Šolanje je trajen proces | NEUSTREZNI ŠTUDIJSKI POGOJI - DRUŽBENOPOLITICNO IZ0BRA2EVANJE USIHfl - KOMU JE DOSTOPNO IZOBBAŽEVANJE? Svet za vzgojo in izobraževanje pri skupščini mesta Ljubljane je pred letom predložil poročilo o stanju na področju srednjili šol in domov. Takrat je bilo dogovorjeno, da svet izdela podobno po-ročilo tudi za zavode, ki izobražujejo odrasle. Pri tem so sestavljalci poročila imeti pred očmi predvsem delavsko univerzo Boris Kidrič in zavod za tehnično vzgojo in izobiaževanje - katerih ustanovite-Ijica je mestna skupščina - pa DU Cene Štupar in dopisno delavsko univerzo. V skladu z razvojem mate-rialne baze družbe in njeno sa-moupravno proizvodno in po-litično organiziranost je treba hitreje zmanjševati družbeno-ekonomske razlike v možnostih za vzgojo in izobraževanje ter skrbeti, da postaneta dostopna vsem občanom. Spričo moč-nega razvoja znanosti in njene uporabe ter nenehnega širjenja vloge osebnosti v sodobni druž-bi se izobraževanje ne končuje s šolanjem v mladostj, temveč postaja trajen proces, v katerem dobivajo organizirane oblike izobraževanja odraslih čedaljf pomembnejšo vlogo. Poleg tega, da naj pripomore k izboljšanju kvalifikacijske sestave aktivnega prebivalstva, naj bo izobraže-vanje v večji meri usmerjeno k spoznavanju najnovejših znan-stvenih in tehničnih doseškov, da bo znalo kar najusptšneje re-ševati probleme v proizvodnji in družbeni praksi. V tej smeri raste vloga vseh šol, fakultet, znanstvenih inštitutov, izobra-ževalnih centrov pri delovnih organizacijah, delavskih uni-verz, kulturnoumetniških za-vodov in sredstev za množično komunikacijo. Pomembna pot za nenehno pridobivanje znanja je tudi organizirano lastno izobraže-vanje. Zamisel nenehnega iz-obraževanja terja graditev zdru-ženega in hkrati razčlenjenega, na znotraj povezanega in na vseh stopnjah dostopnega si-stetna vzgoje in izobraževanja. Enotnost in usklajenost ozi-roma medsebojna funkcionalna povezanost vzgojnoizobraže-valnih programov in zavodov v navpični in vodoravni smeri sta pogoj za konstituiranje prož-nejšega vzgojnega in izobraže-valnega sistema. Zagotoviti je treba, da daje vsaka stopnja iz-obraževanja po osnovi taka zna-nja in razvija take sposobnosti, ki omogočajo neposredno vključitev v delo kot tudi na-daljevanje izobraževanja. VZGOJA CELOVITE SVOBODNE OSEBNOSTI V stališčih družbenopoli-tičnih forumov o idejni usmer-jenosti vzgoje in izobraževanja je poudarjen temeljni družbeni vzgojnoizobraževalni smoter oblikovanja celovite, svobodne osebnosti, ki bo sposobna na marksističnih spoznanjih in naše stvarnosti odločati o vseh razmerjih in pogojih svojega živ-ljenja in dela, pripravljena ustvarjalno kritično spreminjati družbena razmerja ter razvijati in uveljavljati samoupravne in humane socialistične odnose. Izhajajoč iz specifičnosti izobraževanja odraslih je po-trebno: - izpopolniti in razširiti osnovnošolsko izobraževanje za vse tiste zaposlene, ki te iz-obrazbe nimajo in je le-ta pogoj za nadaljnje strokovno in druž-beno izobraževanje, — zagotoviti načrtnost v strokovnem izobraževanju že zlasti zaiadi zahtev razvoja zna-nosti in tehnologije, ki pogo-jujeta, da se mora zaposleni v aktivni delovni dobi večkrat prekvaliflcirati, - zagotavljati hitrejše spre-membe strukture zaposlenih in funkcionalne usposobljenosti, - omogočiti delovnim lju-dem, ki nimajo osnovnega stro-kovnega znanja, pridobitev po-klicne izobrazbe (vsaj na stopriji ozkega profila oziroma speciali-ziranega delavca), - izpopolniti sistem družbe-nopolitičnega izobraževanja gle-de na potrebe in zahteve oprav-ljanja družbenih funkcij, - razviti sistem izobraže-vanja za življenje (problemi vzgoje otrok, ekonimika gospo-dinistva, aktivna rekreacija itn.), - zagotoviti iz družbenih virov financiranja osnovnošol-skega izobraževanja odraslih, družbenopolitičnega izobraže-vanja in izobraževanja za po-trebe vzgoje otrok; poleg tega pa bi morali iz družbenih sred-stev zagotoviti tudi financiranje programsko razvojne dejavnosti izobraževanja odraslih ter sred-siva za investicije v objekte in opremo, - v Ljubljani rešiti problem prostorov za potrebo izobraže-vanja odraslih, ker niti ena insti-tucija za izobraževanje odraslih ne razpolaga niti z zadostnimi, še manj pa s funkcionalnimi prostori, ki bi ustrezali speci-fičnim zahtevam izobraževanja odraslih, - oblikovati tako organi-zacijo izobraževalnih inštitucij za odrasle, ki bodo optimalno zagotavljale racionalno načrto-vanje, programiranje ter iz-vedbo izobraževalnega piocesa, uporabo materialnih sredstev. ter kadrov. ¦