo, da razen človeka ne daje nobeno bitje od sebe glasu, čim pride na svet. Po njegovi sodbi je človek v pradavnimi prav tako molčal kakor danes živali. V opreki s tem Kantovim naziranjem se vseka ko zdi trditev kmetov, živimozdravnkov in drugih strokovnjakov, ki pravijo, da se tele oglaša takoj, ko nride na svet. Ne glede na to pa velja pribiti, da je vsaka mati vesela, če s! ši, da novorojenec kriči. Saj ii je to vendar dokaz, da so otrokovi dihalni orga.ni v redu in da se je novo bitje že začelo posluževati svojega orožja v boju za življenje in proti smrti. Konferenca dela Poplavljen železniški nasip na Erdeljskem (Romunija) Hotel za ženske v Pragi V Divišovi ulici v Pragi XVI. stoji »2en- sky Domov«, hotel čisto svojevrstnega kova. Namenjen je izključno ženskam. Vodi ga ga. Vera Krossova, ki stoji na čelu ustanove že od vsega začetka in ki je dijakinjam. uradnicam šiviljam samskim, obvdovelim in ločenim prava hotelska mati. Hotel Ima 182 sob, ▼ katerih stanuje trenutno 334 žensk. Starostne razlike med njimi so prav znatne, čeprav se večina rekrutira iz letnikov pod 30. letom. Najmlajši je celo komaj 15 let, najstarši pa 70 let. Po izjavi ge. Krossove Je hotel vedno nabito poln in vsak dan prihajajo nove prošnje za sprejem ki jim za enkrat ni mogoče ugoditi. Zato je vodstvo hotela sklenilo sezidati dependanco, ki bo imela še za 100 postelj prostora. Tudi tedaj bo težko ugoditi vsem prosilkam, katerih je že sedaj predbeleženih 200. Po narodnosti so stanovalke v hotelu Čehoslovakinje, Poljakinje, Jugoslovenke, a tudi Francozinje, Angležinje in Nemke. Hotelske sobe so razdeljene v tri kategorije. V prvem razredu so sobe s 4 do 6 posteljami, v drugi sobe z dvema poste-ljema, v tretji sobe z 2 posteljama in predsobo. Takšne sobe stanejo mesečno 60 do 200 Kč. Vračunano je kopanje, plinska kurjava in poraba dvigala, dočim se mora plačati razsvetljava, pospravljanje in drugo posebej. Ustanova ima tudi svojo veliko kuhinjo, ki je razdeljena v vegetarično in navadno restavracijsko kuhinjo. Točijo se tudi vsakovrstne pijače, z izjemo alkohola. Stanovalke imajo v vsakem nadstropju na razpolago posebno kuhinjo, kjer si lahko pripravijo zajtrk, južino in večerjo same. V sobah je prepovedano vsakršno kuhinje, pomivanje ali pranje. Stanovalkam je na razpolago tudi skupna likalnica. Glede obiskov v tem ženskem hotelu je tako urejeno, da se smejo v sobah sprejemati samo ženski obiski. Izjemoma sme priti v hotelsko sobo zdravnik, poštni sel z brzojavko ali denaronoša, drugi moški obiski so prepovedani. G. D. Fobertson, ki je bil izvoljen za predsednika Mednarodne konference dela Ljubavna drama v Niči V Niči je ustrelila 20 letna plesalka Ada Ko z lovska svojega 31 letnega ljubimca, hotelirskega sina Zehnguta iz Lvova. Mlal proti južnemu tečaju, ne pa v Evropo. Ni mogoče, da pride del tega pepela končno tudi do nas. a to na poletno vreme ne bo imelo pretiranega vpliva. Mišja invazija v Avstraliji Avstralski provinci Wimmera in Malle v državi Victoria sta postali v zadnjem času žrtvi strahotne mišje invazije. Miši vdirajo v hiše in trgovine in strašno pustošijo. Nobena reč ni varna pred njimi. Poleg živil glodajo tudi obleko, les, knjige. čevlje in perilo, skratka vse, kar jim pride pod zobe. Da bi omejili ta nenavaden poplah, so na predlog oblasti ljudje mobilizirali vse mačke, ki jih pošiljajo v imenovani provinci v zabojih, košarah in vrečah. Lačne mačke so se takoj lotile mišjega lova, toda zaradi preobilnosti plena so se kmalu poleaile in so odpovedale pokorščino. Steklo lz sladkorja Iz sirupa surovega sladkorja se je baje posrečilo napraviti snov, ki daje novo vrsto stekla. To steklo se lahko piha, valja ali vliva ter ima dragoceno lastnost, da propušča ultravioletne žarke, ki ne morejo prodreti skozi navadno steklo. Novo steklo se da baje uporabiti še za druge namena, za katere je navadno steklo neporabruo. Umor v razčaranem paradižu Iz Honolula poročajo, da je bil v nedfv Ijo zaslišan poročnik Massv, ki je obto-žen umora havajskega domačina Kahaha-vaja zaradi onečaščenja njegova belopolte žene. Poročnikov branitelj je izjavil, da njegov klient priznava, da je oddal prvi strel na Kahahavaja, ki mu je prinesel smrt. To pa je storil samo zato, da bi se osvetil za onečaščenje svoje žene. S tem priznanjem je nastopil v razpravi nepričakovan preobrat. Doslej je namreč jemala Massv jeva tašča Fortescu vso krivdo nase. Proces se nadaljuje. Ameriška kriminalna statistika V New Yorku je izšlo poročilo, ki pravi, da je bilo lani v Ameriki umorjenih 12.000 ljudi. Temu rekordnemu številu odgovarja 10.9 umorov na 100.000 prebivalcev. V primeri s tem se lahko omeni, da znaša število umorov v nekaterih državah povprečno 3.5 %. Zanimiva je primerjava kriminalnih slučajev v Detroitu, kjer je bilo lani v ameriškem delu umorjenih 177 žrtev, dočim se ni primeril v kanadskem delu mesta niti en zločin. KARIKATURA Rorba za oblast na Pruskem (K deželnozborskim volitvam 24. t. m.j Vsak dan sna MIchel Zčvaco: 21 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Tedaj pa je odločno odvrnila; »Ce je tako, se bom predrznila kralja prositi za neko uslugo. To mi bo nadomestilo za vse, kar mislim, da mi nameravate obljubiti.« »Govorite, Ln če to, kar mi mislite povedati, ni nemogoče, pri moji plemiški časti, izpolnjeno je,« je vzkliknil kralj, ko je videl, da se ji js vrnila dobra volja. Bertille je za trenutek preudarjala... Ne da bi se bila pomišljala izreči svojo prošnjo — iskala je le pravo obliko, da mu jo odkrije. »Ali bi mogla zvedeti,« je vprašala, »kaj mislite s človekom, ki vas pred vrati čaka?« Henrik ne bi bil nikdar pričakoval takega vprašanja. Presenečeno se je ustavil pred deklico, jo začudeno pogledal in mislil sam pri sebi: »Glej, glej, kje jo čevelj žuli!« Bertille je prenesla ta pogled brez zadrege. V njenih lepih očeh je mogel kralj brati le izraz tesnobe. Hudomušno se je posmehnil in odvrnil s hlinjeno rezkostjo: »Najprej mi povejte, kako more biti tako bedast, da bi me čakal!« To vprašanje jo je zbegalo. Vendar je prostodušno odgovorila: »Ko je pa dal besedo!« »Res,« je odvrnil Henrik in )o ošinil s pogledom, »vi ga morate poznati bolje od mene in morate vedeti, ali se smem na njegovo besedo zanesti.« »Sploh ga ne poznam!... Nikdar pred nocojšnjim večerom nisem z njim izpregovorila besedice!... Njegovo rme mi je znano, ker so ga pravkar povedali Vašemu Veličanstvu.« Z naglim pogledom se je prepričal, da govori resnico. Sicer pa tega niti dvomil ni. Toda imel je druge namene, zato je nadaljeval: »Ce ga ne poznate... kako morete vedeti?« »Oh, Veličanstvo, ali mu niste pogledali v obraz. Samo mlado, nevedno dekle sem, toda zdi se mi, da tak obraz nikdar ne laže, da drži, kar je obljubil.« »Recimo, da je tako kakor pravite. Zakaj vas pa zanima, kakšne namene imam z njim? Zakaj se zanj tako zelo zanimate?« »Upal se je napasti Vaše Veličanstvo, da bi mene branil.« »Ej, bogme, kaj vtika nos v moje zadeve?... In naposled, zakaj m pred čem naj bi vas branil?... Kolikor vem, vam nihče ni hotel nič hudega!« »Ali ste o tem tako trdno prepričani, Veličanstvo?« Henrik se je ugriznil v ustnice. Sladki, zvonki dekletov glas je nenadoma dobil oster prizvok, ki mu je zvenel v ušesih naravnost kakor obdolžitev. Premeriti jo je hotel z očmi, toda v njenem jas-nme pogledu, ki se je upiral vanj, je bral izraz tako odkritega očitanja, da se je, hoteč skriti svojo zmedenost, spet obrnil in jel korakati po kabinetu. »Naposled,« je povzel po dolgotrajnem molku, »povejte mi, kako se je sploh ta mladenič vmešal med vas in mene?... AK prebdi vse noči pred vašim pragom in vas čuva?... S kakšno pravico?...« »Ne vem!« Ko je izrekla te besede, je prvič zardela. Henrik, ki je ni izpustil iz oči, je takoj odgovoril: »Ne vsete?... Nu, prav je, jaz pa vem. Ali naj vam rečem? Ker vas ljubi.« Mislil je, da se bo po teh besedah, ki jih je tako mrzk) izrekel, vdrla v tla. MisKl je, da bo zardela, sramežljivo pobesila oči, kliknila, sploh igrala komedijo, kakor je bilo tiste čase v navadi. Mislil je, da je v vsem podobna dekletom z njegoveoa dvora, toda pri- znati si je moral, da se je grdo zmotiL Brez zadrege mu je pokazala jasen obraz. Nervozno si je po-mela bele roke, z blaženo leskečočimi se očmi se mu je zahvalila za izrečene besede. Naposled je komaj slišno dejala: »Mislila sem, da ne bom nikdar tako srečna. Toda zdaj *ntim, zdaj vem, da me res ljubi.« »In tudi vi ga ljubite, priznajte!« }e jezno vzkliknil kralj. Z istim mirom, ki je Henrika tako presenečal, je odvrnila: »Zakaj ne bi tega priznala?... Ko sem ga videla pod oknom, junaškega in ponosnega, ko je njegov iskreči se pogled obvisel na meni in me pobožal, sem bila vesela, sama ne vem zakaj. Nisem vedela, kaj je ljubezen... nisem vedela ali me ljubi... ali ljubim jaz njega. Ko sem videla, kako se vam je grozeče ustavil in vam ukazal, da se umaknete izpred mojih vrat, sem bila zelo srečna. Takoj sem vas spoznala. Prepričana sem, da vas je tudi on spoznal. In vendar se ni pomišljal... konica njegovega rapirja je grozila vašim prsom... kraljevim prsom!...« »Hudiča, svetoval bi vam, da me ne spominjate tega lepega prizora!« je zagodnual kralj. Kakor bi ga bila preslišala, je navdušeno nadaljevala: »Razumela sem, da se je to upal samo zato, ker me ljubi... mene!... In zato sem bila srečna. Gledala sem ga, poslušala ta videla sem, da vas je hotel ubiti... Šele takrat sem se zavedla, kai ste mi, in uvidela sem, da ne smem dopustiti, da bi zaradi mene prelil vašo kri... in o pravem času sem to preprečila. Ni me razumel. Ne vem, kaj je mislil, kaj se mu je zdelo... toda uganila sem, da je hotel umreti... To blazno izzivanje, da vas bo spremil v Louvre, je bil neke vrste samomor... zame ... zaradi mene ... In čutila sem, kako mi je oledenela kri v žilah, kako so se mi oči odprle. Vedela sem... če umre on, umrern tudi jaz, ker sem ga... ker sem ga tudi jaz ljubila!...« ©rt Kamniški kolesarfi zborujejo Kolesarski klub »Kamnik« je imel nedavno v gostilni »Vivoda« svoj redni letni občni zbor ob številni udeležbi članstva. Zbor je vodil predsednik Drago Drašček, ki je na kratko orisal delovanje kluba od ustanovnega občnega zbora. V kratkem času svojega obstoja je klub pokazal veliko delavnost in smisel za propagando kolesarskega športa. Kot član koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije je organiziral troje uspelih kolesarskih prireditev. V juniju se ie vršila na Glavnem trgu v Kamniku »polževa dirka«, katere se je udeležilo 30 voza-cev n vožnia z zaprekami, pri kateri je sodelovalo 22 tekmovalcev. Pri »polževi dirki« je zmagal klubov član Slavko Jese-novec, pri tekmi z zaprekami pa Miha Jenko iz Radomelj. Dne 15. avgusta je prire-d ! klub medklubske kolesarske tekme na f i km dolgi progi Kamnik—Mengeš—Dom-—Radomlje—Kamnik Udeležilo se^ j";h ■e 20 tekmovalcev, včlanjenih v 7 različnih bih. Zmagal je Gre-gorič (Disk, Domžale). Tretja prireditev je bila tekma zaT klu-bovo prvenstvo dne 27. septembra. Na 67 Viometrov dolgi težavni progi je zmagal Slavko Jeseriovec in s tem osvojil klubovo prvenstvo. Klub je priredil med letccn več ; kupnih izletov. Izčrpno tajniško poročilo je podal Janko .*]•. oda. iz njega razvid i mo. da šteje klub rednih in nodpornih članov.^ iz blagajniškega poročila Joška Klemen-č• 'a ml. posnemamo, da je imel klub 1264 dmarjev dohodkov ;n 1356 Din izdatkov. Klubov inventar v vrednosti 1200 Din hrani blagajnik. Po poročilih funkci.jonarjer je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Drago Drašček. podpredsednik Valter Stuz-zi, tajnik Janko Vivoda, blagajnik Joško Klemenčič ml., odbornik Vlado Goga'a, revizorja pa Jan Ulman in Aleksander Janko namestnika Berto Cerar m Cene I.ap. Za kapetana jc bil izvoljen klubov prvak Slavko Jesenovec. Ker je v klubu včlanjenih več mo+ocrkli-stnv. ki obetajo, da bodo lahko z uspehom zastopali svoj klub, je bil pri slučajnostih soglasno sprejet predlog predsednika gospoda Draščeka. da se izpremeni naslov kluba v »Motokolesarski klub Kamnik«. H koncu se je določil program prireditev za tekoče leto: 1. maja dališi izlet, 29. maja gorska dirka. 10. julija medklubske dirke •n 4. septembra klubske prvenstvene tekme. Nogomet v Trbovljah. Preteklo nedeljo se je odigrala na igrišču SK Trbovlja prvenstvena tekma med SK Hrastnik in SK Trbovlje z rezultatom 1:1 (0:1). SK Trbovlje, ki je v pomladanski sezoni dobil do sedaj vse tekme, je moral s Hrastnikom deliti dragoceni točki. Pregrupacija moštva SK Trbovlja se je izkazala kot neumestna. Posledica te pregrupacije je bila, da je celo tehnično in taktično najboljši igralec Beline odpovedal na vsej črti. Ostali igralci so bili zaradi nemogoče postave popolnoma deprimirani. Premoč Trbovlja je bila sicer očividna, zlasti v drugem polčasu, vendar se moštvo ni znašlo na terenu. Le dobri obrambi se ima Hrastnik zahvaliti, da ni odšel z igrišča poražen. Potek igre je bil obojestransko živahen in sta obe moštvi zaigrali z veliko borbenostjo in elanom. Mestoma je bila igra surova, kar pa gre izključno na ro-vaš številne publike, ki se v momentu napetosti ne zna in noče obvladati. Incident na igrišču napram sodniku je vse graje vreden. Priporočamo vodstvom klubov in MO Trbovlje, da je že skrajni čas. da temeljito in energično iztrebi nesportno obnašanje publike. Tekmo je sodil objektivno in nepristransko g. Držaj. Predtekmo sta igrali rezervi obeh klubov in je končata z istim rezultatom. Ljubljanski plavalni podsavez JPS (službeno). Seja upravnega odbora danes ob 3 8.30 v kavarni Evropi. Zaradi važnosti vseh odbornikov zaprošena. Teniškim igralcem SK Ilirije. Pretekli teden so se razposlala vabila vsem lanskim teniškim igralcem, da se tudi za letos prijavijo k igranju, da se jih more uvrstiti k igranju, ki bo. če bo vreme dopustilo, pričelo v nekaj dneh. Kdor ne bi prejel prospektov ali jih že'i reklamirati, naj se oglasi v t r aro vini Goreč na Dunajski cesti ali pa pri blagajni kavarne »Evrope«, kjer so prosnekti na razpolago. Hitite s prijavami! Igrišča so deloma že vsa pripravljena. Teniška sekcija se je na svoji zadnji seji konstituirala takole: načelnik: opolk. F. Masek. podnačelnik ravn. Joža Pogačar. tajnik Rajko Kos. blagajnik E. Hitzl. tehniški referent Milan Kmet, gospodar Be^ram, odborniki: inž Novak. L. Zaje ln Hartman K. — Redne seie sekcije so vsak četrtek ob 18 15 v damski sobi kavarne »Emone«. — Opozarjajo se tekmovalci In tekmovalke, da so odslej redni lahkoat-ietski treningi vsako sredo in petek ob 18. v kopališču Ilirije, zatem pa kopanje v zimskem bazenu. Vsi dopisi za teniško sekcijo naj se naslavljajo na poštni predal št. 175. Plavalna sekcija SK Ilirije ima trening v klubskem kopališču vsak dan popoldne od 14.30 dalje; za gospode ob ponedeljkih, sredah in petkih, zia dame ob torkih, četrtkih in sobotah. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes popoldne od 17. na igrišču trening pod vodstvom g. Ulage. Drevi ob 20. v kavarni »Evropi« seja načelstva. Vsi in točno! ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Treningi se vrše dnevno na igrišču od 17.30 naprej. Treningi so zaradi bližnjih tekem obvezni za atlete: Korče. Zorga. Jug Fr., Godunov, Omladič. Skok. Ogrin Miran, Pu-tinja, Raič D. in M., Kovačič Alfonz in Leo, Perovič Ivo, Urbančift Adolf, Zadra-vec, Tručl, Slamič in Močan. SK Reka. Drevi ob 20. odborova seja v gostilni »Forc« na Glincah. Zanesljivo! Dogodki za mejo Zemljiške knjige na Goriškem Pred leti so na Goriškem odpravili zemljiške knjige, kakor so se vodile v času nekdanje avstro-ogrske monarhije, da bi tako izenačili položaj osvojenih novih pokrajin z razmerami v ostalih italijanskih deželah. Ker pa so bili podatki v zemljiških knjigah ed;ni zanesljivi d kumenti o položaju zemljiške posesti v deželi, je z njihovo ukinitvijo nastopil nravi zastoj v zemljiški kupčiji in hipotekarnih poslih. Deloma je tudi zaradi tega cena zemlje padla in za hipotečna posojila so se zahtevale pretirane obresti. Nastal je položaj, ki ni bil več vzdržen in 1. 1929 je bila rimska vlada prisiljena, da za nove pokrajine snet uvede zemljiške knjige. Takrat je bil izdan dekret o novi vzpostavitvi zemljiških, dejansko pa te knjige še zdaj niso i urejene ne pri goriškem in niti pri kobari-škem in bovškem sodišču. Zanimivo, da je sedaj v rimskem parlamentu vložil interpelaciio o vprašanju ponovne vpostavitve zemljiške knjige na Goriškem goriški fašistični poslanec Cac-cese. V času, ko so bile zemljiške knj'ge pri goriških sodiščih ukinjene, pa je bil isti mož tajnik fašistične stranke v goriški pokrajini, a se mu ni zdelo potrebno, da bi že takrat protestiral, marveč je celo trdil. d.a je koristno za pravno asimilacijo novih pokrajin. Nove italijanske šole v Istri Rimsko prosvetno ministrstvo je odredilo, da se v letošnjem in prihodnjem šolskem letu zgradijo nove šole v severcv zapadni Istri. Letos bodo zgradili šole v Jakovici. Boljunu. Roveriji. Padeni v okolici P'ran a in Din jam a, prihodnje 1eho pa v Bregu, Barbi, Puzzolah. Malem, Podkra-ju. Barbani in pri Sv. Marku v konerski, labin jski in drugih občina h. Zgra dili i bodo še dve šoli. a njih kraj še ni določen. Zaradi divjega lova Pred farmimskim sodiščem so bili zaradi divjega lova obsojeni K uči t Ivan in Pi-čpc Vasilij iz Krnvna na denarno kazen po 750 lir. Lovišček Anton rz Krmina na 600 lir. Zaletel Henrik iz Rutarjev pri Dolenji vasi pa na 5DO lr kazni. Občinski komisar v Umagu Podeštat v Umagu ApoTlonio, ki je bil sicer fašist, a ni hotel po nepotrebnem razmetavali občinskega denarja, je b:1 odstavljen. Že nekaj let se je branil odstopiti fašistični stranki stavbo, v kateri je bil nameščen sedež fašističnih organizacij, ki pa je bila občinska last. Puljski prefekt ie sedaj imenoval za zrn časnega občinskega komisarja prefektume«a svetnika dr. Mat-te*s;ja. ki je že obljubil, da bo takoj uredil zadevo faš;stičnega doma. Javna dela tržaške občine Tržaška občina namerava tudi letos Mjrrb skrajno napetim razmeram občinskih financ izdati nad 10 milijonov l;r za javna dela, in sicer z« regulacijo nekaterih ulic in trgov, za elektrifikacijo južne mestne okolice in nove palače n* še nezazidanih parcelah pred novim s>odiščem. Pri teh delih bo zanosi en'h okrog 1000 delavcev Poleg tega mora obema po dogovoru z notranjim ministrstvom zgraditi karabinjer-sko vojašnico pri Sv. Jakobu iin po dogovoru z ministrstvom za letalstvo veliko in moderno letališče ter tako doprinesti nekaj milijonov k državnim izdatkom za vojsko in letalstvo. Požar v Cerknen. Pred dnevi je ponoči nenadoma izbruhnili! požar v hiši Apolonrje Mocniikove. Sicer je bila pomoč kmalu na mestu, toda og-en | je kljub vsemu prizadevanju cerkljanskih ga rilcev uničil vce poslopje. Rešili so le malo Tv>h,ištva. Hiša ie noforel a skoraj do taJ. Požar je povzročil veKk-» škodo. k: pa še na bila ocenjena. Posestniea ni bila zavarovana. Vzrok požara ni znan. Smrtna nesreča v gozda Posestnik Jakob Makuc iz Gorjanskega pri Cerknem se je v gozdu pri podiranju nekega drevesa smrtno ponesrečil. Ko je v družbi dveh sosedov malo ne že pre žagal obsekano deblo, se je to nenadoma zvrnilo in ga pokopalo pod sabo. Zlomilo mu je tilnik. Odnesli so ga domov in takoj poklicali občinskega zdravnika, ki pa Je ugotovil le, da je nesrečni Makuc že izdihnil. Strela zažgala hišo Nad Kanalom ob Soči in njegovo okoTl-oo je divjal te tina vihar. Nenadoma je v bližnjem Romziinu udarila strela v hišo posestnika Antona Kumra im mu jo zažgala. Hiša je pogorela do tal. Zgorela je tudi večja količina sena. Z velikim naporom so ogenj omejili, da se od razširil na bližnje kmetske domove. Iz življenja na dežel? ŠMARTNO PRI LITIJI. V soboto 9. t m. se je vršil v sokolski telovadnici 42. redni občni zbor pevskega društva >Zvona«. H poročil društvenih funkcijonarjev posnemamo, da je društvo pod predsedstvom g. Ferda Tomažiča in vodstvom pevovodje g. Maksa Kovačiča vršilo tudi v tem letu v redu svojo nalogo t gojitvijo lepe jugoslo-venske pesmi. Uprizorilo je tudi opereto »Kakor stari tako mladi«. »Zvon« vrši svoie delo že 42 let in je na glasu kot izvrsten pevski zbor tudi izven šmartna. Staremu odboru je bil podeljen absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: Ferdo Tomazm za predsednika. Hauptman Franc za podpredsednika, Kovačič Maks za pevovodjo. Hauptmanova Gabrijela za tajnico, Vozelj Jože za arhivaria, Hauptman Ciril za načelnika, Švajgerjeva Marija za nacelnlco, Novak Mirko za blagajnika, Adamič Martin, Flisek Viktor in Breznikar Anton za odbor-nike DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Prej5n>o nedeljo »mo hia* je zastopnik sreske organizacije g. dr. Trošt iz Novega mesta, ki je zbranim zborovalcem obširno in lepo raztolmačil pomen organizacije za našega kmeta. Sestavljen je bil nato odbor, katerega tvorijo: predsednik Kovač Josip, župan ^posestnik na Dvoru, podpredsednika Murn Karol iz Trebče vasi in Miklič Anton iz Mačkovca, tajnik Dequa,l Ciril, šol. upravitelj na Dvoru, blagajnik Može Fran, trgovec na Dvoru, razen teh pa še zastopniki posameznih vasi Svoj pristop v organizacijo je prijavilo že lepo število občanov, na daljne prijave sprejema predsednik. Krajevna organizacija je bila ra našo dolino zelo potrebna in upamo, da se bo t nadalje lepo razvijala. BELA CERKEV. Društvo kmotelrfh fantov m deklet je imelo v zadnjem času dvakrat predavanje. Predaval je sreski živi-nozdravnik g. Vandot o splošnem živino-zdravniištvu, G. Vandotu hvala za njegovo požrtvovalnost. Četrtek, 21. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Etičnost in socijalnost. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20.10: Prenos danskega večera iz Kopenhagna. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek, 22. aprila. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Koncert meščanske šole v Novem mestu. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Narodi zemlje. _ 20: Sokolska ura. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert — 20.30: Violinski koncert. — 21.40: Klavirski koncert. — 22.30: Poročila. — 22.50: Jazz. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Orkester. — 20.30: Koncert iz Beograda. — 22.40: Lahka god- ba. — PRAGA 19.20: Zabaven večer. — 20.20: Ruske pesmi. — 21: Pevski kvartet. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.20: Orkester. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 20.20: Liriki pomladi in mladosti. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Orkester. — 20.15: Simfoničen koncert — 22.50: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 12.40: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 19.35: Koncert glasbene akademije. — 22: Plesna glasba. — BERLIN 19.10: Chopinove balade. — 21.10: Spevoigra. _ Plesna glasba. — KONIGSBERG 16.30: Godba na pihala. — 18.25: Lahka glasba. — 19.45: Pesmi. — 20.20: Sluhoigra. — 21.15: Novejša ruska glasba. — MČHLACKER 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Filharmonični orkester. — 20.30: Izlet po svetu. — 21.30: Nova nemška instrumentalna in vokalna glasba. — 22.45: Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 19.40: Pre-nos orkestralnega koncerta z glasbene akademije. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: »Grofica Marica«. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! IŠČEMO za našo tovarniško pisarno strojepisko popolnoma veščo slovenske in nemške stenografije. 4868 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Večletna praksa«. KNJIGOVODJO za večje podjetje IŠČEM. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami naj se pošljejo do 25. aprila t L na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Knjigovodja«. 4870 TRSTJE ZA STROPE naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. št. 22, tel. 2513 4812 ^eelllfcs (Hrfeeff PRODAJA IN POPRAVA DAMSKIH SLAM- StOfmCO NIKOV IN KLOBUKOV. (Dodltl&OV trg JSjitbfitsttcg, &Criasevt*iš4ea ulica štev, St Trajno ondulacijo na prvovrstnem aparatu, s širokimi ali ozkimi valovi izvršuje damski salon POLANC IVAN KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 1. Posebno opozarjam cenjene dame na reklamno znižane cene! 4783 f\ERlf\A 1839 Iščite pri Vašem čevljarju PflliJVlfl-OKIVIfl gami podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujavi čevelj. Cene malim oglasom ženitv« bi dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali ta dajanje naslova Din 5.—s Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Dm l.— za besedo se zsračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto«, »Kapital«, »V najem*, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH sa dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značzja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, »H oslasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fih /e vposlati v pismu obenem t naročilom. Sluibodobi Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali ta Šifro pa 3 Din. (1) Trg. pomočnico (ka) zmožno samostojno vaditi majhno trgovino mešanega blaga »Kiosk« t Kranju, s kavcijo, sprejmem proti proviziji, ali oddam ugodno v najem. Franc Majdič, Kranj. 10915-1 Služkinjo za Celje ki zaa kuhati ln pospravljati fine sobe ter likati, snažno, pridno in uboglji-T1 sprejme takoj ali s l. majem boljša družina treh oseh. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »na-čko »Dostojna*. 14851-I Trg. vajenca k dobre hiše, ki ima ne-Voliko šol. izobrazbe (mehanske šole ali kak razred gimnazije) sprejmem v pouk -v trgmin-o mešanega biaga v Pol. Toplicah. — Bro.na v hiši. stanovanje h? perilo si oskrbuje sam. Drasro Oregn-rr, trgovina r 7rošan'm blago-m — Dol. Toplice. H4<«>4-1 Blagajničarko začetnico sprejmem v modno in manufakturno trgovino. S trgovsko šolo imajo prednost. Ponudbe pod iifro »Mlada začetnica« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 148G9-1 Brivski pomočnik dobro izurjen hnbištucer in frizerka prvovratna moč, nemško govoreča. dobita službo takoj. M c ki ne, frizer. Bled. 14800-1 Vajenca ra korvsško obrt sprejme Alojzij Lesar. Ribnica na Dolenjskem. Oskrba v hiši drugo po dogovoru. 14856-1 Prodajalko * kavcijo sprejmem takoj * vso oskrbo v hiši. Po-rndbe z navedbo kavcije na oglasni oddelek Jntra pod šifro »Specerija«. 14378-1 Prodajalka verrirana v mamnfaktnri rn »pec.eri.ji, dobi takoj službo t več.jeim kraju. Ponudbe p prepisom spričeval na o^rlas. oddelek »Jutra« pod mačko »Dobra in stalna »Ijžba«. 1+871-1 Plačilno natakarico ?.a kavarno, z-možno in ir-obra.ženo, p kavcijo, sprejmem s 1. majem. — Po-rndbe 9 sliko na oglasni r idelek »Jutra« pod šifro »Kavarna«. 148(52-1 Trg. pomočnika starejšega manufaktnrista sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji v večjem mostu Slovenije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen 156«. 149^8-1 Brivskega pomočnika starejšega dobrega delavca sprejmem. Le dobro izurjeni naj pošljejo svoje ponudbo 5 sl:ko na oglasni oddelek. »Jutra«. 14914-1 Brivskega vaienca sprejme Križka, briv«; v X ovpm mestu. 14913-1 Pozor! Kateira kavcije tm^M oseba želi dobro službo, naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra natakarica«. 14951-4 Frizerko rrvov-vno. d^b^o izurjeno tudi v vodni ondulaclji in barvanju las, sprejmem. — Ponudbe na salon Maroje vid, Rogaška S!atin3. 14944-1 Kmetsko dekle s 4 razredi meščanske šole in Smesečnim kuharsko-gospodinjskim tečajem, išče j primerno službo. Gre kot pomoč v gospodinjstvu ali i kuharica-začetnica. Naslov oglasnem oddelku Jutra 14855-2 Prodajalka začetnica, išče mesto v trgovini mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14914-2 Izučena šivilja išče službo natakarice, sobarice ali kaj drugega. — Naslov pove oglasni odde lek »Jutra«. 14.018-2 Plačilni natakar tre-ze.n in pošten, prosj za mesto. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zmožen«. 14945-2 Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje naslov« ali za šifro 5 Din. — Oglasa socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali sa šifro pa 8 Din. (6) Slaščičarja 7,9. mr7.'a in gorka močna ta jedila, za sezono sprej me rečja restavracija. Po nndbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«. 14948-1 Čebelar, vajenca ve.stnega iščem. Ponudbe na naslov: Jakob Kovač gostilna Lampič, Skof!:'ca Dolenjsko. 14935-1 Višji natakar opreten in re=en dobi me-s*o v holelu »Veliki Kap toi«, Sisak. 14858-1 Dobrega mizarja po možnost; % orodje-m, isče.m za pohištvo. Naslov t oglasnem oddelku Jntra 14S&S-1 Natakarico {močno začetnico, priknpTji-v« zunanjosti, ki M pomaga!* tudi v kuhinji, •prejmem v gostilno blizn Ljubljane. Naslov v oirl. oddelku »Jutra«. 14S05-1 Pletiljo imrjen« na intarrijskem ojti za kopalne kostume f prej me takoj trikotaža Zdravko Sehftn. Zasrreb — Masarvkova ulica štev. 5. ' 14S67-1 Učiteljico rvr"vrnemo takoj k dvema deklk-ama in v pomoč go-»podlnji. v Ljubljani. Celotna oskrba v hiši. Pismene ponudbe, event. s *'iko na oeiasni oddelek Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov al' šifro 3 Din. — Kdor nudi za-služek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31 Trg. zastopnike dva ali več sprejmem proti proviziji. 1'onudbe pod ?;fro »Potnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 14825-3 Vsaka beseda 50 par: ?,* dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) »Jutra« pod učiteljica«. s;:ro »Pridna <14887-1 Dobro perico na dom. Na«1ov t oglasnem oddelku Jutra 14874-1 Starejšo kuharico pa most-ojnn, iščem za ve.~jn g stilno v mestn — prot.i r'ači po dogovoru. Nastop takoj ali p.»znpjp. Naslov: -A. Zupan, Celje, Na okopih št. 7. ' 14939-1 Plačilna natakarica 1. večletno prakso, kavcije zmotna, išče službo boljši gostilni. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Ma riboru pod »Plačilna«. 14847-2 Čevljarski prikrojevalec rHeTricJiteT) prirej.ovalec nekadilec, popolnoma vajen vseh v stroko spada jočih del, kakor tudi spodnjih del, zmožen samostoj no voditi večjo delavnico ali industrijo, želi službo. Ponudbe na naslo-v: Loj. Ppt, Jesenice, Gosposvet-aka cesta 12. 14861-2 Dekle pridno hi pošteno, iručena šivrlja. išče v mestu službo r.a takoj. Naslov v oglas, oddelkm »Jutra«. 14857-2 Sobosfikarsk! pomočnik r>rvo-tT*ten, z osemletno orakso. želi premeniti služ bo — najraje v Maribor. Pismene ponudbe na og!. oddelek »Jutra« v Liublja ni pod šifro »Dober slikar« 14SS9-2 Izurjena pletilja z -večletno prakso, želi za-po«le.nje v Ljubljani aii okoljet. Tonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in delovna«. 14928-: t-dgar Rice BurroughSj Tarzan, kralf diumir 199. Potegnit ga je iz groba m izkopal zaboj, truplo pa vrgel nazaj v jamo ter ga zasul. Prej so se štirje mornarji potili pod bremenom tega zaboja. Divji Tarzan ga je z lahkoto vrgel na ramo in odnesel tja, kjer je bila džungla najbolj gosta. Nekaj ur je hodil z njim po pragozdu. Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka ul. (nas.prot-i gledališča). 114-6 Mizarji Najcenejše im najboljše su holepljene vezane plošče (■Sperrplatten) dobite v skla dišču tovarne »U K 0 D«, Sušak - Ljubljana, Dunajska c. 31 dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini Zahtevajte cenik. 129-6 Izložbeno omaro in solnčno plahto poceni prodamo. Naslov v jglasnem oddelku »Jutra 14799 6 Vozove-kočije 1 iandauer, 2 bruna in 1 skoraj novo p o! odprto kočijo z gumi obroči ter 3 pare konjske opreme po 70I0 nizki ceni proda špedicija Turk v Ljubiiani. 14393-6 Gramozno jamo v Ljubljani, blizu Martinove cesre prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14S86-6 Ličen paviljon v gorenjskem slogu, na Velesp-jimu naprodaj. Informacije t slaščičarni No-votnv, Gosposvetska cesta 14«9l-6 Lep štedilnik errajliran, naprodaj v hotelu »Tratnik«, Sv. Petra cesta 25. 14924-6 Antikvitefe F/mprir. baročni B;edprma-jor slog, radi selitve naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14936-6 Spalnica Ippa, »vetla, skoraj nova. be'a kuhinja, šivalni sfroj »Singer«. električni likal-nik, žimnicp, moška tula ura. Linoleum, lavorji, lestence, in rarnituTa radi selitve ugodno naprodaj. Na«lov p"ve ogla.sn: oddelek »Jutra«. 14937-^ Vsaka beseda 1 Dia; sa dajanj« naslova ali i* šifr« pa 5 Din. (10) Samo 20.000 Din Vas stane avto limuzina v najboljšem stanju. - Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Zelo ugodno«. 14792-10 Buick avtomobil petsedežna limuzina v izbor nem stanju in novo pnevmatiko ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14569-10 Avto »Fiat« Šestsede.žen, odprt i.n zaprt, zamer'am za majhno lrnuzino ali manjši pol-tovorni avto. Ponudbe na osrl.a^. oddelek »Jutra« pod šifro »Sestsedežni«. 14859-10 Kolegu Mlekarske stroje in pritikLine ali pa kom pletno mlekarno z večjo kapaciteto ter tudi posebne pritikline n. pr. sepa rator pregrevač, bazene za mleko, parni kotel itd. kupi N:kolaj Solovjev. Nova Gradiška. 1463J-7 Karnise tndi nekompletne kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Medenina«. 14881-7 Vsaka Beseda I Dm; za lajanje naslova al; za šifro pa 5 Din. (16) 150—200.000 Din posojila iščem prot.i vknjižbi na prvo mesto do 400.1100 Din vrednosti. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Varuu«. 14558-16 V Rihnem blizu Bleda na zelo prometnem kraju prodam 7200 m! zemljišča kot stavbišča Pripravno za zgraditev restavracije. gostilne ali kaj sličnega. Cena po dogovoru Ponudhe na naslov: Frane Sod;a, Ribno štev. 18 pri Bledu I. 14917-20 Oe>seda I Din: dajanje naslova 'j, Vf-o r«, 5 Dn. '351 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 1 77 Oblačila Delikates. trgovino zajtrkovalnico in vinotoč, lepo in dobro idočo, v -redini Ljubljane prodam. Ponudbe pod šifro »St. 150« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 14947-19 Lokale za trgovino ali delavnico oddam po zniža ni ceni v sredini mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal« 11162-19 Brivnico v Celju na zelo prometni točki prodam radi družinskih razmer. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 11941-19 Tnajem Do 500.000 Din hipotečnega posojila išče zadruga »Poštni dom«. Ponudbe do konca t. m. na zadrugo »Poštni dom« v Ljubljani. 14907-16 Vsaka t>eseda 1 Din: u dajanj« naslova lH za šifr« pa S Din. (20) Hišo v Celju cca. 10 minut oddaljeno od kolodvora, ležečo ob glavni cesti, pripravno za obrtniški ali tovarniški obrat, z vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon ter plinom, a uporabno tudi za stanovanjsko hišo, ceno prodamo. Pismene ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Tovarniški objekt«. 14693-20 Gozd smrekov in bukov, 450 ora-Ifv velik, pri Mariboru — za 1,320.000 Din ter hiše, kmetije, gostilne od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica št. 30. 14854-20 Parcelo 400 m" veliko, pri tramvaju prodam po Din 50 m5 Naslov pove oglas, oddelek »Jut.ra«. 14903-20 Posestvo 15 minut od mesta, radi smrti po zelo ngodtii ceni proda J. Oj-strešek, Sv. Krištof št. 25 — Laško. 11904-20 Veliko posestvo lepo. s prvovrstnimi polji, zaraščenimi gozdi in vinogradom prodam v trgu. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Štajersko«. 14758-20 Vodno žago polnojarmenik s posestvom in gospodarskim poslopjem zelo ugodno prodam v gozdnem kraju blizu postaje v Savinjski dolini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga«. 14S84-20 Posestvo vredne do 60.000 Din kupim v Sloveniji. Ponndbe na na«!ov: Mici Končar, Senta - Bafka, Trg Petra Zrinjskog 4. 11224-20 Trg. oglasa po 1 Din b'*seda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega tna-čaja v3aka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Vsak« t>esem blaga 120.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 10245-17 Vinsko klet za 1—2 vagona vina prostornine, v sredini Ljubljane vzamemo v najem. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Klet ali telefon 3465. 14783-17 Dvosob. stanovanje s kabinetom in vsem komfortnim, v novi hiši oddam s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 149)9-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslova aH za šifro S Dia. (21-«) Stanovanje suho. 2—3 sob, kuhinje in pritiklin, išče zelo solidna in čista stalna stranka 3 odraslih oseb, v centru ali blizu centra Ljubljane ta junij, event. tudi preje. — Prenovim na svoje stroške Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod šifro »Prenovim sam«. 14870-21/a Sobico z zajtrkom oddam. Ogledati med 1. in 5. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14950-23 2 vezani sobi krasni in solnčni, le^vo opremljeni ter strogo sepa-rirani, event. z uporabo I kuhinje takoj odda reali-| tetna pisarna Grašek. Ko-| lodvorska ulica štev. 24. 14916-23 Opremljeno sobo oddam boljši osebi v Ko-menskcga ulici štev. 26'IL 14938-23 Kdor nudi prehran« plača za vsako besedo 1 Dia; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje na slova ali šifro 8 Din, jziroma 5 Din. (14) Trjfo-r^ki e^lss i lij* Otroke sprejmem v poletnem času v vzgojo. Kravje in kozje mleko na razpolago, gorski zrak. — Marija Murn. Sv. Križ pri Litiji. 103012-14 Vsaka beseda l Dvn; za dajanj« naslov« ab' za Šifro p» 6 Din. (39) Podjetje živilske stroke z dvema stanovanjskima hišama v Mariboru, garantirano dobro idoče, le^p čisti zaslužek, prodam radi bolezni pod vrednostno ceno. Dopisi pod »Krize ni 500.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 11356-19 Majnen lokal iščem v mestu blizu trg«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Pripraven za mlekarno«. 1,1268-19 Majhen trg. lokal v strogem centru iščem za pozneje. Ponudbe pod »Izložba« na oglasni oddelek »Jutra«. 14780-19 Lokal na Miklošičevi eestt oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14748-19 Stavbišče eea 15.000 m8, na idealno lepem kraju ob glavni cesti v večjem industrijskem mestu Slovenije prodam, ronudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Ontovo naložen denar«. 149^i9-20 V Zagrebu prodam bufet, točilnico, tra.fiko in papirno trgovino, s krasnim stanovanjem, rva križišču štirih ulic blizu glavnega kolodvora. Mesečni promet 80.000 Din. Ona primerna. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjn pod šifro »Zagreb«. 14943-19 Skladišče veliko in suho, sredi mesta takoj odda Rajko Turk, Ljubljana, Komenskega ul. št. 17. 14Sf>2-19 Vsaka beseda 1 Dui. za dajanje našlo*® ali ra šifro pa 5 Din. (38) Lanene tropine prvovrsitme nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 5. 11200-93 Vsaka bt>seda 1 Dia; aa lajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Din. (16) Bukov, mecesnov, smrekov rezan les in tra mi uso Trst (Trieste) ku^im. Samo ponudbe a ceno in plačilnimi pogoji pridejo v poštev. R. Schenk. Sušak. 14752-lo HfTTTin Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova mM «a Efro pa S Dm. (26) Lep črn klavir (StutailugeJ) prodam. Naslov pov« oglasni odde.lek »Jutra«. 14900-26 Kratek klavir prvovrsten, metahii okvir, fpos-obeji za koncerte, poceni proda Turin, Glince, cesta VH/21. 14906-26 Stanovanje V&afea beseda 1 Dim: ■a dajanj« naslova aH xa iifro pa 6 Din. (21) Stanovanje parkfitirane sobe, kuhinje in vseh pritikli-n oddam z majeim. Vprašati v brivnici v Zg. Šiški. 14902-21 Dvosob. stanovanje parketirano, s kuhinjo, kopalnico in pritiklinami oddam v Rožni dolini, cepta VIII/4a. 14838-21 Stanovanje 3 »ob oddrun 1 majem. — Poizve se t Florijan-ski u-Iici 26. 14929-31 ia besedo. Oglasi ao-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali šifro 8 Din, oziroma 5 Din. (M) Damsko kolo dobro ohranjeno k ti p i m. Ponudhe z navedbo cene je oddati pri vratarju tovarne »Saturnus«. 14756-11 Kupim Oglasa trg. značaja po 1 Din beseda; ia dajanj« naslova ali za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Kuhano mask) kupuje Ed. Soippanz, Pristava. 14728-7 Majhen voziček primerno velik, 2 m dolg in 1 m visok kupi Sever, Masarvkova cesta St. 60. 14897-7 Ne potrebujemo dragega inozemskega blaga! Uporabljajte našo patentirano, higijensko, najmoderneje zgrajeno OMARO ZA LED ki zadovoljuje v vsakem pogledu današnje zahteve. — Za rjavenje popolnoma izključeno, ker ni v notranji izdelavi nič z železjem pribitega. Izdeluje jih in poceni dobavlja BRAČA GOLDNER, Sabotira tovarna omar za led, lesene opreme in kovinaste robe. Stanovan:e 2 pob in pritiklin išče mirna stranka za maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 15«. 14921-21/a Stanovanje sobe in pritiklin, v sredini mesta iščem za maj ali junij. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Za maj«. 14930-21 /a Dvosob. stanovanie s pritiklinami. za maj išče stranka 3 odraslih o«eb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanie tako'«. 14933-21'a Sobo odda Vsaka beseda 60 par: m dajanj« naslov« aii aa Miro I Din. (23) Prazno sobo majhno, v pritličju, v centru me9ta oddam za pisarno ali slič.no. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10965-23 Opremlieno sobo lepo in veliko, s separira-rtim vhodom, v solnčni legi oddam stalnemu gospodu v Knafljevi ulici 13/TL 10533-23 Sostanovalko z -vso oskrbo eprejmem v lepo »oho na Taboru. Na-plov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 14812-23 2 sostanovalk! sprejmem v zračno sobo s 1. majem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. l.li252-23 Prazno sobo rvetio, ulično, s posebnim vhodom, na Mestnem trgu oddam takoj v podnajem. — Vprašati r pa>-fumeriji Dran, Mestni trg štev. 11. 11090-23 Sobo * dobro domač® hran« af brea oddani mu« ali e»ii sli dvema osebama v Gradišču i!7, pritličje levo 14901-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, v bli-tin? Zmajskega mostu išče ves dan odsotna gospa. — Na«lov v gostilni Mencinger, Sv. Petra c-esta 43. 14905-23 Elegantno sobo » vsem komfortom, v centru oddam finemu gospodu s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14852-23 Lep kabinet 1 a'i breiz hrane oddam v cen t m. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 14853-23 2 opremljeni sobi oddam v bližin' gorenjskega kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14873-23 Opremljeno sobo 1 « p o, zelo gpipaHrano, v centru mesta oddam. Naslov pove og'a«ni oddplpk »Jutra«. 14890-23 E 149/32—10, 4865 llražhcni oklic. Dne 6. junija 1932, dopoldne ob y2 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Kapla vi. št. 1) 20, 2) 28, 3) 36, 4) 70; cenilna vrednost-ad 1) 103.809.20 Din, ad 2) 347.637.65 Din, ad 3) 105.384.5 Din, ad 4) 18.020.15 Din. Vrednost pritikline: 13.650 Din, ki je v gornji cenilni vrednosti 347.637 Din že všteta. Najmanjši po-nudek: ad 1) 69.207.20 Din, ad 2) 231.758.38 Din, ad 3) 70.256.34 Din, ad 4) 12.003.35 Din. ,vv Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri so-discu najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Nevezano sobo solnčno in pnažjvv. TMrketi ter elektriko, v bližini obrtne šole oddam mirnemu im sordnemn go-opodn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«>. 14885-23 Sobo z vhodom p Ptopn jic, oddam « 1. maiem na Taboru Naslov v ©clasnem oddelku »Jutra«. ~ 148S2-23 Prazno sobo p po.pbnim vhodom, pri pošti takoj oddam samski osebi. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 14883-23 Sostanovalca sprejmem v een-trn mesta v čedno m čisto sobo na Du-najski cesti št. 9'IT levo vrata 5. 14^80-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14877-23 Sostanovalca sprejmem v Hrenovi nlici št. 17/n-2. 14872-23 Prazno sobo svetlo, v bližini centra iščemo za takoj. Ponudbe na naslov; Neudwich. poštni predal 908. 14894-23 Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. n., dne 18. aprila 1932. konzorcij ,Jutra« Ad«ll Ribnikai. Za Narodno tiskamo d. d. kol tisiarnarja Franc Jeaerie*. Za inserauu del Je odgovoren Aloj« Movak. .Vsi £ Ljubljani. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko m lepim razgledom oddam 1 aH 2 gospodoma s 1. majem v Krojaški ul. št. l/III, levo. 14932-23 Vsaka bee«da 50 par; «a dajanj« naslova aii ca šifro S Din. (23-a) Akademik išče sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1«. 14888-cS/a Sobo v Celju v bližini ceste proti Spodnji Hudinji, opremljeno z eno posteljo, iščem s 1. majem. Ponudbe na naslov Udovč, L'ublja.na, Povše-tova 16. 1404O-23/a Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro p« 5 Din. (27) Psa ptičarja čistokrven nemški kratkodlak mladič, proda Lavrič, Mengeš. 149i!9-27 Vsaka beseda 50 par: j za daianje naslova ali t za šifro pa 3 Din. (28) [ Zlato ovratno verižico z obeskom sem izgubila. Ker je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da proti visoki n&irradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«, tl'4952-28 Stroji Vsaka beseda 1 Din; za 'lajanje naslova ali za Šifro oa 5 Dia. (291 Pisalni stroj znamke »Krika«, še malo rabljen,, v dobrem stanju in nepoškodovan, pripraven za vsakogar, ki je nov veljal 3870, sedaj za 3800 Din proda A. Pirnat. Dol. Sk opice 60. pošta Krška vas ob Krki. 14S65-29 Vsaka Oeseda 1 D:n: za dajanje n.is ova alt r.a šifro pa 5 I Hn. (30) Cenjenim damam v Rogaški Slatini in okolici naznanjam, ia otvorim podružnico v Rogaški Slatini v Zagrebač-kem domu. ki bo poslovala od 8. maja do 30. septembra. Trajne kodre bom izvrševal z najnovejšimi aparati (1932) ter s prvorazrednimi močmi. Dame izven Rog. Slatine prosim, da se javijo z dopisnico. Se priporoča .T. Hciv, odlikovan la.sničar, damski frizer in brivec, ■5SinnBIHHHK3Z3 Vsaka varčna gospodinja bo odslej naprej vedno rabila za pranje perila samo Vitekavo ^Varekino" ker prihrani kuhanje perila, s tem prihrani na perilu, na kurjavi in zamudi časa. »VA-11KKINA« pere snežno belo, perilu absolutno ne škodi. Dobi se povsod. 4613 Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Dn. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nlica št. 5 Tvrdka Iv. Seli umi Dolenjska cesta, oudi [ lepa suha drva in | prvovrsten premog | Ti iu-.-i/.K.;:^ in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAJNT Ljubljana Stari trg št. 32. w*» Srebrna krone staro zlato in srehr« kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljuhljama, Ilirska ulica 36, vhod iz Vidov- dan-ske ceste, pri gostilni Možina. 70 kavam ar, Jugosloven, s prakso v tn- ta inozemstvu, lepega nastopa, reprezentativen, 40 let star, strokovnjak, vešč po- I leg materinščine francoščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, IŠČE odgovarjajoče mesto v hotelu, sanato-riju, kavarni ali restavraciji. Vzel bi v zakup dobro idoč obrat. Prvovrstne reference. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod .-Kavarnare. 4856 Kompletna oprema za trgovski lokal, skoraj nova, NA PR-ODAJ. — Ogledati Aleksandrov?a 6, Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4821 Trgovski opremljen ali neopremljen, takoj ODDA3I na Aleksandrovi cesti štev. 6. 4818 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, * o ♦ v ♦ Zatisnil je za vedno svoje trudne oči naš dobri oče Franc Košir posestnik in tesarski mojster Priporočamo ga v tiho molitev. Pogreb pokojnika bo v petek ob 8. zjutraj na pokopališče v Komendi. 4872 V Križu pri Kamniku, 20. aprila 1932. Žalujoči: FRANC, LOJZE, JANEZ, JOŽE, sinovi ter ostalo sorodstvo. Naznanjamo pretresljivo vest, da je umrla danes v cvetju svoje mladosti, v 24. letu. po kratki in mučni bolezni naša ljubljenka, hčerka in sestra, gospodična FERLIC trgovska sotrndniea Pogreb prerano umrle nepozabne pokojnice se bo vršil v petek 22. aprila ob 16. uri iz hiše žalosti v Poštni ulici na mestno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v kapiteljski cerkvi. 4867 Novo mesto, dne 20. aprila 1932. V neizmerni tugi: Ludvik in Marija, starši — Ljubi, Mirni in Jože, brata in sestra, ter ostalo sorodstvo.