5
NOVE KNJIGE
BESEDA UREDNIKA
Letošnja številka revije ne izhaja v navadnem letu, izhaja v jubi-
lejnem Trubarjevem letu. Če si je Slovensko protestantsko društvo
Primož Trubar z revijo v preteklih letih – včasih tudi bolj osamljeno –
prizadevalo za negovanje spomina, širjenje vedenja o pomenu Tru-
barja in protestantizma ter za aktualizacijo njegovih dosežkov in če
smo že zato v lanski številki nekoliko zaskrbljeno spraševali, ali ne bo
šla 500. obletnica Trubarjevega rojstva preveč mimo sedanjih gene-
racij, je letos, hvala bogu, drugače … Trubarjevo leto je obeleženo z
najrazličnejšimi dogajanji v njegovo počastitev; če kaj, prav njihova
širina in raznovrstnost že na prvi pogled izražata doseženo zavest o
Trubarjevem pomenu.
Tudi na terenu neposrednega delovanja revije – pri znanstvenem
raziskovanju in publicistiki – ne manjka novosti Na nov način je
prikazana Trubarjeva življenjska pot (Mihael Glavan); dobili smo
izčrpen in kritičen pregled prispevka slovenskih protestantov jezi-
kovnemu in slovstvenemu delu, a tudi domiseln in sodoben vpogled
v Trubarjevo delo za mladino (oboje Kozma Ahačič); ključna Trubar-
jeva dela so v izdaji Nove revije dostopna tudi na CD; dobili smo novo,
»Trubarjevo« izdajo standardnega prevoda Svetega pisma, ki jo je ob
posebni podpori Evangeličanske cerkve pripravila Slovenska sveto-
pisemska družba; na razpolago je prvi »prevod« celovitega Trubar-
jevega besedila, njegove pridige o veri iz Katekizma 1550, v sodoben
slovenski jezik, ki sta ga izdala Združenje Trubarjev forum in Refor-
mirana evangelijska cerkev – če naštejem le nekatere dosežke. Tu so
seveda veliki in manjši simpoziji, ciklusi predavanj, okrogle mize »v
živo« in na radiu ali televiziji.
6
BESEDA UREDNIKA
Druga značilnost letošnjih praznovanj – opazna v primerjavi z
dogajanjih ob preteklih velikih Trubarjevih obletnicah – je visoka
stopnja soglasja o pomembnosti Trubarja in njegovega dela, in to
dela v njegovi celovitosti. Kot kažejo prav velike obletnice, je odnos
do Trubarja in njegovega dela šel na Slovenskem skozi več faz. Dolgo
ga je dominantna (katoliška) večina zamolčevala ali pa izrecno za-
vračala kot heretika in škodljivca, čeprav nikdar ni bilo mogoče docela
mimo pomena njegovega jezikovnega dela; kasneje je prevladovala
deljena ocena: priznavali in poudarjali so jezikovno plat dela in pri-
zadevanja ter njen pomen za (prihodnji) slovenski kulturni in narodni
razvoj, medtem ko so versko vsebino seveda šteli za krivoversko in
škodljivo (v prevladujočih katoliških krogih) ali pa za nepomembno
(razsvetljenska, svobodomiselska, tudi marksistična drža). Šele posto-
poma in bolj razločno prav ob (bližajoči se) 500. obletnici se je začela
– tudi v katoliškem okolju – uveljavljati ocena, da Trubarjevo delo za
slovenski prostor ni pomembno le jezikovno-kulturno, temveč tudi
versko-kulturno, da ni pomembno le za »narod«, ampak tudi za
»krščanstvo«. Lahko rečemo, da sedanji čas v primerjavi s časom
preteklih jubilejev ni toliko čas novih znanstvenih odkritij v zvezi s
Trubarjevim delom kot čas celovitejšega in celoviteje pozitivnega
vrednotenje Trubarja.
In še eno novost so prinesle letošnje proslave in razprave. Če so
bili v preteklosti med Slovenci spori o (naravi) pomembnosti Trubar-
jevega dela za Slovence in če je bilo občasno slišati celo skrajne trditve,
da je bilo ali bi postalo – če bi protestantizem uspel – njegovo delo
pomembno za Nemce in v škodo Slovencem in slovenstvu, smo tokrat
lahko srečali ocene, da je Trubarjeva življenjska pot, njegova življenj-
ska drža, njegovo kulturno in versko delo zgled za poti evropskega
povezovanja. Trubar v tem smislu zasluži zahvalo in počastitev vseh
Evropejcev, je zapisal vidni predstavnik Evangeličanske cerkve v
Württenbergu, kot lahko preberemo tudi v naši reviji.
Na uredniško delo in oblikovanje letošnje številke so odločilno
vplivali že izvedeni ali načrtovani simpoziji. Ti so angažirali bolj ali
manj vse, ki se raziskovalno ali publicistično ukvarjajo s Trubarjem
ali slovenskim protestantizmom. Revija po eni strani seveda ne more
mimo njih in njihovih prispevkov, po drugi strani pa organizatorji
7
BESEDA UREDNIKA
simpozijev načrtujejo posebno objavo njihovega gradiva; izčrpna
objava gradiva številnih simpozijev v reviji pa že sicer ni niti mogoča
niti smiselna. V reviji smo v tej številki uvedli posebno rubriko S sim-
pozijev 2008. V njej skoraj v celoti objavljamo gradivo s simpozija
Trubar in internet: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je
bilo skupaj s Slovenskim društvom Informatika neposredni organi-
zator tega simpozija in gradivo bi bilo brez natisa v reviji dostopno le
na spletu (spletna revija Locutio). Glede na naslov simpozija bi morda
še posebej opozorili na prispevek Mirana Hladnika, ki prikazuje
Trubarjevo navzočnost na internetu in na v nekem smislu vzporedni
prikaz Dušana Voglarja o Primožu Trubarju v (knjižnih) enciklope-
dijah in leksikonih. Čeprav se je mogoče strinjati z oceno, da letošnji
simpoziji v primerjavi s tistimi ob prejšnjih obletnicah ne bodo
prinesli kakšnih velikih novih »faktičnih« odkritij o Trubarjevem
delu, pa je Francka Prem ob pomoči internetnega raziskovanja prišla
do odkritja (ali vsaj zelo utemeljene hipoteze) o italijanskem so-
avtorstvu slovenskega predgovora k Trubarjevemu Katekizmu 1555,
hkrati pa dodatno osvetlila Trubarjeve povezave z italijansko versko
emigracijo v tedanji Švici.
V druge simpozije z revijo posežemo le selektivno. Nekoliko
obsežneje, z več prispevki, predstavljamo dva takšna simpozija, ka-
terih gradivo je/bo manj dostopno širši slovenski javnosti: simpozij
v Tübingenu in svečano akademijo v evangeličanski cerkvi v Ljubljani.
S simpozija v Tübingenu objavljamo tri prispevke slovenskih ude-
ležencev, od katerih eden obravnava čas 16 stoletja, drugi spore ob
vrednotenju Trubarja in Trubarjevega dela v 19. in začetku 20. stolet-
ja, tretji pa podaja sodobno celovitejše videnje Trubarja in odnosa do
njega v slovenski zgodovini s strani katoliškega avtorja. (Prispevek
Božidarja Jezernika zaradi avtorjeve zadržanosti sicer ni bil prebran
na simpoziju).
Z mednarodnega simpozija, ki sta ga ob 500. obletnici Trubarje-
vega rojstva pripravila 5.–7. junija ZRC SAZU in SAZU in katerega
gradivo bo objavljeno v posebni publikaciji, smo izbrali samo prispe-
vek švicarskega avtorja Ericha Brynerja. Razlogov je več: ker bo druga-
če objavljen v nemščini; ker avtor kot teolog govori o teoloških vidikih
Trubarjevega dela, ki so bili doslej zanemarjeni; ker je z njim kot
8
BESEDA UREDNIKA
pastorjem reformirane cerkve in sodelavcem Inštituta za zgodovino
reformacije v Švici tudi simbolno navzoča švicarska Trubarjeva refor-
macijska korenina in naveza, luteranska pa je neposredno predstav-
ljana s Christianom Rosejem iz Evangeličanske cerkve v Württen-
bergu in njegovim prispevkom na akademiji v Ljubljani; tretja na-
veza – italijanska reformacija – je bila v reviji predstavljena s člankom
tržaškega zgodovinarja Silvana Cavazze o tržaškem škofu Bonomu v
5-6. številki revije, govori pa o njej tudi že omenjeni članek Francke
Premk.
Čeprav iz omenjenih razlogov z njih ničesar ne objavljamo, naj na
tem mestu spomnim še na druge simpozije: na jezikovno/jeziko-
slovno usmerjeni mednarodni simpozij ZRC SAZU aprila 2008, s
katerim so se letošnja tovrstna posvetovanja sploh začela, na simpozij,
ki ga je začetku junija pripravila mariborska Filozofska fakulteta in
na simpozij, ki ga za november pripravlja Filozofska fakulteta v
Ljubljani; za oktober je napovedan tudi bolj zgodovinarsko naravnan
simpozij v Slovenski matici. Trubarjevi teološki misli naj bi bil letos
posvečen simpozij, ki jih sicer redno pripravlja (katoliška) Slovenska
teološka akademija v Rimu. Skratka, že iz tega, kar smo povzeli, in
tistega, kar bo dostopno ob celoviti objavi gradiv, je očitno, da Trubar
s svojim življenjem in delom ni sprejeman le kot spomin iz 16. stoletja,
ampak kot zgled in izziv tudi za 21. stoletje. Problemi, ki so v 16.
stoletju zaposlovali Trubarja, so v veliki meri aktualni tudi danes, je
zapisal Oto Luthar v uvodni besedi omenjenega simpozija SAZU;
enako kot so Trubarjeva drža in (pogum za) dejanja ob začetku
Gutenbergove galaksije lahko za zgled ob nastajanju novega računal-
niškega komunikacijskega vesolja, kot lahko preberemo v prispevku
s simpozija Trubar in internet. Igor Grdina je naslovil svoje predavanje
na akademiji v evangeličanski cerkvi Trubar za vse čase …
Kljub konjukturni dominaciji simpozijev smo tudi v letošnji
številki hoteli vsaj simbolno ohraniti rubriko Razprave, študije, pa
čeprav pod tem naslovom objavljamo le en prispevek. Simona Menoni
s svojim raziskovanjem likovne ustvarjalnosti na Slovenskem v 16.
stoletju, podobno kot Daša Pahor v 5-6. številki revije, zavrača razšir-
jeno prepričanje, da je bila protestantska reformacija na Slovenskem
brez posluha za likovno umetnost.
9
BESEDA UREDNIKA
Rubrika Bilo je povedano objavlja (prevedeno) uvodno razpravo
avstrijskega evangeličanskega škofa in teologa Sakrauskega k Trubar-
jevim nemškim predgovorom k členom (artikulom) treh veroizpovedi
v slovenskem in hrvaškem jeziku. Sakrausky (in prevajalec v opom-
bah) posebej osvetli Trubarjeve teološke usmeritve; razvidna je pre-
mišljenost Trubarjevih formulacij in opredelitev, ki jih sicer včasih
ocenjujejo kot površne poenostavitve in nedorečenosti (npr. ob zna-
nem spornem vprašanju evharistije/Gospodove večerje).
Razgledi in vpogledi z raznovrstnostjo prispevkov dopolnjujejo
večplastnost revije. Posebej bi izpostavil zanimiv raziskovalni prispe-
vek Janeza Kavčiča o cerkvenih vizitacijah na Idrijskem, ki se opira na
še ne objavljene cerkvene arhivske vire v Čedadu. Marjan Smolik
predstavlja prispevek slovenskih katoliških teologov pri raziskovanju
slovenske protestantske misli 16. stoletja. Pavle Jović spomni na prve
in zares zgodnje srbske biografije Primoža Trubarja in njihovo ozadje.
Alojz Jembrih piše o hrvaški protestantiki v očeh slavistov 19. in 20.
stoletja. Prispevki Franca Kuzmiča in Mihaela Glavana so tako ali
drugače povezani s Trubarjevim jubilejnim letom.
Darko Dolinar je v rubriki Portreti očrtal življenje in delo Mirka
Rupla. Gotovo je primerno in pravično, da je osvetlitev tega zasluž-
nega raziskovalca Trubarja in njegove dediščine dobila mesto v reviji
prav v Trubarjevem jubilejnem letu, enako kot smo se ob uvodu vanj
v lanski številki spomnili Jožeta Rajhmana in pred tem, v prvih šte-
vilkah, dveh najpomembnejših začetnikov raziskovanja slovenskega
protestantizma, Ludwiga Theodorja Elzeja in Franceta Kidriča. Letos
naj bi izšel tudi italijanski prevod znamenitega Ruplovega dela o
Primožu Trubarju iz leta 1962, ki ga pripravljata italijanski zgodo-
vinar Silvano Cavazza in prevajalec Sebastiano Blancato. V rubriki
Prevodi objavljamo prvi prevod Trubarjevega nemškega posvetila
Juriju Khislu iz leta 1579, ki dokumentira Trubarjev in protestantski
odnos do glasbene umetnosti.
Kronika prinaša govor ministra za kulturo Vaska Simonitija ob
odprtju razstave Primož Trubar 1508–1586 v Narodnem muzeju Slove-
nije 6. marca 2008, ki zanimivo zarisuje izhodišča za razmišljanja v
Trubarjevem letu; posebnost razstave je bila navzočnost vatikanskega
in hkrati edinega ohranjenega izvoda Trubarjeve Cerkovne ordninge.
10
BESEDA UREDNIKA
Naj se na koncu iskreno zahvalim sodelavcem revije in vsem, ki so
omogočili izid letošnje dvojne številke. Nenazadnje sponzorjem in
donatorjem, ki so jo s svojim posluhom za pogoje obstoja in razvoja
slovenske kulture finančno omogočili. Člani uredništva smo pre-
pričani, da je revija v dosedanjem štiriletnem izhajanju dokazala svoj
znanstveni in kulturni prispevek in da so dozoreli pogoji, da postane
deležna tudi javnih sredstev, ki so načrtno namenjena znanstvenemu
in kulturnemu delu.
Marko Kerševan