PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ■13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 102 (13.635) Trst, petek, 4. maja 1990 Adriano Sofri ni in ne bo vložil priziva Sporen zaključek procesa Calabresi v središču polemik MILAN — Proces Calabresi se je v sredo sicer končal z znano obsodbo, v resnici pa se sedaj šele začenja poplava polemik, izrazov solidarnosti z glavnim obtožencem in obsojencem Sofrijem ter kritik na račun dela sodnikov, tožilcev in nemara celo branilcev. Sofri je tudi včeraj ponovil, da ne bo vložil priziva, medtem ko se je prvi za to odločil Ovidio Bompressi, ki je, tako je vsaj pričeval Marino, komisarja Calabresija dejansko umoril. Priziv sta že vložila tudi Giorgio Pietrostefani in Maurizio Pedrazzi-ni, ki je sicer imel manjšo vlogo v nmoru. Sodno kolesje bo sedaj mleto in lahko se zgodi, da se priziv avtomatično »raztegne« tudi na Sofrija, vendar šele takrat, ko bo že sedel v zaporu. Adriano Sofri, ki se še zmeraj Proglaša za nedolžnega, je bil vče-raj deležen številnih izrazov solidarnosti. Dvesto bivših članov Lot-te continue, nekateri med njimi so danes ugledni profesionalci, je podpisalo poziv, v katerem med dru-SJim pišejo, da je »odločitev sodni- kov velika žalitev pravice in resnice, ki je ne morejo sprejeti«. Sam Sofri pa je poslal dnevniku II Manifeste odprto pismo, v katerem ponavlja, da na procesu niso prišli na dan dokazi, ki bi pričali o njegovi krivdi. »Mojo obsodbo so si nekateri močno želeli, zato so jo tudi izrekli. Nisem jaz tisti, ki bi se je moral sramovati,« piše Sofri. , Dvome o pravičnosti razsodbe pa so izrazili domala vsi politični predstavniki, prav tako so dali ostre pripombe tudi nekateri vidni odvetniki. Dejstvo, da so sodniki po 18 letih verjeli pričevanju skesanca Marina in ovrgli številne dokaze »prve ure«, je nesprejemljivo in za nekatere celo v nasprotju z ustaljenimi pravili. Vladni podtajnik Mar-telli pa je dal ostro izjavo na račun sodstva. »Naše sodstvo stoji na skrajno majavih tleh, sreča je le v tem, da obstajajo tri stopnje priziva, sicer bi marsikdo sedel v zaporu po nedolžnem.« Njegove besede so brž dvignile oblak prahu, kar pa je v volilnem času že tradicija. Doslej se ni še nihče prenaglil z napovedjo volilnega izida Stranke bi rade osvojile zadnje neodločne voluce Nekateri napovedujejo povolilno vladno krizo, drugi jo izključujejo Po treh demokristjanih si Craxi obeta laika na vodstvu vlade RIM — V nedeljo bodo volitve, politične stranke pa bi rade čim bolje izkoristile zadnji dan pred volilnim molkom. Napetost še ni popustila, zasledovanje glasov pa je že kar mrzlično. Pogledi političnih tajnikov pa so kljub vsemu že uprti na povolilno bojišče, na katerem bodo seštevali »mrtve in ranjene«. Utrjuje pa se tudi možnost povolilnega političnega preverjanja v vladi. Andreotti se je pred to možnostjo že nekako zaščitil. V primeru, da bi res napočila vladna kriza, ne bo dopustil, da bi vladno vodstvo prevzel predsednik, ki ne bi bil demokristjan. »Daleč od tega,« žuga Andreotti, ki je prepričan, da ni krivda demokristjanskega predsednika, če vlada ni uresničila nekaterih zastavljenih nalog. Pojasnilo, če ga tako lahko imenujemo, je namenjeno predvsem Craxiju in La Malfi, ki sta že naredila svoje račune: po treh predsednikih vlade iz vrst KD v isti mandatni dobi ni mogoče, da bi dobili še četrtega. Andreotti pa se ne da kar tako: tajniki strank naj svoje pripombe dajejo neposredno ali kvečjemu preko svojih ministrov in ne kar »tjavdan«. Opozorilo je menda zaleglo, saj (vsaj) Craxi včeraj ni vztrajal pri tem argumentu, pač pa se je raje oprijel predlogov o ustavnih reformah, ki so mu tako pri srcu. Socialisti predlagajo velike reforme, vladne stranke pa nam odgovarjajo z majhnimi stvarmi, meni Craxi. O uvedbi predsedniške republike naj odloča ljudstvo z referendumom, če se že politične stranke o tem niso sposobne pogovoriti, se še razburja tajnik PSI. Kar se tiče napovedi o vladni krizi, pa je Craxi precej miren, saj je prepričan, da vselej, ko se o njej vztrajno govori, pride do obratnega učinka. Namesto da bi se napoved uresničila, se vladna kriza vse bolj oddaljuje. Vsekakor pa potrjuje, da bi bilo v okoliščinah, ki so se ustvarile, za vsakogar težko vladati, ustvarjati koalicije in jih dovolj časa držati pri življenju. Prav zato bi bila po Craxijevem mnenju, potrebna uvedba predsedniške republike. Odločno nasprotovanje temu predlogu so še enkrat ponovili demokristjani oziroma njihov tajnik Forlani, ki pa podpira volilno reformo, se pravi, »majhne stvari« o katerih govori Craxi. V skladu s polemiko na račun komunistov pa tajnik KD ponuja sladkorček bivšemu palermskemu županu Orlandu, češ da se je njegov odbor večkrat tudi izkazal. Ne bi pa mogli reči, da je istega mnenja tudi Andreotti, ki sicer poziva palermske volilce, naj glasujejo KD, vendar naj začnejo pri številki 2 kandidatne, liste. Prvi na njej je namreč Orlando... Dejstvo, da je Leoluca Orlando na kandidatni listi v družbi z osebami, ki so mu tako ostro nasprotovale, pa čudi tajnika KP Occhetta. Poudarja namreč, da ta volilna kampanja KPI temelji na obnovi levice, ki bo lahko premagala dolgoletni imobilizem italijanskega političnega sistema, vendar se je izkazalo, da se je prav sredi njega spet ustvarila velika demokrščanska luža, ki onemogoča osvežitev. Da bo mera polna, pa je tokrat La Malfa spet obrnil hrbet Craxiju, ki je napadel sodstvo in ga obtožil, da se včasih izkaže kot »mafijski profesionalec«. La Malfa meni, da sodstvo izpolnjuje svojo nalogo vsakič, ko kakorkoli poseže. Prav javni red in pravosodje pa bosta glavni adut, s katerim se bodo republikanci po volitvah predstavili na napovedano politično preverjanje. G. R. Na rob okrogli mizi SKGZ o prihodnosti Ha Goriškem ie pr rajinski odbor SKGZ za Goriško vamf? nedeljskimi upravnimi volit-bi nf^oplikoval zanimivo pobudo, ki bogS^la pomeniti začetek graditve ja v p.*e9a in kakovostnejšega sožit-deieik>0riči in morda tudi v širšem ha temm Prostoru- Objavil je izjavo hosfj n 0 Skupno oblikovanje prihod-Sredstva ^oriškem, jo poslal v objavo Poskrh°im Množičnega obveščanja in lugi „ e , cia >e izjava prišla v javnost <-Qs/in re^° dvojezičnih lepakov. Isto-vahii ,e pokrajinski odbor SKGZ por ki se bMdstavmke strank in gibanj, ■sitem Potegujejo za mesto v občin-ZQ ok^Vftu' na prihodnjih volitvah, 0/09lo mizo na isto temo. višku IV le biI' kljub temu da smo na neDri Jn. zal(ljučku volilne kampanje, strank iano velik- Od trinajstih uQU sedemdesetih let bolj iskreno, nova stvarnost zdaj odpira n PqU sedemdesetih let bolj iskreno, 2°Ve ^ nova stvarnost zdaj odpira o^očn'/105^' ble samo v ustvarjanju t^Pak v °dnosov v Gorici sami, 0fej tun- ce^°tnem goriškem prostoru, le/^drj^ačna politična klima in da Qv° le ,0JaP°ma in čeprav morda s “Preminjajo na bolje. Istočasno z bruseljskim zasedanjem NATO o bodočnosti Nemčije Bush ponudil odpravo raket kratkega dosega in sprožil spbšno odobravanje zaveznikov Zunanja ministra Baker (ZDA) in Genscher (ZRN) (Telefoto AP) WASHINGTON, BRUSELJ — Le slabo leto po prvi Bushevi napovedi o modernizaciji jedrskih raket najkrajšega dometa v Evropi, ki je povzročila toliko vroče krvi med zavezniki, predvsem pa med Zahodnimi Nemci, je ameriški predsednik Bush včeraj napovedal, da se odpoveduje modernizaciji in da je pripravljen na pogajanja s SZ o odpravi teh raket vključno s taktičnimi jedrskimi granatami. Skoraj istočasno je na posebnem zasedanju zunanjih ministrov atlantskega zavezništva, posvečenemu združevanju obeh Nemčij, ameriški državni tajnik Baker zaveznikom orisal Bushev predlog. Povsem razumljivo so Evropejci pozdravili ta sklep, ki pa je bil navsezadnje neizbežen. Skoraj vse rakete lance (700. konic) so bile nameščene v Zvezni republiki Nemčiji, tako da bi s svojim dometom pod 500 kilometrov v bistvu tolkle nemške vzhodne brate, topovi z jedrskimi granatami pa imajo še krajši domet. Nic čudnega torej, da je bil med vsemi udeleženci bruseljskega zasedanja najbolj navdušen prav zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. »Po revolucionarnem 1989. letu in z zmago demokracije v Vzhodni Evropi in z umikom sovjetskih čet« so po Bushevih besedah jedrske rakete najkrajšega dometa skoraj odvečne. O vsem tem bodo z zavezniki razpravljali še na londonskem vrhu atlantskega zavezništva, ki bo posvečen novi strategiji in vlogi pakta po spremembah na Vzhodu. Kot rečeno, pa so v Bruslju razpravljali predvsem o nemškem vprašanju v pričakovanju sobotnega srečanja »dva plus štiri« (obe Nemčiji in štiri zmagovalke v drugi svetovni vojni). Po Gen-scherjevih besedah, ki so jih vsi podprli, bo morala biti bodoča združena Nemčija članica NATO, prisotnost sovjetskih vojakov v njenem vzhodnem delu pa ne bo predmet pogajanj skupine »dva plus štiri«, temveč bodo morali o njihovi usodi odločati na konferenci o konvencionalni razorožitvi. V Bruslju so razpravljali tudi o Litvi, tu sta prišli do izraza dve stališči: velike države so za previdnost, male za načelnost. Jugoslovanska vlada predlaga splošno amnestijo za prekrške zoper čl. 133 BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je skupščini SFRJ poslala predlog za sprejem zakona o amnestiji vseh oseb, ki so storile kaznivo dejanje sovražne propagande iz 133. člena zveznega kazenskega zakona. Ta zakon, ki pa ne zajema ljudi, ki so omenjeno kaznivo dejanje storili skupaj z drugim političnim deliktom iz 15. poglavja KZ, bi morali po mnenju zvezne vlade sprejeti po hitrem postopku. Amnestija pomeni, da ljudi, ki so do dneva, ko začne zakon veljati storili kaznivo dejanje sovražne propagande, oprostijo prestajanja kazni - popolnoma ali delno, kar je odvisno od tega, ali so poleg tega storili še kakšno kaznivo dejanje ali ne. Če kazenskega postopka še niso sprožili, ga tudi ne bodo, če pa postopek teče, ga bodo ustavili. Odločbo o uporabi amnestije sprejme sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji in sicer po službeni dolžnosti v tridnevnem roku od začetka veljave zakona. Lani so za kaznivo dejanje sovražne propagande vložili skupaj 34 kazenskih ovadb in obtožili 28 ljudi. V prvem trimesečju letos so prijavili dve osebi, od tega so zoper ene preiskavo ustavili. Nobenega niso obtožili. Po podatkih republiških in pokrajinskih sekretariatov za pravosodje sta 28. marca 1990 prestajali kazen dve osebi, obsojeni zaradi sovražne propagande in tri, obsojene tudi zaradi drugih kaznivih dejanj, (dd) Pod streli pri Lipici umrl bežeči Filipinec NA 3. STRANI V Franciji izglasovali zakon proti rasizmu PARIZ — Po izredno burni razpravi je francoski parlament včeraj sprejel komunistični zakonski predlog, ki govori o boju proti vsem oblikam rasizma. Zakon je bil sprejet s 307 glasovi za in 265 proti, zanj pa so glasovali komunisti in socialisti, medtem ko so sprejetju zakona nasprotovali neogolisti in giscardovci, svoj glas proti pa je oddala tudi edina predstavnica Le Penove skrajno desne Nacionalne fronte v francoskem parlamentu. Z novim zakonom je predvidena tudi možnost za začasni odvzem državljanskih pravic kršilcem tega zakona, predvidene pa so tudi zaporne in denarne kazni. S sprejetjem tega zakonskega predloga bodo morali v Franciji spremeniti nekatera določila kazenskega zakonika, spremenjen pa naj bi bil tudi zakon o svobodi tiska. V parlamentu so izglasovali tudi nekatere amandmaje k predlogu, tako da direktorju ali novinarju, ki bi bila obsojena zaradi vzpodbujanja rasnega razlikovanja, ne bodo mogli odvzeti državljanskih pravic. Proti zakonu so se že izrekli založniki (zaradi poseganja na področje svobode tiska), najbolj glasen pa je voditelj skrajne desnice Le Pen, kateremu po novem zakonu grozita zaporna kazen in globa, ob tem pa mu (in mnogim njegovim pristašem) grozi tudi izključitev iz volilnih list. Fronta narodnega preporoda ima v sovjetu dvetretjinsko večino Latvijski vrhovni sovjet bo danes izglasoval deklaracijo o neodvisnosti MOSKVA — V Rigi se je včeraj dopoldne začelo prvo zasedanje novega sklica vrhovnega sovjeta Latvije. Večino od 205 poslancev novega parlamenta ima narodna fronta republike, pričakovati pa je, da bodo danes izglasovali deklaracijo o neodvisnosti. Opazovalci osnutek deklaracije ocenjujejo kot vmesno inačico litovske in estonske. Novo najvišje zakonodajno telo republike ima 205 poslancev, od tega jih ima fronta narodnega preporoda kar 131, kar je dovolj za izglasovanje o neodvisnosti, ki bo nedvomno »ustavna podlaga« za odcepitev. Podobno kot narodni fronti Litve in Estonije je tudi latvijska v ospredje politične aktivnosti postavila razglasitev neodvisnosti. Tudi to neslovansko republiko je v preteklosti doletela podobna usoda kot njeni baltski sestri, saj je leta 1922 izglasovano in priznano neodvisnost oziroma samostojnost izgubila z zasedbo Rdeče armade leta 1940 in sicer na podlagi leto poprej podpisanega sovjetsko-nem-škega pakta. Tako kot Litovci tudi Latvijci sodijo v baltiško jezikovno skupino, v marsičem pa kažejo podobnost z narodi srednje, zlasti pa severne Evrope. Le politični slepec bi lahko prezrl odločilen korak do latvijske neodvisnosti, v marsičem pa je seveda še vprašljiv način njene izvedbe. Glasovanje o predloženi deklaraciji naj bi bilo na dnevnem redu jutri, zmerni predstavniki narodne fronte pa menijo, da njen sprejem ne bo spodbudil konfrontacije na osi Moskva-Riga, predstavnik narodne fronte Jurken pa je pred zasedanjem dejal, da osnutek dopušča začetek pogajanj med centrom in republiko. Preliminarni pogovori s predsednikom ZSSR Mihailom Grba-čovom so sicer že bili,, uradni viri pa vedo povedati, da zaenkrat ne ena ne druga stran ni zaloputnila vrat. Deputati republiškega parlamenta morajo izvoliti tudi novega predsednika, za to funkcijo pa se med drugim potegujejo dosedanji predsednik Anatolij Gorbunov, bivši prvi sekretar CK KP Latvije Janis Vagris, visok »rating« politične popularnosti pa pripisujejo fiziku Ivam Galmanisu, sicer kopredsedniku narodne fronte. Nemara velja spomniti, da je tudi latvijsko KP doletela podobna usoda kot litovsko, kajti delegati 177-tisočglavega članstva so na 25. kongresu doživeli razkol, ko je tretjina delegatov zapustila kongres in zato ustanovila avtonomno partijo, zunaj sestave KPSZ. Prihodnji politični tok dogovorov v tej republiki pa bo tesno povezan z vprašanjem nacionalne sestave Latvije. Malone polovica latvijske populacije je danes ruskojezična, zato ni naključje, da tudi zmerno članstvo narodne fronte, zlasti pa pred dnevi ustanovljen Komite državljanov republike, poudarja, da so lahko registrirani državljani samo tisti, ki so do »usodne osvoboditve« živeli na ozemlju Latvije, vštevši tudi njihovi potomci. Žgoče je nadalje tudi vprašanje statusa »okupacijske armade«. Najglasnejši nasprotniki služenja vojaškega roka v sestavi sovjetske vojske se pri tem sklicujejo na ženevsko konvencijo, člen 51, ki pravi, da državljani okupirane države ne morejo služiti vojaškega roka v okupacijski armadi. Tudi Latvija, zlasti pa njena narodna fronta, je doslej tako kot Estonija, odločno podprla izglasovano litovsko neodvisnost. Zasedanja novega parlamenta se kot gost udeležuje tudi predsednik vrhovnega sovjeta Litve Vytautas Lands-bergis, ki so ga delegati ob prihodu bučno pozdravili. Pred sedežem parlamenta množica ljudi izraža demonstrativno podporo tako latvijski kot litovski neodvisnosti. Izglasovanje deklaracije najbrž ni vprašljivo, pot do resnične gospodarske in politične neodvisnosti pa bo nemara še težja od prehojene litovske. MIHA LAMPREHT Pred parlamentom v Rigl so demonstrirali tudi nasprotniki latvijske neodvisnosti (Telefoto AP) Francija ugodno ocenjuje proces demokratizacije v Jugoslaviji PARIZ — Z zadovoljstvom smo sprejeli odločitev jugoslovanskih zveznih oblasti o ukinitvi izrednega stanja na Kosovu. To je za nas prvo znamenje popuščanja, ki bi ga morali izkoristiti za začetek dialoga vseh zainteresiranih. Prepričani smo, kot je poudaril tudi ministrski predsednik Rocard v Beogradu, da bo proces demokratizacije, ki poteka v Jugoslaviji, olajšal tudi iskanje rešitev na Kosovu, saj lahko položaj v zadnjih mesecih morebiti ogrozi širšo regijo balkanskega polotoka. To je uradna francoska ocena najnovejših dogodkov v Jugoslaviji, ki so jo sporočili v parlamentu. V odgovoru tudi piše, »da lahko Jugoslavija tudi v prihodnje računa na francosko pomoč«. Med drugim tudi zaradi »privilegiranih odnosov, ki jih že vrsto let ohranjata obe državi«. Francija si bo še naprej prizadevala v tej srperi, posebej z uradnimi stiki na visoki ravni. Francija je hkrati pozdravila tudi »demokratične procese v Sloveniji in Hrvaški«, kjer so bile pred kratkim prve večstrankarske volitve po 40 letih. V odgovoru tudi poudarjajo, da so Slovenija, Hrvaška in Srbija že črtale iz republiških ustav člen, ki je zagotavljal Zvezi komunistov vodilno vlogo, na zvezni ravni pa te spremembe še pripravljajo. Pripombe SKGZ k osnutku nove slovenske ustave TRST — Predlog za novo slovensko ustavo, ki so ga pripravili predstavniki Demosa, je v Sloveniji že naletel na nekatere odzive, med drugim tudi s strani Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci iz Kopra. V zvezi z novim osnutkom ustave je Slovenska kulturno-gospodarska zveza naslovila na Zbor za ustavo v Ljubljani naslednje pismo: V zvezi z delovnim osnutkom nove slovenske ustave, ki je bil objavljen dne 10. aprila 1990 v časopisu Demokracija, bi Vam radi posredovali svoja mnenja v problematiki, ki nam je najbolj pri srcu: odnos Republike Slovenije do svojih narodnostnih manjšin - italijanske in madžarske - ter do tistih delov slovenskega naroda, ki živijo -kot avtohtono in neavtohtono prebivalstvo - izven meja slovenske države. Glede predvidenih določb o italijanski in madžarski narodnosti menimo, da mora nova slovenska ustava upoštevati sodobno evropsko teorijo o zaščiti narodnostnih in jezikovnih manjšin (kar je prišlo do izraza v različnih aktih in dokumentih, sprejetih na evropski ravni) in hkrati črpati iz vseh tistih pozitivnih izkušenj, ki so se doslej porajale in so še prisotne v evropskem prostoru: Pri tem pa se nam zdi potrebno podčrtati načelo, da ne sme nova ustava predvideti ali dopustiti ni- žje ravni zaščite od tiste, ki je bila doslej zagotovljena in predvidena. Prav tako zagovarjamo načelo, da morata obe manjšini sodelovati kot subjekta v postopku za izdelavo in odobritev ustreznih zaščitnih norm. Kar pa zadeva odnos Republike Slovenije do Slovencev, ki živijo zunaj njenih meja, opažamo, da se v predlaganem besedilu izrecno ne omenjajo vprašanja zamejstva in zdomstva oziroma da nista izraženi »skrb in zavzemanje za ureditev položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini« (glej člen 2 obstoječe ustave). Iz tega izhaja, da v osnutku ni definirano in razrešeno temeljno načelo Skupnega slovenskega kulturnega prostora, katerega uveljavljanje in uresničevanje je bistvenega pomena za tako majhen narod kot je slovenski, tudi z ozirom na dejstvo, da živi veliko njegovih pripadnikov zunaj slovenskih republiških meja. Takšna načela niso povsem tuja nekaterim sodobnim ustavnim ureditvam. V upanju, da boste upoštevali naše mnenje in v skupni želji, da bo novi slovenski parlament sprejel demokratično ustavo, ki bo v skladu s sedanjimi časi in z ugledom, ki si ga Slovenija zasluži v evropskem prostoru, Vas prisrčno pozdravljamo. Delegacija slovenskega Demosa obiskala avstrijske socialiste DUNAJ — Predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) in Demosa Jože Pučnik se je včeraj na Dunaju srečal z vodjo socialistične frakcije v avstrijskem parlamentu He-inzom Fischerjem ter z avstrijskim zveznim kanclerjem Franzom Vranitz-kym. Član osrednjega vodstva avstrijske socialistične stranke (SPO) Heinz Fischer je delegaciji SDZS (v delegaciji sta bila še člana predsedstva Erik Modic in Tit Turnšek) najprej čestital ob zmagi Demosa na slovenskih parlamentarnih volitvah, Jože Pučnik pa je Fischerja informiral o političnem položaju po volitvah v Sloveniji. V daljšem razgovoru je bila z obeh strani poudarjena programska sorodnost obeh strank ter potreba po še tesnejših medsebojnih stikih, posebna tema razgovorov pa je zadevala pomembnost sindikalnega organiziranja pri uvajanju tržnega gospodarstva. Fischer se je prav tako informiral o podpori - predvsem v obliki know-howa, ki bi jo SPO lahko mudila slovenskim socialdemokratom. V zvezi z nedavnim obiskom avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega v Beogradu ter na slovenske reakcije na kanclerjevo izjavo, češ da Avstrija daje prednost enotni Jugoslaviji, je Jože Pučnik izrazil tudi mnenje, da datum kanclerjevega obiska v Beogradu, t.j. le nekaj dni pred slovenskimi volitvami, ni bil najbolje izbran. Prav slovenskim reak- cijam in avstrijskim odmevom na te reakcije lahko verjetno pripišemo posebno pozornost, ki je veljala delegaciji SDZS tudi na današnjem seminarju »Projekt skupna Evropa - izziv gospodarstvu in politiki«, ki ga je priredi; la SPO in ki se ga je udeležil tud' kancler Vranitzky. Ob posebnem sre' Čanju z Jožetom Pučnikom je Vranitz-ky izjavil, da je bil neprijetno presenečen zaradi reakcij, ki jih je njegova izjava imela v slovenski javnosti tet da vsekakor ni nameraval vplivati n® predvolilni boj v Sloveniji. Med Vra-nitzkym in Pučnikom - tako načele11 dogovor - bo v bližnji prihodnosti pri' šlo do ponovnega in daljšega srečanja-BOJAN GROBOVŠEK Antallu poverili mandat za sestavo madžarske vlade BUDIMPEŠTA — Dan po svoji izvolitvi za začasnega madžarskega predsednika je Arpad Goencz poveril mandat za sestavo prve demokratične vlade po letu 1949 voditelju Madžarskega demokratičnega foruma Jozsefu Antallu. Goenczeva izvolitev in mandat Antallu vzbujata sum, da je prišlo do sporazuma med sredinskim Forumom (MDF)in liberalnimi radikalci svobodnih demokratov (SZDSZ), ki sta z 42,49 odstotka in 23,83 odstotka glasov najmočnejši madžarski stranki. Antall tezo o »veliki koaliciji« zavrača in napoveduje, da bo vlado sestavil iz predstavnikov svojega Foruma, Stranke malih posestnikov in z Demokrščansko ljudsko stranko, medtem ko bo SZDSZ v opoziciji. Krajevne administrativne volitve v Veliki Britaniji važen test za Margaret Thatcherjevo in njeno stranko LONDON — Včerajšnje krajevne upravne volitve v Veliki Britaniji bodo imele precej večjo težo, kot je bil to primer doslej. Čeprav izvoljeni občinski upravitelji nimajo prave veljave v britanskem političnem sistemu, pa bodo rezultati pokazali, kolikšna je še priljubljenost britanske »železne lady« Margaret Thatcher (na sliki AP) in njene konservativne stranke. Da je tokrat zanimanje za volitve večje kot običajno, 'govorijo tudi prvi podatki o volilni udeležbi, ki je bila večja kot kdajkoli prej. Očitno je, da so mnogi izkoristili lep dan, da se s svojim glasom izrečejo o problemih, ki jih je povzročila davčna reforma, predvsem pa zloglasna taksa »poli tax«, ki je že povzročila precej nevšečnosti, izredno pa je zmanjšala priljubljenost britanske premierke. Kot odgovor na vse pripombe je Thatcherjeva sklenila, da še pred volitvami zamenja ministra za javne uprave, ki je zadolžen tudi za nadzor nad izvajanjem določil novega občinskega davka »poli tax«. Že danes bo tako na- mesto Davida Hunta, ki bo prevzel ministrstvo za Wales (dosedanji minister Walker pa bo zapustil vlado), na to mesto imenovan Michael Portillo, ki pripada skrajno radikalnemu desnemu krilu konservativne stranke. Če se povrnemo k včerajšnjim volitvam, glede zmage laburistov ne bi smelo biti nobenega dvoma. Vse predvolilne sondaže so namreč govorile v njihov prid in za mnoge je le vprašanje, koliko mest bodo odvzeli konservativcem. Po nekaterih ocenah naj bi tako konservativci in liberalni demokrati izgubili od 400 do 700 mest v krajevnih upravah. Margaret Thatcher prav gotovo še ni preživljala tako težkih trenutkov, od kar je 4. maja 1979 prišla na oblast. Toda kljub temu se konservativci ne predajajo in za javnost izjavljajo, da pričakujejo potrditev vseh svojih svetovalcev. Da bi dal dober zgled drugim, pa je njihov predsednik Baker med prvimi pohitel na volišče. Bil je tako zgoden, da je bilo njegovo volišče še zaprto.... Moskovski in vseraski patriarh Pimen je umrl MOSKVA — V 79. letu starosti Je včeraj umr1 kovski in vseruski patriarh Pimen«. Sovjetska tis ^aje agencija Tass navaja le, da je bil »težko bolan« 1 j j>3 pohvalne ocene pokojnikovega delovanja. ljubo je bil Sergej Mihailovič Izvekov-Pimen k* ^ „1-predstavnik tiste ruske pravoslavne hierarhije, k* 0 je koli prišla v spor s sovjetsko oblastjo, tako jj, P marsikateri pop očital, da je zamudil celo prilof mu jih je ponujala perestrojka, tako da bi c n s^' poslušnega objekta oblasti končno postala tvo jekt v sovjetski družbi. (AP) V poskusu ilegalnega prestopa meje huje ranjena tudi zenska Onkraj meje blizu Lipice so spet streljali in ubili fanta iz Manile Ognjena stihija se je raztegnila na 10 km širok pas Območje pod Slavnikom zajel silovit gozdni požar Zublji so se dvigali ponekod kar celih deset metrov visoko Streljanje ni rešitev Na meji so spet odjeknili streli in spet je tekla kri. Pod svinčenkami graničarjev je v bližini mejnega prehoda pri Lipici ugasnilo življenje^ mladega Filipinca, ena od pre-bežnic pa je bila huje ranjena. Že tretjič v kratkem času je na tem delu meje med Italijo in Jugos-mvijo tekla kri nesrečnežev, ki so skušali skrivaj prestopiti jugoslo-V(insko-italijansko mejo in se doko-Pnti na Zahod, kjer naj bi - tako so upali - vendarle lažje prišli do tkanj skope rezine kruha, kot je tis-te ki jim jo reže njihova oddaljena domovina. Marsikateremu prebež-niku je v zadnjih mesecih prehod na Zahod uspel, druge so zajeli obmejni organi na jugoslovanski ali nu italijanski strani, življenjska pot nekaterih pa se je končala na meji Pod streli graničarjev, ali pa v drugačnih, ne krvavih, zato pa nič ‘nanj dramatičnih okoliščinah, kot dokazuje primer senegalskega fan-!q, ki so ga pred nedavnim našli 'nrtvega v skladišču ladje, ki je s tevorom dragocenega lesa pristala v Tržiču. Navedeni so le nekateri teed najbolj dramatičnimi primeri v tem sodobnem, skoraj biblijskem Poseljevanju narodov, ki smo mu Priča v zadnjih letih. Podhranjeni, obubožani in izkoriščani Jug pritisku na Zahod, išče na Zahodu pri nekdanjih kolonialnih gospodarjih pte in kruha. In v kratkem grozi Zfropi nov pritisk. Pritisk ljudi iz bubožanih vzhodnoevropskih dr-Jte, ki sedaj s težavo iščejo pot iz Usevin realnega socializma v za-°dnoevropsko blagostanje. Kako se lotiti tega vprašanja, ki postaja iz dneva v dan bolj žgoče? Problem je nedvomno izredno zapleten, saj ima poleg humanega še vrsto drugih aspektov: od socialnega, do skrbstvenega in gospodarskega. Zahodne države nimajo namreč ne dovolj stanovanj, ne dovolj skrbstvenih struktur, ne dovolj delovnih mest, da bi lahko sprejele (tudi če bi hotele) vse tiste, ki trkajo na njihova vrata. Sicer cvetoče gospodarstvo ne bi zdržalo tolikšnega pritiska, pa tudi družba ni kulturno dovolj razvita, da bi brez trenj sprejela nove, povsem različne skupnosti. Biblijsko preseljevanje je sicer res predvsem posledica kapitalističnega razvojnega modela, rasti razvitega sveta na ramenih nerazvitih, obenem je pa tudi - čeprav v veliko manjši meri - posledica neuspešnosti realsocialističnih modelov, da bi tem državam nakazali alternativno možnost razvoja. Korenita rešitev problema bi bila v spremembi svetovnega gospodarskega reda in v pravičnejši porazdelitvi svetovnega bogastva. Vendar to je, če že ne povsem utopična, vsaj zelo dolgoročna rešitev, medtem ko zahteva problem prebežnikov hitro in korenito ukrepanje. Kako to doseči? Kaj ukreniti? Ni naloga novinarja nakazovati možne poti. Naloga novinarja je predvsem poročanje in opozarjanje na probleme. Iz dosedanje izkušnje pa zagotovo vemo vsaj eno: s streljanjem na meji problema še ni rešil nihče. VOJMIR TAVČAR SEŽANA — Na italijansko-jugoslo-vanski meji so spet odjeknili streli in spet do smrti pobili begunca. Pokalo je seveda na slovenski strani meje, tokrat prav blizu mednarodnega prehoda pri Lipici. Tragični dogodek, ki ne bo mogel ostati brez širokega odmeva, se je pripetil v ponedeljek nekaj pred enajsto zvečer. Obmejna vojaška patrulja je zasačila skupino enajstih prebežnikov, ki so hoteli ilegalno iz Jugoslavije v Italijo. Ko jih je patrulja zagledala, so bili oddaljeni od meje samo še kakšnih osemdeset metrov. Vojaki so zaukazali beguncem, naj se ustavijo, ker pa so se ti obotavljali, so nekajkrat opozorilno streljali v zrak: tedaj so se eni takoj pokorili ukazu, dva pa sta " začela bežati po gmajni. Enemu izmed vojakov se je zdelo prav, da strelja za ubežnikoma v višini človeka in tako sta oba padla. Gre za Filipinca, ki sta bila že po prvem videzu hudo ranjena in so ju nemudoma prepeljali v izolsko bolnišnico. Eden - Rex Katypan, 24 let star, doma iz Manile - je na žalost kmalu zatem podlegel. Pač pa so zadržali na zdravljenju filipinsko državljanko Ce-lerino Massa, 36 let, ki ima menda prestreljeno koleno. Vojakom in miličnikom, ki sp jim pri tem pomagali, je uspelo prijeti menda vse ostale prebežnike - štiri Filipince in pet Turkov - ki so jih aretirali in bodo morali zdaj pred sodnika za prekrške. To je že tretji tak obsojanja vreden primer na "najbolj odprti meji v Evropi". Prvi je bil januarja nad Miljami, kjer je jugoslovanski vojak ustrelil turškega državljana in ranil njegovega sorojaka, ko sta poskušala beg čez mejo v Italijo, drugi pa v marcu, ko so streli lažje ranili tajsko dekle. KOZINA — Malo po 14. uri je Pri štalah pod Slavnikom izbruhnil majniški požar, ki se je hitro razširil na približno 15 do 20 hektarov pašnikov, gmajne in osamelih borovcev. Čeprav so okoliški prebivalci kmalu po izbruhu o požaru obvestili milico in gasilce, ki so se jim v spopadu z ognjeno stihijo pridružili tudi vojaki iz Sežane, se je ogenj zaradi močne burje hitro razširil tudi na više ležeči gozd in se v širini približno desetih kilometrov začel širiti proti cesti Kozina - Slavnik. Zatp so kraš-kim gasilcem priskočile na pomoč tudi enote iz Kopra in Izole, radio pa je že okrog 16. ure začel objavljati pozive, s katerimi je območni štab civilne zaščite prosil za pomoč še več gasilskih društev in občanov. Ognjeni zublji so bili malo pred 19. uro ponekod visoki tudi do 10 metrov, dim, ki se je vil izza severovzhodnega hrbta Slavnika, pa je bil vse popoldne viden tudi na do 30 in več kilometrov daleč, duh po požganem pa je veter prinesel vse do Pridvora in Šmarij nad Koprom. J. O. Svež zakonski predlog deželnega svetovalca Bojana Brezigarja Enkrat za vselej potrebno rešiti problematiko jusarskih pravic TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je pripravil osnutek zakona, ki ureja vprašanje jusarskih pravic v Furlaniji-Julijski krajini. Besedilo osnutka, ki zajema 28 členov, je razdeljeno na dva dela, zadeva pa delovanje jusarskih odborov in upravljanje oziroma odtujevanje dobrin, ki so podvržene jusu. Predlagatelj opozarja, da jusarski odbori danes ne morejo dodobra opravljati svojega dela, ker nadzorni dejavniki tolmačijo zakonske predpise na izredno omejevalen način. Jusarskim odborom je treba priznati popolno avtonomijo pri upravljanju jusu podvrženih dobrin, podeliti jim je treba sleherno pristojnost, kar zadeva izkoriščanje jusarskih pravic, poleg tega pa jim dodeliti tudi izredno upravljanje, kajti zdaj je v njihovi pristojnosti zgolj redno upravljanje. Deželni svetovalec je naglasil, da gre za problem, ki je zelo pomemben posebno v nekaterih predelih dežele, zato je treba narediti na tem področju enkrat za vselej red. Vprašanje jusarskih pravic je še posebno žgoče, kot vemo, na tržaškem Krasu, kjer smo priče že dolga leta neprestanim pravdam med Občino Trst in jusarskimi odbori, ki so bili polnoveljavno izvoljeni. V naslednjih dneh bo besedilo Brezigarjevega zakonskega predloga predloženo neposredno zainteresiranim: najprej predsednikom jusarskih odborov, zatem pa seveda še komisarju za vprašanja jusa dr. Cossuju; prav njegovo mnenje pa bo tudi odločilno, saj bo od njega odvisno, ali bo romal zakonski osnutek pred deželno skupščino takšen kakršen je, ali pa ga bodo kaj popravili. Ob slavju v Hrpeljah Priznanja zaslužnim banes bo koncert TPPZ pejj^ELJE — Krajevna skupnost Hr v sežanski občini sodi me< krLecte' je letos prvič praznovala svo I94nni praznik v spomin na 30. apri >Ult pomemben zgodovinski mej ho so osvobodili Hrpelje in Kozi Za3pip So partizanske enote pregnali Ob wa tujca iz brkinskega območja haj jj.tešnjem krajevnem prazniku, k stile jjPustal tradicionalen, so se zvr reditve6V^ne športne in kulturne pri odpr[j ' 0ora pinko Tomažič danes, 4 ž°lev?ib 18-30 v telovadnici osnovne - v Hrpeljah. krajevJ111!111 nekaj letih je hrpeljsk akt- V1 skupnost postala ena najbo: Zujel r1 X sežanski občini, kar doka ne (L, Ut^ številni uspehi in izbojeva r‘ajnnp°Vn,e zmage. Naj omenimo 1 Hmskembneiše, kot sq izgraditev te P°sodnK^a in vodovodnega omrežje ditev trrrlteV cestr9b povezav in dogra teioiiov 3 na kozini ter parkirišča ka p0s0biijZ®racbb 50 mrliško vežico, us boihu s° Prostore v zadružner fern civii?110 sobo' Pisarnami, skladiš Zaslurr116 zašnite ter knjižnico. Hci D za uspehe ne gredo le peš *°vnim ^^znikov, ampak vsem de tVo® JUdem' organizacijam, druš QbHni , pPadnikom JLA in sežansk balon« * reb nami pa je še ogromni kfajey 1® J19 slavnostni seji skupščini HeclSpri skupnosti Hrpelje dejal njei teipo x ^k Zdenko Benčič, »tako mo Ni voh d°9raditi osnovno šolo, obno >, kK, YS VrtlP0lje, Slope i JQdran, Kompas Sežana i UpaLJUctf0 Resinovič, Jože Fun, Ije Nie/jcp’ RK, LD Videz, Društ\ b R\rge^'^zelene straže OS Hrpi 0LgA KNEZ-STOJKOVIČ Vinski pridelek v FJK potrebno še izboljšati VIDEM — Kakovost'vina, ki ga pridelajo v Furlaniji-Julijski krajini, je potrebno še izboljšati. To je nekako jedro posegov v razpravo, ki so jih imeli strokovnjaki ob priliki včerajšnjega zasedanja o vinogradništvu in vinarstvu v But-triu v videmski pokrajini. Na posvetovanju, ki ga je priredila Čedajska ljudska banka - Banca popolare di Cividale, so povedali, da premore naša dežela danes 6.500 vinogradnikov oziroma vinarjev - toliko vsaj jih je na uradnih seznamih. Letna vinska proizvodnja se suče okoli poldrugega milijona hektolitrov, obratov za ustekleničen]e sladke kapljice pa je približno 2.000. Letni posli v tej panogi presegajo 400 milijard lir, zaposluje pa vsega skupaj 20.000 delovnih moči. Izvoz vina iz Furlanije-Julijske krajine znaša 600.000 stotov na leto, vendar zaostaja uvoz le malo za njim: vsako leto dovozijo v našo deželo namreč blizu 500.000 stotov vina iz sosednje dežele Veneto. Vsekakor ta kmetijska panoga napreduje, kar dokazuje tudi nenehna množitev prošenj za zasajanje novih trt: trenutno gre za kakšnih 967 hektarov zemlje. Vinogradniki so se tudi že lotili strogega odbiranja najboljših trtnih sort, ki edine dajejo jamstvo za kakovostno zboljšanje pridelka, vendar gre proces naprej prepočasi. Razmerje med belim in črnim vinom je danes tako: belo 48%, črno 52%. Ker pa je notranjščina Italije hudo konkurenčna z rdečimi sortami, so dejali na zasedanju v Buttriu, bo treba razmerje spremeniti; no, furlanska vinogradniška podjetja so se že odločila, da morajo proizvodnjo belega vina potisniti vsaj do 55%. Kako? Z omejevanjem pridelave na izrazito tipične vrste, z ovrednotenjem izvorno zaščitenih vin (DOC) in z zmanjšanjem proizvodnje namiznih vin. Z včerajšnje skupščine deželne ustanove ERSA v Gorici Več pomoči kmetom v deželi! GORICA — Upravni svet Deželne ustanove za razvoj kmetijstva - ERSA je odobril včeraj obračun za finančno leto 1989, iz katerega izhaja skupen promet skoro 43 milijard lir. Predsednik Emilio Del Gobbo je v poročilu o lanskem delovanju področnih centrov te ustanove in siceršnji dejavnosti v korist kmetovalcev prek vse Furlanije-Julijske krajine še posebej poudaril njene napore na področju strokovnega izobraževanja. Med odmevnejše pobude je uvrstil uvedbo agrometeorološke službe, ki ji bo sledil nakup avtomatičnih postaj za voden fitopatološki boj v vinogradništvu in cvetličarstvu, ter nabavo radarja v sklopu boja proti toči, ki se odvija v sodelovanju z jugoslovanskimi dejavniki. Glede finančnih sredstev za oblikovanje kmečke lastnine je dejal, da jih je premalo v primerjavi z množico prošenj, ki dotekajo zlasti iz vrst mladih, kar je seveda spodbudno. Govor je bil nadalje o načrtih za vzgajanje nercev v Kar-niji, za razvoj kozjereje v goratih predelih, za pomoč gojiteljem belušev in za globlje ovrednotenje oljkarstva, pa tudi seveda o zadružnem delovanju na področju mlekarstva in sirarstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva ter pridelovanja žit in oljnatih rastlin. Ugodno so tudi ocenili delovanje dotacijskih skladov, ki jih uporabljajo Friul-carne, Konzorcij pridelovalcev sira montasio in Deželna zadruga kunčerejcev oziroma perutninarjev. Nazadnje so zborovalci soglasno izglasovali resolucijo, ki zavezuje deželno in državno vlado, da se postavita učinkoviteje kot doslej v bran kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini. To je še tembolj potrebno spričo negativnih učinkov, ki jih ima tako imenovana "soodgovornostna taksa" EGS na vse tiste pridelke (od mleka do žita), ki v Italiji ne krijejo domače porabe, a jih je v dvanajsterici kot taki preveč. Ukrepanje Dežele za varstvo gozdov VIDEM —- Dežela je namenila 60 milijard lir izvedbi treh programov za valorizacijo višinskih gozdov. Gre za pogozdovanje in širjenje zelenih površin (12 milijard v 1. 1990-92) in ureditev vodnih tokov in gozdnih površin oz. utrditev talne podlage in pobočij (27,5 milijarde). Treba bo odstraniti posledice gozdnih požarov, popraviti gozdne poti, urediti vse potrebno za preprečitev usadov in plazov, ki bi ogrožali obdelane površine in človeka kot takega, a v tem okviru tudi omogočiti zagon novih obrtnih ali industrijskih dejavnosti na saniranih območjih. Izpeljava teh načrtov naj bi odprla tudi številna nova delovna mesta. Navedeni programi zadevajo tudi območja, ki sodijo v pristojnost gorskih skupnosti za Kanalsko dolino, Tersko dolino, Nadiške doline in Humin. Na prvomajskem slavju nastopila tudi Ciril Zlobec (slavnostni govornik) in Dušan Košuta (VZPI) Nori športno-kultumi dom je za Kobjeglavo lepa zmaga trdoživosti in požrtvovalnega dela Počastitev Smareglie PULJ — Jutri, v soboto, 5. maja, bodo v Pulju odkrili spominsko obeležje v počastitev skladatelja Antonia Smareglie. Slovesnost, ki jo prirejata Reška univerza V. Ba-karič in Puljska skupnost Italijanov, se bo začela ob 11. uri pred pokojnikovo rojstno hišo na Trgu republike. Antonio Smareglia se je rodil 5. maja 1854 in umrl 15. aprila 1929 v Gradežu. Na spominski plošči piše v italijanščini in hrvaščini takole: Tu se je rodil Antonio Smareglia, znameniti skladatelj, ki je s svojo umetnostjo oplemenitil istrsko zemljo. Jutrišnje odkritje spominskega obeležja se vključuje sicer še v sklop proslav ob 60. obletnici skladateljeve smrti, ki so se odvile lansko leto z željo, da bi se glasba tega velikega, a "preveč pozabljenega" umetnika povrnila v italijanska in evropska gledališča, kakor je zapisala Adua Luciana Rigotti Smareglia, kurator-ka tržiškega Archivio Smareglia-no v vabilu na proslavo. KOBJEGLAVA — 1. maj - praznik dela so v vaški skupnosti Kobjeglava Tupelče, ki sodi v krajevno skupnost Štanjel, proslavili nadvse delovno. Izbojevali so novo delovno zmago dokončanja športno kulturnega doma v Kobjeglavi, temu pomembnemu dogodku pa so pridali še zaključek vodovoda, asfaltiranja vaških poti, ureditve pokopališča in adaptiranja vaške cerkve. Številni domačini in gostje iz najrazličnejših krajev kot tudi z onstran meje so se udeležili slovesnosti v novem domu V Kobjeglavi. V imenu zamejskih borcev je prisotne pozdravil tudi Dušah Košuta, tajnik tržaškega pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Slavnostni govornik pa je bil priznani slovenski pesnik, publicist in politik Ciril Zlobec, ki se je pogostokrat srečeval s partizani iz teh krajev, Južno primorski odred in kurirska postaja P 13 pa sta mu bili za nekaj časa tudi matični partizanski enoti, a Kobjeglava mu je v času NOB postala drugi dom. »Takrat nam ni bilo lepo. A ko se danes spominjamo tistih časov, nam je lepo pri srcu ne glede, kaj se je dogajalo takrat. Preizkušnja v letih 1941-45 je preizkušnja, ki jo je le malokdo izmed rodov preživel. In kaj lahko slovenski narod v svoji tisočletni zgodovini postavi ob bok temu velikemu dogodku, ki mu pravimo partizanstvo?« je pričel Zlobec in nadaljeval: »NOB ni že dolgo več samo lastnina in dediščina naprednih in borcev, ampak je lastnina celotnega naroda. Partizanstvo je bilo zgodovinsko dejanje in vse to dogajanje je last slovenskega naroda. Prepričan sem, da tudi vi, ki se danes veselite te zmage, ko ste s trdoživostjo, požrtvovalnostjo, vztrajnostjo zgradili večnamenski prostor, morate priznati, da tega zanosa, ki je bil temelj tega doma, ne bi bilo, če ne bi ta vas s svojo okolico že med vojnim časom zaživela intenzivno in prerasla zgodovinsko izkušnjo... Seveda obstaja nad človekom še nekaj, kar lahko rečemo skupna vrednota in interes vasi, kraja, okolice in ponos, da ta kraj zmore več kot drugi in da to opravi prej kot drugi. Če bomo ta občutek prenesli na celoten slovenski narod, se ni bati prihodnosti. S ponosom trdim, da je Kobjeglava najbolj zgledna vas na Krasu, njenim kraja- nom pa gre vse priznanje,« je zaključil Ciril Zlobec. V kulturnem programu je poleg domačih pevcev, združenih v pevski zbor Kraški bori iz Štanjela, nastopila tudi godba na pihala s Proseka, slovenska zdravnica dr. Darinka Grmek pa je prebrala nekaj svojih pesmi, posvečenih krajem tega dela Krasa. Sicer pa so temeljni kamen športno kulturnega doma postavili že pred enajstimi leti in v tem času so prostovoljnemu delu domačinov priskočili na pomoč tudi pripadniki JLA, v začetku pa tudi zamejski Slovenci z akcijami zbiranja sredstev. V domu so uredili veliko dvorano za kulturne prireditve, v kateri se, ob zaključku tedna odvijajo mladinski plesi; in prav prihodek te dejavnosti omogoča in se steka v ostale dejavnosti v vasi. V domu so uredili dvostezno balinišče, ki je trenutno edino pokrito balinišče v sežanski občini, ter nekaj manjših sob. Ena izmed sob je posvečena Južno primorskemu odredu; tu je tudi dokumentarno pisano in slikano gradivo o kurirski postaji P 13, komandi goriš-kega vojnega področja in VOS OF. O. K. S. Urbanistični načrt Občine razburja Šentjakobčane Sv. Jakobu grozi nova poplava cementa brez javnih storitev Jutri v Kulturnem domu Zaključna prireditev srečanja malih pevcev (Foto Magajna) Šentjakobski prebivalci se pripravljajo na pohod proti Občini Trst. Občinska uprava snuje namreč gradnjo velikega stanovalskega bloka, ki bo izmaličil dober del rajona in bo poslabšal kakovost življenja, ki je zaradi pomanjkanja storitev (vrtcev, zelenih površin, igrišč, parkirišč) in gostega prometa itak na nizki ravni. Po načrtu za ljudske gradnje (PEEP) naj bi na območju med ulicama Ponzanino in Molino a Vento ter stopniščem, ki pelje v Ul. del Rivo zgradili stanovanja za približno 60 tisoč kubičnih metrov (vključno s saniranjem nekaterih starih hišic). Načrt pa sploh ne predvideva, kdaj in kako bodo uredili potrebne javne storitve: v načrtu namreč piše, da jih bodo uredili po potrebi, vendar prejšnje izkušnje kažejo, da kljub "potrebi" še niso poskrbeli zanje. Tako imenovani PEEP Ponzanino je torej še bolj vžgal razburjene duhove. Šentjakobčani bodo v kratkem prikrajšani za rekreatorij, ki je v takem mestnem predelu, kjer storitev za mladino skorajda ni, prepotreben. Rekreatorij bodo namreč začasno zaprli, da bi zgradilišportno središče Združenja prijateljev Sv. Jakoba. Na Trgu Puecher, ki je edini šentjakobski trg, kjer je preživela določena oblika rajonskega življenja (s stojnicami, kramarji itd.), pa načrtuje Občina veliko parkirišče. Zato so nekatera združenja in organizacije (ACLI, KPI, CGIL, Mestna, laična in zelena lista ter drugi) priredila na sedežu ACLI zborovanje, katerega se je udeležilo lepo število prebivalcev in na katerem so sklenili, kako preprečiti Občini, da bi zgradila omenjeni blok. Nejevolja pa je izbruhnila že na zadnji seji, rajonskega sveta, ko se je leta moral izreči o načrtu PEEP. Sejo je spremljalo veliko število prebivalcev, ki so tudi povedali svoje pomisleke. Kljub nasprotovanju prebivalcev pa je rajonski svet dal povoljno mnenje. Načrt so podprli KD, PSI (razen ene svetovalke), LpT in PRI, proti pa sta bili socialistična svetovalka in KPI. Da bi spoznali vzroke nasprotovanja prebivalcev in omenjenih rajonskih svetovalcev, smo se obrnili na svetovalko PSI Delio Dell Oro. Le-ta je namreč predstavila rajonskemu svetu resolucijo - podprli so jo tudi svetovalci KPI - s katero je spodbujala rajonski svet, naj se zaenkrat ne izreče in naj priredi ljudsko posvetovanje. Po mnenju DelJOrove pričujoči načrt nasprotuje namreč moderni urbanistični logiki. »Načrt za ljudske gradnje na tem območju je ležal v predalu Občine 12 let,« nam je povedala, »sestavili pa so ga, ko so računali na demografski porast Trsta. Zato so pri Sv. Jakobu načrtovali 385 novih stanovanj. V zadnjih 12 letih pa se je položaj bistveno spremenil. Priča smo namreč demografskemu padcu, poleg tega pa se uveljavlja drugačna urbanistična filozofija, ki privilegira predvsem kakovost življenja, in torej storitve, zelene površine, parkirišča ...« Načrt, ki ga sedaj vztrajno podpira odbornik za urbanistiko Cecchini, pa kljub minimalni varianti potrjuje število kubičnih metrov, ki jih je mogoče zgraditi na tem območju, in sicer 95 tisoč, kar pomeni, da bodo območje Ponzanino v celoti zacementirali. »Območje, na katerem nameravajo graditi, je nadaljevala DelFOrova, »je res degradirano, vendar bi ga lahko namenili drugim načrtom, igrišču za otroke ali rekreatoriju. Pri Sv. Jakobu ne potrebujemo novega cementa, ki bi še bolj "zadušil" rajon. Celo Občina je v načrtu o mestnih parkih določila, da je treba ta rajon zaščititi pred novimi gradbenimi posegi. Če pa so nova stanovanja potrebna, zakaj ne sanirajo starih? Po novem vsi zagovarjajo tezo, da je treba sanirati stara poslopja.« DellOrova pa ima tudi drugačne pomisleke. Po eni strani se ji ne zdi 0 komunizmu v ZDA Na sedežu Krožka Che Guevara v Ul. Madonnina 19 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo docenta zgodovine ZDA na Univerzi Benetke Malcolma Sylversa »Politika in ideologija komunizma Združenih držav Amerike«. Knjigo bo predstavila raziskovalka Inštituta za srednjeveško in moderno zgodovino Univerze Trst Ellen Ginzburg, prisoten pa bo tudi avtor. Uvodoma bo senator Paolo Šema spregovoril o stoletnici prvega maja. umestno, da z načrtom za ljudske gradnje odpirajo pot zasebnikom (ki bi drugače ne imeli možnost graditi na tem območju), po drugi strani pa kritizira postopek, s katerim je Cecchini »vsilil« načrt rajonskemu svetu. Načrt predvideva namreč tri vrste posegov: sanacijo nekaterih poslopij IACP na Istrski ulici in gradnjo novih stanovanj v Ul. Molino a vento (namesto nekaterih starih in podrtih hiš) bi uresničil IACP. Nova stanovanja na nezagrajenem območju med ulicami Ponzanino, Molino a vento in Rivo pa bi uresničil zasebni Konzorcij tržaških gradbenih podjetij CIET. Kar takoj lahko ugotovimo, da bo IACP opravil najdražja in najmanj rentabilna dela, zasebniki pa rentabilnejša in lažja dela (saj jim ne bo treba storiti drugega kot poravnati teren). Podjetja bodo prejela tudi javne prispevke, stanovanja pa bodo prodala po ceni, ki bo res domenjena z Občino, a ki se ne bo veliko razlikovala od tržne. Nazadnje pa ima DelJOrova pomislek nad postopkom za odobritev načrta. Da prejme deželne prispevke (okrog 4 milijarde lir), mora Cecchini predstaviti načrt Deželi do 6. maja. Glede na to, da je načrt ležal v predalih občinskih uradov več let, bi lahko dejali, da je imel torej kar precej časa, da ga predoči rajonskemu svetu. To pa je storil le dva tedna pred zapadom roka. 18. aprila je sklical sejo rajonskega sveta, da bi orisal načrt (ne da bi črhnil, da je treba načrt preučiti po nujnostnem postopku), naslednjega dne sta se sestali rajonski komisiji za urbanistiko in javna dela, že dva dni pozneje pa se je rajonski svet »moral« izreči (pa čeprav ima po pravilniku 30 dni časa za to). Prebivalci torej niso imeli časa, da bi si ogledali načrt ali da bi karkoli pripomnili. Večina svetovalcev pa ga je strnjeno podprla, kot da bi ji gorelo za petami... Nazadnje naj omenimo še, da bo Cecchini po vsej verjetnosti osvojil nujnostni postopek (člen 140) tudi za odobritev načrta v občinskem odboru. Občinski svet bo lahko razpravljal o njem, ko ga bo imela Dežela že v rokah in ga bo lahko samo ratificiral. Tudi ta primer torej dokazuje, da je vloga inštitucij čedalje manjša in da odločitve padajo drugje... (B. G.) V sredo popoldne je v Kulturnem domu stekla že druga prireditev v sklopu glasbenega srečanja »Mali pevci«, ki ga uredništvo mladinskih oddaj Radia Trst prireja tokrat s sodelovanjem SSG. Danes bo na vrsti tretja, jutri pa še zaključna prireditev, na kateri bo skupno nastopilo 79 mladih pevcev iz raznih naših šol. Občinstvo na prireditvi sestavljajo v glavnem starši in prijatelji mladih pevcev, kar je tudi lepo in prav, saj so mladi pevci protagonisti pobude, ki želi ovrednotiti našo kulturno dediščino in nuditi mladim srečanje z ljudsko pesmijo. Nastopanje pa med drugim-nudi priložnost, da se slovenski otroci iz naše dežele med seboj spoznajo, in da postanejo rednejši poslušalci slovenske radijske postaje v Trstu, ki namenja veliko svojih oddaj in reportaž prav otroški publiki. Tokratno glasbeno srečanje je že drugo; prvo, ki je bilo leta 1988, je naletelo na nepričakovan odmev. Tedaj se je namreč prijavilo kar 220 učencev osnovnih šol, izmed katerih je strokovna komisija izbrala 57 za javni nastop v prostorih Avditorija »A« tržaške radijske postaje. Tokrat so organizatorji razširili pobudo na otroke iz naših vrtcev in dijake nižjih srednjih šol iz cele dežele. Dobili so kar 280 prijavnic, izmed katerih je strokovna komisija, ki jo sestavljajo Ivan Florjane, Matjaž Šček in Franka Žgavec, izbrala 79 pevcev. Na vsaki prireditvi nastopajo kot gostje še razni animatorji in glasbene in pevske skupine. V sredo so tako nastopili mlajša skupina mladinskega pevskega zbora »Vesela pomlad« z Opčin, ki jo vodi Franc Pohajač, mlada čarodejka Nada Carli in že priljubljeni ansambel Kraški trio. Včeraj so bili gostje prireditve Daniele Ouaglia, ki je zaigral na citire iz Rezije, folklorna skupina O. Š. France Bevk z Opčin v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Trstu (skupino vodi Anka Kocjančič) in kabaretist Andro Merku. Animatorja prireditev sta Sten in Papagaj Ben; glasbena spremljava mladih pevcev je v rokah Aleksandra Vodopivca, voditelja predstave sta Maja Lapornik in Livio Valenčič, za sceno je poskrbel Marjan Kravos, za organizacijo srečanja pa skrbi Rossana Prezzi Pasari; glasbeni asistent je Janko Sluga, medtem ko je realizacija glasbenega srečanja urednica mladinskih radijskih oddaj Dorica Žagar. »Če smo s to pobudo dosegli, da smo v enem samem otroku vzbudili veselje do petja, ljubezen do naše slovenske ljudske pesmi in zanimanje do našega radia, smo dosegli svoj cilj, ki nas bogato poplača za ves trud, ki smo ga radi in z iskrenim srcem vložili v svoje delo,« je Dorica Žagar zapisala v depliantu, ki spremlja to lepo in izvirno prireditev. NEVA LUKEŠ Izjave devinsko-nabrežinskih predstavnikov SSk, KPI in PSI Za slovensko besedo v nabrežinski občim V nedeljo bodo šli na volišča tudi občani devinsko-nabrežinske občine. Za izjavo o volilnih programih in o političnih perspektivah v občini smo zaprosili dosedanjega župana in nosilca liste SSk Bojana Brezigarja, nosilca liste KPI Ivana Širco in slovenskega kandidata na listi PSI Stanislava Kariža. BOJAN BREZIGAR (SSk) Volitve so za devinsko-nabrežinsko občino izrednega pomena. V nedeljo namreč ne bomo odločali samo o novi upravi, odločali bomo tudi o nadaljevanju politike sožitja in razvoja ter uveljavljanja vloge devinsko-nabrežinske občine v širšem okolju. Politika sožitja, kot jo pojmuje SSk, temelji na enakopravnosti obeh skupnosti, ki živita na tem ozemlju. Odraz te enakopravnosti je dvojezično poslovanje občinske uprave, novi dvojezični prapor, številne manifestacije, pa tudi dvojezične osebne izkaznice, ki izhajajo iz mednarodnih dogovorov in ki so za marsikoga trn v peti, tako da so postale eden glavnih konjičkov številnih italijanskih strank v tej volilni kampanji. Mi smo mnenja, da je treba te značilnosti naše občine ohraniti, ker poudarjajo naše kulturno bogastvo in nikogar ne prikrajšajo za njegove pravice. Politika razvoja je stekla v smer boljših storitev za naše občane, ki gredo od osnovnih urbanističnih storitev do metanizacije, za katero smo začeli z deli. Naš program jasno določa, da bo treba s temi deli nadaljevati in zagotoviti metan celotni občini, tudi najmanjšim vasem. S podvojitvijo šti-vanske papirnice smo zagotovili ohranitev zaposlitvene ravni in dodatnih 170 delovnih mest. Najvažnejše vprašanje pa je Sesljanski zaliv, pri čemer smo v zadnjih dneh priča celi vrsti laži in špekulacij s strani drugih strank. Tako na primer ni res, da načrt predvideva privatizacijo zaliva; nasprotno, konvencija jasno določa prost dostop do plaže in do pristanišča ter prost dostop do vseh zelenih površin, nadalje 1.250 javnih parkirišč in brezplačen vstop na plažo za občane devinsko-nabrežinske občine. Ni res, da gre za stanovanjske gradnje, ki jih načrt in konvencija izrecno prepovedujeta, ta prepoved pa mora biti pred začetkom del vknjižena v zemljiško knjigo. Ni res, da gre za uničenje na- Bojan Brezigar ravnega okolja. Zadostuje sprehod po Zalivu, da ugotovimo, kako zapuščeno in uničeno je okolje v zalivu samem. Načrt, ki ga je podpisal arhitekt svetovnega slovesa, ki ga številna naravoslovna gibanja dajejo za zgled pri vrednotenju ob zaščiti okolja, pa predvideva milijardne zneske za zaščito okolja. To so obveze, ki jih bo morala tudi bodoča uprava spoštovati. In končno mednarodno uveljavljanje občine: devinsko-nabrežinska občina je zaradi svojih zgodovinskih, kulturnih, jezikovnih in naravoslovnih značilnosti vsekakor zelo pomembna in v zadnjih letih se je zato povzpela že nekajkrat na mednarodno raven. To so torej osnovne naloge, ki bi jih po mnenju SSk morala izpolniti bodoča uprava. Gre torej za nadaljevanje široke politike razvoja in sožitja, ki-jo v največji meri lahko jamči prav kontinuiteta v upravljanju. Volilce torej pozivam k premisleku in k glasovanju za SSk, ki edina lahko jamči, da bomo Slovenci še vedno prisotni pri upravljanju občine in bomo tako preprečili, da bi nacionalistična gesla o osebnih izkaznicah in italijanskem županu prekinila politiko sožitja, ki je v interesu celotnega prebivalstva v občini. IVAN ŠIRCA (KPI) Program KPI sloni na izbirah, ki so uresničljive brez strahovitih finančnih naložb, upoštevajoč dejstvo, da je že itak potrebno dokončati marsikatero Ivan Širca načeto pobudo v naši občini, od grezničnega do metanskega omrežja do gradnje občinskega kulturnega doma, ki ostaja žal že desetletja samo v programih. Zato smo naš program zasnovali na dveh osnovih temah: teritorij in pravice občanov. Glede Sesljanske-ga zaliva moram poudariti, da se pripravljalni postopki še niso zaključili, saj je z znanim ugovorom pristaniškega poveljstva dejansko postavljena v dvomljivo luč celotna zasnova, ki sloni na razpoložljivosti javnih površin in tudi na izdatnem in odločujočem doprinosu javnih finančnih sredstev. Obstaja namreč resna nevarnost, da bo pomanjkljivo zasnovana povezava se-sljanske pobude z ostalim področjem privedla do velikih trenj, tako v prometu kot v naravi, pa tudi pri ekonomskih dejavnostih. Jasno pa je vsem (žal pa se temu dosledno vsi ne obnašajo), da je največja nevarnost dejanske spremembe sesljanskega turističnega centra v novo naselje reziden-čnega značaja, ki bi dokončno odpravilo že itak medlo številčno razmerje Slovencev v naši občini. KPI je od vsega začetka trdila, da predstavlja edino jamstvo proti tej nevarnosti takšen načrt, ki bi še najprej v svoji ekonomski upravičenosti dokazal svojo turistično namembnost, kar žal za načrt Finsepol res ni mogoče trditi. Politično stanje v naši občini ocenjujem kot precej zapleteno in menim, da je takšna ocena še kar razširjena. Razmerje sil v naši občini je že vrsto Stanislav Kariž let tako porazdeljeno, da je teoretično možna marsikatera večina, zaradi starih in novejših izbir raznih strank pa še naprej ostajamo pri alternativi pet-strankarske večine in domače levičarske uprave. Komunisti se logično zavzemamo za zadnjo rešitev in volil-cem predlagamo upravno večino s PSI, SSk in zelenimi, v kolikor bi vstopili v občinski svet. Ob tem pa našim sogovornikom svetujemo, da svojim volilcem pošteno izpričajo, za kakšno zavezništvo se zavzemajo, saj domač in napreden značaj neke_ uprave res ne odvisi samo od osebnosti župana ali od njegove nacionalne pripadnosti. KPI ne more nihče oporekati doslednosti pri zagovarjanju naših pravic: Še enkrat pa bi želel podčrtati dejstvo, da je nemoralno podtikati volilcem takšne izbire, ki se v kratkem znajo zasukati povsem drugače. Gre za razširjeno prakso transformizma, ki je v zadnjih letih zajela naš občinski svet, saj so kar trije svetovalci enostavno presedlali k večini, potem ko so izstopili iz strank, ki so jih kandidirale. Občinski svet je izraz predstavniške demokracije, ne pa kupoprodajni center za takšno ali drugačno skrpu-cano koalicijo. KPI predstavlja tudi v tem smislu pravo jamstvo za jasne in poštene izbire. STANISLAV KARIŽ (PSI) Čeprav je bila socialistična stranka v zadnjih dveh letih v opoziciji, je vsekakor dokazala velik čut odgovornosti do vseh občanov in je vedn° podprla najbolj pomembne in kvalifi' cirane pobude. Takšno zadržanje je dokaz poštenosti in prosojnosti naše politike, ki p1 nikoli podlegla logiki porazdeljevanja oblasti, ampak je bila vedno pozorna predvsem na to, da se spoštujejo inštitucije, in občutljiva za resnične potrebe prebivalstva. Z geslom "Perspektiva bodočnosti" se socialistična stranka predstavljali na volitvah, ki bodo 6. n1 7. maja, s široko zasnovanim programom, ki upošteva najaktualnejše najpomembnejše teme v naši občim-Izrecno velja omeniti vprašanja, kot so Sesljanski zaliv in razvoj turizma, Sti' vanska papirnica, uresničitev sam0*' lojnega zdravstvenega okraja, izgrad' nja obrtniške cone, razvoj kulturni1* dejavnosti in zaščita okolja. V ospredju našega političnega p10'. grama pa moramo vsekakor uvrsti* optimalno gospodarjenje z ozemlj®1" in skrb za zaščito okolja. Naša strank pripisuje zaščiti okolja osrednje mest ’ saj gre za ohranjevanje ravnoves] med okoljem in človekovimi dejav' nostmi. Devinsko-nabrežinski socialisti 1 _ tudi osebno, kot glavni slovenski kad didat, obsojamo nerazsodnost nar0° nih nasprotji, ker čutimo globoko P.° trebo po medsebojnem spoštovanju 1 enakopravnosti. Zavest o skupnih c Ijih, ki jih imamo prebivalci na nas® ozemlju, je jamstvo za boljše življ®^ ske pogoje. Zaradi tega med v°m jj, kampanijo polemiziramo z melonah' z neofašisti in v začetku tudi z del0^ KD, ki nimajo drugih konkretnih % gumentov razen tega, da s šovinism nimi parolami o italijanskem župa^ in o italijanskih osebnih dokumen zastrupljajo politično ozračje. ;[) Občinske volitve so za Devin ^ Nabrežino pomembna priložnost, p bodo volilci lahko izbrali ljudi- ^ bodo vodili občino v korist občan°v ;g bodo imeli kot cilj ovredno* ^ ozemlja z gospodarskega, družben ^ in naravovarstvenega vidika. Zato- j,, dosežemo omenjene cilje , bo P°l no sodelovanje vsega prebivalstv ■ Menim, da bomo s skupnimi m dosegli, da bo bodoča podoba občine bližja ljudem in Prh£zo0bU' Upam torej, da nas bodo pri t®** ^eiij° dah podprli ljudje, ki si resni jva na^® tako demokratičnega napredK družbe. V štirih občinah tržaške pokrajine Danes zadnji dan volilne kampanje Danes je zadnji dan volilne kampanje, ki se formalno konča opolnoči, intri bo tradicionalni dan posvečen Premisleku, volišča pa bodo odprta v nedeljo ves dan ter v' ponedeljek do 14. ure. Neuradni rezultati v zgoniški In v repentabrski občini bodo znani že Popoldne, v Dolini in v Nabrežini pa v z9odnjih večernih urah, ko bo verjet-np jasna tudi sestava vseh štirih občinskih svetov. V devinsko-nabrežin-ski občini smo priča pravemu »lovu« na volilce, posebno italijanske narodnosti, pri čemer so za sedaj največ zaslužila nekatera tukajšnja občila (v Prvi vrsti Piccolo) z objavo mastno Plačanih oglasov in volilnih pozivov. pri tem so najbolj aktivni melonarji, ki tazglašajo na desno in levo, kaj vse so naredili za to občino in kaj vse bodo s® naredili, pri čemer pozabljajo pove-uati, da je njihov edini svetovalec za-Pustil gibanje in se pridružil demok-fjstjanom. Njihov nosilec liste pa je nll leta 1985 izvoljen na listi PSDI, nato je pristopil k zeleni marjetici, se-?ai pa se predstavlja volilcem kot kandidat LpT. Jasno je, da je glavni £llj melonarjev in tudi mnogih tržaš-km oblastniških krogov dokončno polniti Slovence iz občinskega odbora. Ifeodvisni kandidati nabrežinske kiu so sinoči priredili v Sesljanu jav-110 razpravo o kočljivem vprašanju Onesnaževanja Tržaškega zaliva. Sre-anje je uvedel Marino Vocci, sodelo-al je tudi Luciano Ceschia, uvodno Poročilo pa je imel morski biolog Giu-lano Orel. Nosilca liste Slovenske gUpnosti Bojan Brezigar in Martin recelj sta v Devinu obravnavala ne-a,;era pomembna urbanistična vpra-^nja, začenši s Sesljanskim zalivom, zvezi s tem sta poudarila, da ome-)eni načrt vrednoti okolje, ker ohra-Ia veliko zeleno področje v zalivu. £ oskrbljeno je bilo tudi za javno iz-onščanje zaliva, saj konvencija izrec-^ določa 1250 javnih parkirišč, prost stop do morja, do plaž in do prista-ČS- Končno pa načrti in konvencija skih ;no prepovedujejo deljivost hotel-f- objektov in torej prodajanje posa-bQkPih stanovanj, kar je jamstvo, da v zalivu res prišlo do turističnih Br vhosti«, je med drugim podčrtal 2%ar. V volilni kampanji se je oglasil tudi slovenski kandidat PSI Stanislav Kariž, ki je polemiziral posebno z demokristjani, katerim je očital, da skušajo v tej kampanji umetno razpihovati nerazumevanje med Italijani in Slovenci v občini. Serijo volilnih shodov so imeli včeraj dolinski kandidati KPI, katerim se je pridružil tudi evropski poslanec Gi-orgio Rossetti. Vsi so postavili v ospredje upravne in politične dosežke dosedanje levičarske uprave in pozvali volilce, naj v nedeljo in v ponedeljek ustvarijo pogoje, da bo Dolino še dalje vodila napredna koalicija. V volilno kampanjo se so vključili tudi zeleni, ki so imeli v sredo zvečer shod v gledališču France Prešeren v Boljun-cu. Glavno besedo je imel nosilec liste Zelenih smejočega se sonca Alessan-dro Capuzzo, v razpravi pa je sodeloval tudi naravovarstvenik ' iz Pirana Mitja Jančar. Danes bodo imele skoraj vse stranke zaključne volilne shode v upanju, da prepričajo morda še zadnje negotove volilce. Kampanjo Slovenske skupnosti bo zaključil slovenski poslanec v dunajskem parlamentu Karel Smolle, ki ga bodo na obisku v tržaški in v goriški pokrajini spremljali nekateri vidni voditelji Narodnega sveta koroških Slovencev. Smolle se bo ob IS.uri na kmetiji Lojzeta Miliča v Repnu srečal s tamkajšnjimi kandidati in somišljeniki SSk, ob 19.30 bo sodeloval na shodu v Boljuncu, pol ure kasneje pa na shodu v Borštu. Ob 21. uri se bo skupno z Janezom Janšo, predstavnikom Demosa in obtoženim na znanem ljubljanskem procesu, udeležil zaključnega shoda stranke na trgu v Nabrežini. Nabrežinska KPI pa bo svojo volilno kampanjo zaključila ob 17. uri na nabrežinskem trgu. Govorili bodo nosilci liste Ivan Širca, Luciano Ceschia in Giorgio Depangher. Dolinski komunisti bodo volilno kampanjo končali s shodi na Lakotiš-ču (ob 18. uri), v Mačkoljah (ob 19. uri), v Prebenegu (ob 19.45), v Dolini (ob 20.30) ter v Boljuncu (ob 21.30). Govorila bosta nosilec liste Edvin Švab in senator Stojan Spetič. Vrsto letečih shodov po vaseh dolinske občine pa napovedujejo tudi zeleni. S. T. Glasovnici za Zgonik in Repentabor I 1 -i BATTISTIN Massimo rn 2 SČSSI Ettorina in Finocchiaro [—1 o FRANCESE Gerardo rn 4 GIUFFRIDA — , Giovanni □ 1 GUŠflN Emilio □ 2 CALZI Paolo □ 3 COK Boris □ 4 GOMIZELJ Edi □ 5 GREGORETTI Marco □ 6 GUŠTIN Edi □ 7 KAVALIC Benito Romano □ s MILIC Lorenzo □ 9 MULIC Francesco □ 10 PISANI Francesco □ 11 BERTOLINO Rinaldo □ 12 MILKOVIČ Renato □ 1 ANGELI Aldo |—1 2 BATTISTIN Massimo [—1 3 GIUFFRIDA Giovanni □ 4 SULKAN Dario □ 1 ŠERPI Francesco □ 2 BRANDI Angela in Locchi □ 3 COASSIN Marco □ 4 de FERRA Lucio □ 5 LIPPI Pariš □ 6 PICININ Claudio □ 7 SAVADORI Licia in Giurgevich □ 8 SCAPIN Vinicio □ 9 SULLI Bruno □ 10 TONONI Piero □ 11 VALECIC Annamaria □ 12 VIANI Daniele □ 1 MARGON Sergio □ 2 ANTONIANI Romano □ 3 BATTARA Giovanna in Zaccaron □ 4 BIANCHI Erminia in Pasgualini □ 5 CLAUDIO Virgilio □ 6 D’ORSO Floriana in Dressi □ 7 FLORIO Marco □ 8 GAZZIN Fedora in de Ferra □ 9 LEO Barbara in Šerpi □ 10 PAROVEL Fabio □ 11 TONCELLI Marco □ 12 VASCOTTO Marco □ 1 FROMMEL Claudio □ 2 CUCCARO Tito □ 3 KOBAL Roberto □ 4 LEMMA Ugo □ 5 MOLINARO Luigi____ □ 6 PASTROVICCHIO MassimUiano □ 7 SUERZI STEFANIN Ombretta □ 8 ZECCHINI Mario Danes objavljamo glasovnici za zgoniško občino (zgoraj) in repentabrsko občino (spodaj). V obeh občinah sodeluje na volitvah šest list. Volilni sistem je večinski, zaradi zapletenega sistema oddajanja preferenc stranke svetujejo volilcem, naj prekrižajo samo simbol liste. Tako v zgoniški kot v repentabrski občini je imela doslej večino Napredna lista (KPI, PSI in neodvisni), Slovenska skupnost pa je bila v obeh primerih v opoziciji. Evroposlanka Menih Agliett; ' Maj v Nabrež Agij^PPska poslanka zelenih Ade £ta je na včerajšnji, predz Pokalne kampanje prišla v Dris.J ho z glavnim namenom, Po V konfe^°Idne se le udeležila ... cije AN8Ce na tržaškem sedežu sk^ , PA, zvečer pa je na nal roVaniCrSu sodelovala na javnei prj J u zelenih z golobico, leni otnost evropske poslank S,J Povezali V rila.mirr, arm, sVoiP1J,uv,e?ali z glavnim argui Sl°hi nfl° ! nu kamPanje, ki ko Pju v. . ujihovem ostrem nasp ristični ktom družbe Finsepol teiti v -. razvoi Sesljanskega za aePriČHV,eZ' 80 namreč v sredo hadz0rr, ovano »darilo« pokraji sklep a Pa odbora, ki je raz-skegQ aevinsko-nabrežinskega Pe ^fVeta 0 poverjenju nalog, 0dvetnUrUlence Pri sestavi kon bi mu izru ?miliu Terpinu, za l ni konferin 11 350 tisoč lir' Na Vedeti 7aei\C1 sicer ni bilo mog Pač p uteirieljitev te razvelj Poiasni]iS°uZf*eni še enkrat po hju vse n ,,a,ere so po njihover k'iivosti £todnosti, nejasnosti, p . r 'v" fiea: dosedanirfreiHi.ia irl močno l Aglietl ?bčinsko upravo. kovhi knnf^6 V sv°jPm pose c>je karenci ostro nap S'Vehiko^ledr^avni poziv S ; 1® tudi sama pod S v nosilec Zelene ‘lisi v^ehrent aevinsko-nabrežinsl iVem^dal2^! E?V5a! rL l®vK J =>esljana m potrdi n Vtl>h .i*0 dim večji možni z ,:cl4 ?n rednot in po zagoto aeaja Sesljanskega zal „ SPoročilo KZ (ta .^jevn zgfie z p4 Nravstvena enota ti pv$tvp,,' maiem ukinila c dali a- P0ae, embulante v Ul. v4t No K niki- ki 50 se dos del \aihbu'ibl se morali odslej 2aPrrN U1- dei Leo 1 slujKJe on, kier so tudi z o N. Cenjene ambulante Z zamudo popravljena krivica liceju Prešeren Augusto Piccioni v Galeriji TK Šolski minister dovolil gostovanje v Ljubljani Kot smo poročali, je pred časom italijansko ministrstvo za šolstvo preprečilo, da bi skupina dijakov slovenskega tržaškega liceja France Prešeren šla na enotedensko gostovanje na Srednjo naravoslovno šolo v Ljubljani. Skupina dijakov omenjene ljubljanske šole bi seveda obisk vrnila in prišla za teden dni v Trst. Šolski zakon predvideva podobne izmenjave, vendar je italijansko ministrstvo zavrnilo prošnjo slovenskega liceja, in to brez oprijemljivih razlogov. Po prvem odklonilnem odgovoru in upravičenih protestih pa je sedaj prišel drugi, ki je pozitiven in dovoljuje liceju gostovanje v Ljubljani. Dovoljenje je podpisal sam minister in tako načelno popravil krivico. Načelno, kajti gostovanje v Ljubljani bo za letos odpadlo, saj je prišlo dovoljenje iz Rima prepozno. Dijaki bi morali v Ljubljano pred dvema tednoma, odhod pa predvideva vrsto birokratskih in drugačnih obvez, ki jih ne bi bilo mogoče izpolniti v letošnjem šolskem letu. Ravnateljica liceja France Prešeren pa nam je povedala, da bodo izmenjavo organizirali v prihodnjem šolskem letu, in to v prepričanju, da ne bo več ovir. Znanstveni posvet v raziskovalnem centru Informatika v službi medicine V konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah se je včeraj pričel dvodnevni znanstveni posvet o uporabljanju infor-matskih tehnik za hranjenje diagnostičnih podob in njihov prenos na daljavo (angl. PACS). Gre pravzaprav za 8. letno srečanje, ki ga prireja evropsko združenje EUROPACS, tokrat ob posebni organizacijski podpori Mednarodnega centra za ocenjevanje biomedicinskih naprav (CIVAB), ki ima svoj sedež pri padriškem raziskovalnem centru. Na posvetu sodeluje okrog 160 strokovnjakov iz skorajda vseh evropskih držav ter iz ZDA in Japonske. Uvodni poročili sta včeraj dopoldne imela tehnični ravnatelj CIVAB dr. Paolo Giribona in ravnatelj radiološkega inštituta na Univerzi v Trstu prof. Ludovico Dalla Palma. Govoril je tudi predsednik EUROPACS prof. Albert Bakker iz Leidena na Nizozemskem, zatem pa so se začele vrstiti tako imenovane znanstvene komunikacije, ki jih bo skupno, 56. Udeleženci znanstvenega posveta so včeraj lahko obiskali tudi tehnične naprave v katinarski bolnišnici in se natančneje seznanili s programi tržaške skupine, ki so med najboljšimi v Evropi. Neobičajne pokrajine med slikarstvom in kiparstvom »Pokrajina brez pokrajine« bi lahko bil naslov zadnje razstave, s katero nam Galerija Tržaške knjigarne ponovno ponuja izrez iz sodobnega likovnega snovanja v Italiji. Sinoči so namreč otvorili razstavo italijanskega slikarja srednje generacije Augusta Piccionija, ki sodi med najbolj znane slikarje iz Srednje Italije in ki je svojčas sodeloval tudi z znano skupino Immanentismo. Po uspešnem obdobju »abstraktne figurativnosti« se je Piccioni odločil za neko zvrst slikarstva, ki sicer ohranja tipične prvine abstraktne pokrajine, a ki se bogati s kiparskimi doprinosi. Piccioni, ki med drugim pogosto »gos- tuje« v pomembnih italijanskih muzejih in v najbolj avantgardnih galerijah Srednje Italije, je namreč »odprl« slikarsko platno, ga celo razpolovičil in izoblikoval njegove robove. S to igro med praznim in polnim slika Piccioni dejansko samo ozadje, medtem ko so »polni« predmeti le nakazani. Gre torej za slike, ki nudijo samo slutnjo pokrajine, slutnjo, ki jo vsak gledalec razreši s svojo občutljivostjo in jo tolmači glede na svoje izkušnje... (bg) Na sliki (foto Križmančič); avtor pred razstavljeno sliko. Jutri bodo odprli tudi razstavo vin V Dolini živahne priprave na majenco v Dolini so v polnem teku priprave na letošnjo majenco. Dolinski fantje so si že priskrbeli topol, ki so ga na prvomajski predvečer, takoj po zadnji fantovski in dekliški uri, trdno pritrdili na Kalužo. Tradicionalno postavljanje maja bo kot po navadi v soboto ponoči, v nedeljo pa bo s kulturnim sporedom, prihodom parterjev in parterc in z večernim plesom pod majem zaživel vsakoletni praznik, ki se bo zaključil v torek zvečer s slovesnim podiranjem maja. V okviru dolinske majence bo tudi letos že običajna razstava domačih vin, ki jo prireja Občina Dolina. Uradna otvoritev XXXIV. vinske razstave bo jutri ob 18. uri, ko bodo tudi nagradili najboljše vzorce belega in črnega vina, že nocoj pa bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu na vrsti ljudsko ocenjevanje. Letošnja občinska razstava vin ponuja še novost: organizatorji so v sodelovanju s Tržaško enogastro-nomsko skupino poskrbeli za vodeno pokušnjo vin, ki bo jutri, v nedeljo in ponedeljek v dvorani dolinskega Mladinskega krožka. Kulturni trenutek majence so poleg dolinske fantovske in dekliške pripravili tudi odborniki vaškega KD Valentin Vodnik, in sicer s tradicionalno razstavo slikarjev-amaterjev iz Brega, ki je dni na ogled v prostorih galerije Torkla. (dam) Šola Venturini v Firencah Včeraj zjutraj je bilo v šoli Vil-lani v Firencah prijateljsko srečanje med tamkajšnjimi osnovnošolci in njihovimi vrstniki iz šole Fran Venturini iz Boljunca. Na prireditvi so boljunski šolarji, ki obiskujejo 4. in 5. razred, svojim florentinskim prijateljem predstavili dolinsko občino in slovensko manjšino v Italiji. Gojenci šole Villani pa so se izkazali z uprizoritvijo igre "Sojenje volku". Slovesnosti sta se udeležila tudi dolinski župan Edvin Švab in rayna-teljica Lučka Barej-Križman. (W) Naša raznašalka našla izredno veliko »puhko« Raznašalka našega dnevnika v Vižovljah Ana Žužek je pred nekaj dnevi na njivi na Poljanah v bližini vasi zagledala v travi nekakšno veliko belo žogo. Pogledala je od blizu ter se zavedla, da ni bila žoga, temveč velika bela goba »puhka«. Pobrala jo je, nesla domov in jo pokazala sosedom in drugim domačinom, ki so ugotovili, da je res goba puhka ali »babji meh«, kot ji pravijo domačini. Gobe puhke izvirajo iz družine »travniških plešivk« (v latinščini so znane kot: Lycoperdon-Calvatia-Cailata) in tehtajo največ od 10 do 20 dkg. Včasih se dobijo tudi večje, ampak le redko tako velike kot je ta, ki jo je našla naša raznašalka, saj tehta skoraj en kilo, kar je zares izjema v naših krajih. (Besedilo in slika Mario Magajna) Štandreški amaterji drevi na Opčinah Ni dolgo tega, ko se je predstavila pred lastno publiko amaterska gledališka skupina kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža in žela lep uspeh z recitalom Tomaža Šalamuna »Najbolj smo srečni, ko sin mimo spi«. Recital, pri katerem sodeluje 20 oseb, so Štandrežci primerno obogatili s svetlobnimi efekti in glasbenimi vložki ter s poezijami drugih znanih avtorjev. Vsebinsko je privlačen in časovno svež, saj posreduje poglede in razmišljanja o »novem« in »starem« svetu, vsakdanja razmerja in poglede med starši in otroci. Štandreški amaterji bodo gostovali drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah na povabilo domačega SKD Tabor. Večer bo tudi lepa prilika, da se poglobijo stiki med tržaškimi in go-riškimi društvi, ker prevladuje mnenje, da so stiki med našimi društvi zelo šibki, zanemarjeni ali celo ničevi. Gotovo to ni prav, ker je v kričečem nasprotju s potrebami našega skupnega obstoja in razvoja. Večer bo obogaten z nastopom mešanega pevskega zbora istega goriške-ga društva, ki ga vodi pevovodja Miran Rustja. Opensko društvo si ob tej priliki želi samo, da bi bil odziv domače publike polnoštevilen, saj si gostje to gotovo zaslužijo. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je do 14. t. m. na ogled razstava slikarke Claudie RAZA. V galeriji Torbandena bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarja Piera MA-RUSSIGA. V galeriji Bastione iiorito na gradu Sv. Justa je do 12. maja odprta razstava z naslovom FOTOGRAF KOT POKLIC, ki jo prireja SIAN-CNA in ECIPA v sodelovanju. s tržaško turistično ustanovo. Urnik: od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa pd 10. do 13. ure. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 10. maja (po običajnem urniku) odprta razstava slikarja Mariana FRACA-LOSSIJA. V Mladinskem domu v Boljuncu je do 6. maja odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesijanu bo do 6. maja odprta razstava likovnika Augusta MURERJA. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. V občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava Demetrija CEJA. Razstava bo odprta do 13. maja. Vilmi, Matjažu in Jerneju se je pridružil mali JAKOB Z njimi se veselimo pevci MePZ Primorec-Tabor in člani SKD Primorec. Gigita in Nastjo je osrečilo rojstvo prvorojenčka ROBERTA Iskreno čestita balinarska sekcija KD Kraški dom. __________gledališča_______________ VERDI Simfonična sezona 1989/90 Danes, 4. maja, ob 20. uri (red L) ponovitev Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergiorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Meisters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Banaudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta. Ponovitve bodo še 6., 8. in 10. maja. V ponedeljek, 7. t. m., bo v Avditoriju v Gorici - Ul. Roma - srečanje s tržaško operno pevko Noro JANKOVIČ, ki ga prireja gledališče Verdi. Pevko bo predstavil Gianni Gori. Pregled VIDEO FILMOV - V torek ob 17. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi predvajanje videa R. Straussa ELEK-TRA. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red sreda popoldanski) in ob 20.30 (red 1. petek) bo gledališka skupina Glauca Maurija uprizorila Molierovo delo DON JUAN. Režija Glauca* Mauri. V abonmaju odrezek št. 10 B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V soboto, 12. t. m., ob 21. uri bo skupina klasičnega baleta COSI- STEFA-NESCU predstavila balet v treh delih RADIČI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AMEDEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti, tel. (040) 48311. Gledališče MIELA REINA Danes, 4., in jutri, 5. t. m., bo na programu zasedanje na temo "Raffaele Vivi-ani, njegova prisotnost v Trstu in dežel-no-gledališče". Ob 20. uri okrogla miza, na kateri bosta sodelovala prof. Silvana Monti in Alberto Farassino s tržaške univerze in prof. Achille Mango z univerze v Salernu. Sledilo bo predvajanje filma A. Blasettija (1932) LA TA VOLA DEI POVERI. Jutri, 5. t. m., ob 20. uri bo na sporedu gledališka predstava UN UOMO,- ki jo uprizori Center gledališke dejavnosti iz Castellamare dl Stabia. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Jutri, 5. t. m., ob 20.30 premiera dela E. Scarpette MISERIA E NOBILTA', ki ga predstavi gledališka skupina Alda Gi-uffrčja - Diana Organizzazione spettacoli - iz Neaplja; režija Giovanni Lombardo Radiče. razna obvestila TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo danes nastopal ob 18.30 na krajevnemu prazniku v Hrpeljah v telovadnici. Prof. Helena Bizjak vabi vse zainteresirane na TEČAJ MENTALNE DINAMIKE, ki se bo pričel jutri, 5. maja, ob 9. uri v Domu A. Sirk v Križu in bo trajal z odmori do večera. Tečaj je podoben tečaju avtogenega treninga. Nadaljeval se bo tudi v nedeljo, 6. maja, od 9. do 15. ure. Odbor za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ in dijaška domova prirejajo LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka .do petka od 13. do 18. ure. Mttfenca990 DOLINA 4., 5., 6., 7. in 8. maja DANES od 18. do 22. ure ljudsko ocenjevanje vin v občinskem GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOUUNCU JUTRI ob 18. uri otvoritev razstave vin in nagrajevanje od 20. ure vso noč postavljanje MAJA od 20. do 22. ure vodena pokušnja vin v dvorani Mladinskega krožka NEDELJA od 15. do 22. ure vodena pokušnja vin v dvorani Mladinskega krožka ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: Pihalni orkester BREG iz Doline, jazz orkester DIXIELAND iz Kopra ob 19. uri prihod PARTERJEV in PARTERC, nato ples z ansamblom SLOVENIJA iz Dravograda PONEDELJEK od 18.30 do 21.30 vodena pokušnja vin v dvorani Mladinskega krožka od 20. ure dalje ples z ansamblom HAPPV DAV TOREK ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG ob 19. slovesno podiranje MAJA GALERIJA TORKLA: razstava slikarjev amaterjev Iz Brega OBČINA DOLINA prireja XXXIV. RAZSTAVO DOMAČIH m Z LJUDSKIM OCENJEVANJEM razne prireditve RADIO TRST A v sodelovanju s SLOVENSKIM STALNIM GLEDALIŠČEM V TRSTU DRUGO GLASBENO SREČANJE ”MALI PEVCU KULTURNI DOM Danes, 4. maja, ob 17. uri TRETJE POLFINALNO SREČANJE Gostje: kabaretista Boris Kobal in Sergij Verč, skupina športno-ritmične gimnastike Bor, vodi Poljanka Pavletič, Svetlana Makarovič Jutri, 5. maja, ob 17. uri SLOVESNA ZAKLJUČNA ODDAJA Gostje: mladi harmonikarji šole diatonične harmonike KD F. Venturini od Domja, vodi Zoran Lupine, otroška skupina Shinkai Karate Kluba, vodi Romana Štoka, ansambel Happy day in ilustrator Božo Kos Animacija Sten in Papagaj Ben, glasbena spremljava Aleksander Vodopivec - Bevilacgua, voditelja predstave Maja Lapornik in Livij Valenčič, scenarij Maja Lapornik, strokovna komisija Ivan Florjane, Matjaž Šček, Franka Žgavec, scena Marjan Kravos, organizacij a.glasbenega srečanja Rosana Prezzi - Pasarit, glasbeni asistent Janko Sluga, realizacija Dorica Žagar. včeraj - danes koncerti Danes, PETEK, 4. maja 1990 FLORIJAN Nedeljski koncerti V nedeljo, 6. t. m., ob 11.30 se bo v cerkvi Chiesa del Rosario v Tržiču za- Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.27 - Luna vzide ob 14.06 in zatone ob 3.22. Jutri, SOBOTA, 5. maja 1990 ANGEL PLIMOVANJE DANES: ob 1.59 najnižja -30 cm, ob 7.17 najvišja 9 cm, ob 12.59 najnižja -28 cm, ob 20.11 najvišja 46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20.7 stopinje, zračni tlak 1026,8 mb ustaljen, veter 22 km na uro vzhodnik-seve-rovzhodnik, burja s sunki do 45 km na uro, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mattia Tentor, Fran-cesco Cigui, Andrea Carretta, Giulia Lo-negher, Marco Scarcelli, Frieda Marghe-rethe Davey, Monika Pecchiari. UMRLI SO: 66-letni Silvano Furlan, 64-letni Giuliano Monticolo, 44-letni Rino Bertocchi, 43-letni Franco Sternat, 80-letna Maria Giovanna Millo vd. Bas-tia, 77-letni Alberto Usberghi, 71-letni Giuseppe Decolle, 82-letni Luigi de Franceschi, 74-letna Ione Terzi por. Campos, 70-letna Giorgina Sedmak vd. Nigris, 75-letna Liberia Parenzan por. Piscanc. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. aprila, do sobote, 5. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primre. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ključil ciklus Nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi. Skupina In-sieme Vocale v sodelovanju s čembalistom Albertom Macrijem bo izvajala A. Banchierijevo LA PAZZIA SENILE. kino ARISTON - 18.00, 22.00 I favolosi Baker, r. Steve Kloves, i. Michelle Pfeiffer. EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Affari spor-chi, i. Richard Gere, □ EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Racconto di primavera, r. Erik Roh-mer. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Tempi mig-liori, kom., i. Kurt Russel, Robin Willi-ams. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Giu le mani da mia figlia. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cronache bestiali II., pom., □ □ NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Enrico V. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chl parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.30, 22.15 Blade Runner, i. Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Stallone superdoda-to offresi per femmine bestiali, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas. LUMIERE - 17.00, 22.00 La vita e niente altro, r. Bertrand Tavernier. ALCIONE - 18.00, 22.00 II mio piede si-nistro, r. Jim Sheridan. RADIO - 15.30, 21.30 Calde cugine nin-fomani, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom danes, 4. maja, ob 20.30 gostuje amatersko gledališče skupine KD Oton Župančič iz Štandreža z recitalom T. Šalamona NAJBOLJ SMO SREČNI, KO SIN MIRNO SPI ter nastop MePZ Oton Župančič pod vodstvom Mirana Rustje. Lepo vabljeni! Učenci in učiteljice osnovne šole Karel Destovnik Kajuh vabijo na KAJUHOVO PROSLAVO, ki bo potekala v duhu 45-letnice osvoboditve in ob 100-letnici prvega maja jutri, 5. t. m., ob 20.30 na šolskem vrtu. Šodelujejo: govornik Dušan Kalc, Godba na pihala V. Parma iz Trebč, harmonikaš Karlo Grgič in učenci z recitalom ob kresu. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 5. t. m. na JEŽEVE KOLINE (feštin z nenavadno vsebino). Vstop dovoljen le z žličko. Vabila dobite pri referentih na višjih šolah. Začetek ob 18.30. Uredniški odbor revije Fontana vabi v ponedeljek, 7. maja, ob 18. uri v kava-bar gledališča v Kopru NA PREDSTAVITEV TRŽAŠKE ŠTEVILKE REVIJE FONTANA. izleti Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja avtobusni izlet v Ljubljano 12. maja pb priliki 45. obletnice osvoboditve Ljubljane. Zainteresirane naprošamo, da se javijo v Partizanskem klubu v Boljuncu ali naj pokličejo na tel. št. 228378. Zbor sv. Vincencija prireja 13. maja izlet v Ankaran in Hrastovlje. Odhod ob 8.30. Kdor želi se nam pridružiti naj teina št. 753938 v večernih urah. Podružnica SPDT - Mačkolje Zlata Krona organizira med 5. in 6. majem nočni pohod na Slavnik iz Prešnice. Odhod z osebnimi avtomobili izpred gostilne Tul ob 20. uri preko mejnega prehoda Osp. Prenočitev v koči. mali oglasi OSMICO je. odprl Renato Pieri v Sama-torci št. 1. Tel. 229147. OSMICO je v Slivnem odprl Frandoli- , Toči belo in črno vino. OSMICO je. odprl Venceslav Legiša v j Mavhinjah. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu. KOLO primerno za 7/10-letnega fanta v zelo dobrem stanju prodam. Tel- ; 211324. GOSTILNA NA KRASU išče natakari-co/ja z večletno prakso za poletno sezono. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Natakarica". KOKOŠEREJA Kraljič v Prebenegu št. I 85 prodaja kokoši in suhi gnoj v vre- J čah po 25 kg. Tel. 231846. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, dvakrat tedensko v dopoldanskih urab Tel. 281271. IŠČEMO osebje z lastnim avtomobilof tudi po službenem času za neposredu' prodajo (ne od vrat do vrat). Meseč111 zaslužek od 2 do 3 milijonov lir, bra* vloženega kapitala. Predstaviti se da’ nes, 4. maja, od 16. do 19. ure v hotel1* Transalpina v Gorici. KOZO, molzno prodam. Tel. 229347. j PODJETJE z novim sedežem v Trst' , išče osebje z lastnim avtomobilom * : izkušnjami za prodajo (ne od vrat ““ j vrat). Začetna minimalna pl3, 5.000.000 lir. Predstaviti se danes, j maja, v Hotelu Savoy Excelsior od l"' j do 19. ure. HIŠNO POMOČNICO išče sladoledar^ v Nemčiji. Tel. na št. (0049208) 4757^ j v večernih urah. i PRIKOLICO C šport, 4,35 m, v odlične11* stanju prodam. Tel. 299276. J PRODAM skupno z zidovi prvovrstn j vpeljano tobakarno in prodajalno čas0 pisov ter dovoljenje za prodajo razn® j ga blaga. Zelo dobra pozicija. Trgov* no lahko kupi vsakdo, brez posebn* pogojev, dober zaslužek. Tel. na s' 412031 - vprašati po Eriki. PRODAM BMW 320 IS, letnik '87, meta' lizirane črne barve, 39.000 prevožen km, ABS. Tel. (0481) 81113 od 8.30 \2. ure. PRODAM renault expres, letnik '87, m , če barve, 65.000 prevoženih km. (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure. PRODAM čisto nov štedilnik "Termo^' cina TC 24", primeren za central*1 ogrevanje. Tel. 299696. .t, KUHARICO in natakarico zaposli g°st na na Krasu. Tel. 327120. ODDAJAM v najem dvosobno stano1^ nje v Metajni na Pagu, blizu pla? Tel. (003851) 429133 v večernih urah- . ŠTUDENTA/TKO išče športno društ iz devinsko-nabrežinske občine za t norirano izvrševanje tajniških opra j šest ur tedensko. Tel. na št. 299858 sobotah od 16. do 17. ure. ((i KUPIM stanovanje v predmestju: sobe, kuhinja, kopalnica. Tel. 362128' menjalnica 3. 5. 199« Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MII.AN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar — ... 1233,900 1215 — Japonski jen 7,812 Nemška marka — ... 732,900 725,— Švicarski frank .. 846,030 Francoski frank ... ... 218,410 216,— Avstrijski šiling ... .. 104,156 Holandski florint ... 651,760 645.— Norveška krona ... .. 189,010 Belgijski frank — ,.. 35,516 35.— Švedska krona .. 202,090 Funt šterling .. 2024,750 1970,— Portugalski eskudo 8,298 Irski šterling ... 1966,750 1940.— Španska peseta ... .. 11,682 Danska krona .. 192,920 190,— Avstralski dolar ... .. 929,700 Grška drahma 7,482 7,— Jugoslov. dinar ... — Kanadski dolar ... 1056,600 1000.— ECU .. 1501,700 1/ 'tA ll/l 880^ lOO-" BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 0» Agencija Dorr>j° Agencija Bojan 040/67^, O-žl-1 . XX. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM Goriška zbornica sejem za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo L2d!il H. SALON GORICA ■ TRŽIČ ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO Mere qoRiziA GORIŠKI SEJEM SEJMI ALPE-ADRIA 28. APRIL-6. MAJ 1990 Na jubilejnem Expomegu danes dan Slovenije Današnji dan je na sejmu Ex-Pomego namenjen Jugoslaviji. Kot vsako leto je ta dan med ftajvažnejšimi goriškega vzorčnega sejma, na njem lahko srečamo veliko večino ljudi, ki se v naših krajih bavijo z zunanjo tr-SJovino. Gospodarstveniki z obeh strani meje se bodo srečali na sejmišču ob 16. uri, ko bo v konferenčni dvorani posvet na temo : Tuja vlaganja v Jugoslaviji — Prve izkušnje v luči novih zakonov. O tej zelo aktualni in zanimivi tematiki bodo predavali strokovnjaki iz Gospodarske gornice Slovenije in urada za Italijansko zunanjo trgovino ICE Zagreba ter nekateri podjetni-H ki bodo skušali na enostaven Nčin prikazati naj novejše zagonske ukrepe in vse postopke, ^aterim je v takih primerih podobno slediti. Po končanem posvetu si bo uradna delegacija Gospodarske Zbornice iz Slovenije. ogledala sejem, nakar se bodo vsi ustavili na že tradicionalnem sprejemu v prostorih restavracije sejmišča. Program letošnje izvedbe goriškega mednarodnega sejma predvideva nekaj zanimivih točk tudi za konec tedna. Jutri in v nedeljo se bo v paviljonu D odvijalo mednarodno tekmovanje v bilijardu za trofejo Schiavon; v konferenčni dvorani bo v nedeljo modni defile’ športne konfekcije za konjski šport; prav tako v nedeljo bo na sejmišču tudi razstava psov. Pripravimo se lahko tudi na nenavadno večerjo: jutri in v nedeljo bodo v restavraciji sejmišča korejski kuharji ponujali njihove domače specialitete. Program tržiškega oddelka Ex-ponautica pa predvideva še eno tekmovanje deželnega značaja. V vodah prekopa Valentinis, torej tik ob sejmišču, bo v nedeljo hitrostno tekmovanje olimpijskih kanujev. SAUR01/2 Saura s.r.l. UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA Specializirana v trgovini s Papirjem 'n embalažnim steklom. GORICA - Ul. Trieste 247 Telefon: (0481) 521222 Telex: 461248 SAURA I Fax: (0481) 22203 i^^MIRES PROFESSIONAL MATERIALS 34170 GORICA - Italija - Ul. sv. Mihaela 334 ■ Tel. (0481) 20684,784,883 Telex 461089 MIPEX I - Telefax (0481) 22295 PROFESIONALNI ELEKTRONSKI KOMPONENTI AVTOMATIZACIJA - RAČUNALNIŠTVO EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER ZA JUGOSLAVIJO. SOLARI "" avtomatski sistemi za kontrolo proizvodnje civilnih in drugih struktur, oprema letališč, športnih in civilnih objektov *OVER '' profesionalni telekomunikacijski - satelitski sprejemniki UlFRAVOX videomatika, teleinformatika FAftFlSA elektroakustika, profesionalna glasbila ^THODO HbFl sistemi VAŠ RAZVOJ Z NAMI Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave. Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909. )) Banca Agricola corizia 3 Kmečka banka Gorica IU09 S « V KORO01/1 s. r. 1. Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: (0481) 31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: (0481) 531187 AMJr* ViLim*M G. M. B. H. Viktringer Ring 26 - Tel.: (0463) 56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 KIMEX A Telefax: (0463) 51257 IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA IMPORT - EXPORT TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 394001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022 Filiala: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel.: (0481) 533000 M ^__________________ SR.L Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 31113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901 Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857 C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem Jadranu TRST Miramarski drevored 129 Telefon: (040)411010 Telex: 460505 I — Telefax: (040) 410411 -FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Spodbudno sodelovanje ob meji Ob priliki dneva Slovenije nam je Davorin Škarabot, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za severnoprimorsko območje iz Nove Gorice, dal sledečo izjavo. Hitre spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času v mnogočem vplivajo na razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Pričakovati je bilo, da bosta liberalizacija in uveljavljane trga v Jugoslaviji povečala obseg gospodarskega sodelovanja med državama, predvsem pa spodbudila nove oblike in nove partnerje, da poiščejo skupne interese in na tej osnovi oblikujejo sodelovanje. Če smo v preteklih letih spremljali rast obsega zunanjetrgovinske menjave med državama, lahko za zadnje obdobje ugotovimo, da postaja Italija tako po obsegu, predvsem pa po strukturi in kvaliteti, najpomembnejši partner Jugoslavije. Seveda pa to ne pomeni, da ni mogoče ničesar izboljšati oziroma teh odnosov dvigniti na višjo kvalitetno raven. Nesporna je ugotovitev, da je imel obmejni prostor v odnosih med državama posebno vlogo in mesto spodbujevalca in oblikovalca sodelovanja. Gotovo je, da želimo tak položaj obdržati tudi v prihodnje, kljub spremenjenim odnosom in drugačnim makroekonomskim okvirom. Zato intenzivno iščemo poti in načine, ki bi spremenili trend upadanja menjave po tržaškem in goriškem sporazumu. Kljub temu, da se nekateri predlogi uresničujejo pa smo prepričani, da potrebujemo še vrsto sprememb, ki bodo to poslovanje prilagodili sedanjim raz- meram ter ga postavili v funkcijo ini-ciatorja in spodbujevalca poslovnih stikov med partnerji na obeh strani meje. Stiki in razgovori med dolgoletnimi partnerji, zbornicami, delegacijami mešane zbornice Italjug—Jugital, kažejo živ interes, da obmejni prostor ohrani mesto, ki si ga je v preteklosti izboril. Menimo, da nas mora pri tem usmerjati boljše poznavanje pogojev dela v obeh državah kot tudi specifičnih pogojev v posameznih panogah, območjih ali celo podjetjih. Zadnji razgovor z vodstvom goriške delegacije v Italjugu so ponovno dokazali enotnost mnenj, da je potrebno razširiti in zaokrožiti obseg storitev tudi na finančno, pravno, celo tehnološko področje, ki postajajo vedno pomembnejša, včasih celo odločilna. Močno se povečuje tudi interes za povezovanje podjetij, predvsem v oblikovanje skupnih podjetij in družb, bodisi na podlagi obstoječih struktur ali pa ustanavljanje novih. Po začetnem obotavljanju, se v zadnjem času povečuje tudi interes iz sosednjega prostora FJK. Nekatere pobude so že uresničene, več jih bo še v letošnjem letu, interes pa še vedno narašča. Gotovo bo k temu pripomogla tudi medzbornična aktivnost, saj nadaljujemo po predstavitvi nove jugoslovanske zakonodaje in predstavitev projektov v Milanu, Pordenonu in z okroglo mizo ob letošnjem Expomegu, ki naj bi dala predvsem konkretne napotke ali pa pojasnilo vsem tistim, ki jih nove, sicer pa v svetu poznane, oblike in možnosti sodelovanja z ju- goslovanskimi podjetji zanimajo. Bližina, medsebojno poznavanje, specifična znanja kot tudi posebne oblike, kot je Carinska Cona v Novi Gorici, nudijo soliden temelj in spodbudo za razširitev dosedanjih poslovnih stikov. Gotovo bo tak način dela zahteval tudi sodelovanja na drugih področjih od transporta in špedicije, finančnih in bančnih storitev, skladiščenja in manipulacije z blagom, do skupnega izobraževanja kadrov za kvalitetno opravljanje zahtev, ki jih prinaša spremenjeno in ne še povsem definirana prihodnost nove Evrope. Sejemske prireditve v Gorici so v vseh dvajsetih letih poskušale spremljati gospodarske tokove med državama, seveda s poudarkom na prostor, ki ga sejem pokriva. Zato so razumljive spremembe in iskanja vloge in mesta v teh odnosih, posebnih prireditev in predstavitev ter sejmov. V interesu jugoslovanskih podjetij je Medobčinska gospodarska zbornica za severnoprimorsko območje pri tem sodelovala in poskušala z aktivno vlogo prispevati k skupnemu uspehu. Seveda je bodočnost sejmov odvisna tudi od širših političnih in gospodarskih odnosov, vendar ostajajo želje, hotenja in sposobnost tisti temelji, ki bodo odločilno vplivali na bodoči razvoj. Seveda si želijo oni, na drugi strani site meje, ki nas nenehno ži-vljensko povezuje, sejemskih prireditvam kot tudi celotnemu delu prijateljske Trgovinske zbornice v Gorici kar največ uspehov in skupnega sodelovanja. ^ MEBLO MEBLO ITALIANA S.P... — IMPORT EXPORT — INDUSTRIJA ZA PROIZVODNJO POHIŠTVA IN ELEMENTOV 34170 GORICA — Ulica sv. Mihaela — industrijska cona Telefon: (0481) 21281 - 20015 — Telefax: (0481) 520206 — Telex 460266 ITAMEB TOMOOl^ Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 AGR002/5 agroforestKT; IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST GORICA Tel. (040) 369228, 369064, 368988, 368714 Ulica Trieste 160 Ulica Geppa 9 Tel. (0481) 20982 Telex 460134 AGROF Telefax (040) 362896 s.p.a. IZVOZ-UVOZ SEDEŽ: 34170 GORICA Ul. S. Michele 338 Telefon (0481) 21621 Telex 461163 TOMOS I Telefax (0481) 521485 Pogovor z direktorjem Damjanom Klanjščkom Zammnje za Jugoslavijo Prireditve za dan Slovenije na sejmu Expomego se bodo tudi letos zaključile s tradicionalnim srečanjem gostov jugoslovanskih razstavljajočih podjetij. Ob tem vsakoletnem srečanju zunanjetrgovinskih gospodarstvenikov z obeh strani meje smo se pogovarjali z Damjanom Klanjščkom, direktorjem zunanjetrgovinske dejavnosti Založništva tržaškega tiska. Klanjšček nam je potrdil zanimanje, ki vlada med tukajšnjimi gospodarstveniki za nove možnosti sodelovanja na jugoslovanskem tržišču in za današnjo okroglo mizo o vlaganjih v gospodarstvo sosednje države. Točne možnosti niso sicer še popolnoma razščiščene, tudi zato ker se uradni listi preveč hitro spreminjajo, vendar je že veliko podjetij začelo vlagat v Jugoslavijo. Sama država je zanimivo tržišče, zaradi dobrih stikov z drugimi vzhodnimi državami pa je Jugoslavija še bolj zanimiva. Tukajšnji podjetniki bodo morali sicer iskati nove poti. Avtonomni računi so izgubili tisto moč, ki so jo imeli pred leti, tudi s kooperacijskimi pogodbami nastajajo precejšnji problemi, tako da je po Klanjščkovem mnenju treba soredotočiti moči na klasično trgovino. Prostora za velike posle ne bo več dosti, zunanjetrgovinska podjetja potrebujejo kvalificirane komercialne kadre in specializacijo na določenih tržiščih. V sedanjem političnem trenutku Slovenije in jugoslavije je po Klanjščkovem mnjenju potrebna določena previdnost. Evforija demokracije in sprostitve tržišče je privedla do nastanka stotin in stotin zasebnih podjetij, od katerih se jih kar lepo število ukvarja z zunanjo trgovino. To število je seveda tudi posledica želje po novem in osebni uveljavitvi, kar je tega pozitivno in uspešno pa bomo videli le čez nekaj časa. Poslovnost je še vedno najvažnejši faktor gospodar- stva in to velja tako za velika, že obstoječa podjetja kakor za nove tvrdke. Prostor za uveljavitev obeh obstaja, tržišče pa bo samo odstranilo nekonkurenčne in neposlovne ljudi. Naša podjetja se lahko v ta proces vključijo z vlaganji v mešana podjetja ali z ustanavljanjem lastnih. Klanjšček pri tem povdarja, da italijanska podjetja ne smejo gledat na Jugoslavijo kot tržišče možne špekulacije, pačpa kot na tržišče, v katerem se da z dobro voljo uspeti in pomagati pri razvoju sosednje države. Pri vsem tem pa je treba biti precej previdni in ne gre prezreti vse razvoje, do katerih bo lahko privedlo sedanje politično stanje tako v Sloveniji kakor v Jugoslaviji. Stran pripravil ALEŠ WALTRITSCH O proizvodnja O trgovina O oprema in repromateriali za papirno, predelovalno In grafično industrijo 34170 GORICA Tel. (0481) 521900 - 20985 - 21975 Ul. deirindustria 6 Telex 461156 PAPER I Telefax 0481/21117 IMSA01/4 Oglase zbral /—7 UVOZ - IZVOZ in pripravil ZASTOPSTVA 'l s 1 / MH H /A 1 34070 SOVODNJE (GO) / /mm H J/jZČ. 1 Čase Sparse 76 •—f l—1 Tel. (0481) 20181 publiest _ JL Telex 460639 IMSAGO 1 Fax (0481)521388 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: oglasni oddelek float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, ■ kaljeno, ogledala itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: telefon: (040) 7796688 izolacijska stekla, silikonska tesnila GLOBTRADE GLOB01/5 italiana S.p.a. Export - Import SEDEŽ: FILIALA: 34170 Gorica, Largo Cuiiat 11 Milan, Foro Bonaparte 76 Telefon: (0481) 533500 Telefon: (02) 878726 - 878826 Telex: 460555 GLOBTR I Telex: 321641 GLOB Ml Telefax: (0481) 87160 Telefax: (02) 871512 Proizvodni obrat MIPOT S.p.A. v Krminu (Gorica) MIPOT ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO • UPORI • UPOROVNA VEZJA • HIBRIDNA VEZJA Tankoslojna in debeloslojna tehnologija MIPOT s.p.A. GLAVNI SEDEŽ: Ul. Corona 5 - KRMIN (GO) Tel.: (0481) 630200 - Telex: 460408 Telefax: (0481) 62387 SOBE01/1 so. be. ma. ...... IMPORT - EXPORT GORICA — Travnik 6 — Tel. (0481) 31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČE IN PISARNE: Ul. Čase sparse 77 Sovodnje (GO) Tel. (0481) 21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 FILIALA: Štivan 3/c — Tel. (040) 208798 HOBL01/10 hobles PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri nosilne konstrukcije iz lameliranega lesa IZVOZ - uvoz ZASTOPSTVA: v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676-362286-362397-362973 Telex 460561 Rešim I Telefax (040) 361839 Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme, še posebej v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. CGRR01/1 D. Z O. Z. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ TRST - Ulica Geppa 9 FILIALA: Tel. 368928, 369012, 368860, 369104 GORICA Tx 460559 - PP 185 - Tfx (040) 368798 Ul. Trieste 160 Nove pobude za gospodarstvo Po nekajletnem premoru je na go-riškem vzorčnem sejmu prisotne tudi goriški slovenski denarni zavod. Kmečka banka je aktivno prisotnost na sejmih pred leti opustila zato, ker niso ti sejmi bili več odraz goriškega gospodarstva in je nivoj teh samih precej padel. Slovenska denarna ustanova je že lani jeseni začela znova izrabljati tukajšnje sejme kot odlična priložnost za nove propagandne akcije. Na lanskem Motor Expo' Racingu je predstavila pobudo Prestiauto, s katero je v teh šestih mesecih dosegla in tudi presegla zastavljene cilje. Za prisotnost na letošnjem Expomegu pa so se na Kmečki banki odločili iz dveh razlogov. Sejem je znova dosegel ugleden mednarodni pomen in kakovostno prisotnost tukajšnjih razstavljal-cev, konzorcij ljudskih bank FJK, v katerega je včlanjena tudi Kmečka banka, pa je pred kratkim predstavil novo pobudo v korist gospodarstvenikov. V lepo urejenem razstavnem prostoru Kmečka banka predstavlja torej Pobudo za gospodarski razvoj (Speciale lavoro). Gre za posebno vrsto službe, ki poleg posojil predvideva celo vrsto drugih koristnih postavk. Gospodarstvenikom želijo pomagati s tem, da lahko v banki dobijo vse informacije in lahko kar tam uredijo vse prošnje, ne da bi zgubljali časa po raznih uradih. S to pobudo so pri Kmečki banki ustanovili posebno svetovalsko službo, ki lahko gre tudi do podjetnika in mu na podlagi iznešenih problemov predstavi možne finančne izbire. Pobuda za gospodarski razvoj sledi trem gospodarskim področjem, ki so v naši deželi daleč pred ostalimi in sicer kmetijstvu, obrtništvu in trgovini. Za področje kmetijstva nudijo obstoječi zakoni precejšnje ugodnosti, tako za vodenje podjetja (nakup semen in gnojil, delovna sila, predelava pridelkov in manjši stroji), za katero obstajajo ugodna kratkoročna posojila, kot za nakup kmetijskih strojev, opreme in živil, za nakup ali prenovitev kmetij. Kmečka banka lahko priskoči na pomoč z ugodnimi posojili tudi v slučaju naravnih nezgod, vsekakor za vse prošnje in druge dokumente vam pomagajo in poskrbijo na banki. Podobne ugodnosti veljajo seveda tudi za področje obrtništva. Tu obstajajo številni deželni in državni zakoni, ki potom Deželne ustanove za razvoj obrtništva, ESA, in državne Artigian-cassa, omogočajo nabavo kreditov po ugodnih obrestnih merah. Določene olajšave veljajo tudi za trgovino. Skratka Vam bodo na Kmečki banki obrazložili vse možnosti, ki jih Pobuda za gospodarski razvoj predvideva in Vam bodo pomagali pri sestavi vseh potrebnih prošenj. LESENE ZASTEKLITVE hoblei okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri ŽELEZNINI TERČON Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122 To kar vidite je avtomobil Volks. Lahko se spremeni v trgovino, v kamper, v hladilnik, v prekucnik, v tovornjak. Lahko postane vaš s milioni manj kot včeraj. tremi P AUTO SACCHETTI AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. (0481) 45949 GORICA Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. (0481) 533771, 530069 TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Bolto 38/e Tel. (0481) 45949 Volks T/J Vsega zmožni 5IMEK GORICA Ul. Montesanto 107 A/aprave: GRADIŠČE OB SOČI Tel. (0481) 33642 Ul. Aquileia 109 Telefax: (0481) 32949 Tel. (0481) 93186 Telex: 461213 SIMEK I MEDNARODNI PREVOZI IN ŠPEDICIJE Uprava: Ul. Alviano 56 - 34170 GORICA Urad za promet: Terminal S. Andrea - Štandrež Tel. (0481) 21131 Telex 460119 KDRMAC Telefax: (0481) 21188 La Coriziana ------------------------------------------- S.R.L. GORICA - Ulica D. D’Aosta 180 - Telefon (0481) 520660 Telex: 460107 LAGORI I - Telefax: (0481) 520117 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ul. Duca D’Aosta 42 - 34170 GORICA Tel. (0481) 532380 Fax (0481) 31622 SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT * a <2IMS - ODflCPdK . GORICA - Ul. V. Veneto 49 Tel. (0481) 82159 - 33524 Telex 461229 ČER-PEX Fax: (0481) 33524 34170 GORICA Korzo Verdi 93 Tel.: 0481/32295 - 34155 Telegr.: GOIMPEX GORICA Telex: 461054 GOIMPEX I Izredno zanimanje za koncert Carrerasa Dominga in Pavarottija Predstavili zbirko kritik Massima Mile ob premierah Scale ________________filmske premiere_______eva fomazanč Brata, klavirja in čudežna pevka RIM — Za velik koncert Joseja Carrerasa, Placida Dominga in Luciana Pavarottija, ki bo na predvečer finala svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji (7. julija) v kraju Terme di Cara-calla (neposredni TV prenos po vsem svetu), že ni mogoče dobiti vstopnic, čeprav se predprodaja sploh še ni začela. V areni je na razpolago namreč samo 6.000 sedežev, a prošenj je že več kot trideset tisoč! Pa ne, da so vstopnice poceni. Banca nazionale del lavoro, ki je edina pristojna za prodajo le-teh, je sporočila, da znašajo cene za štiri sektorje arene 30.000, 70.000, 150.000 in 400.000 lir. Toda pobuda je izredno odmevna in večina sedežev bo namenjena osebnostim, če vemo, da so svojo udeležbo na koncertu že potrdili predsednik urugvajske republike Sanguineti, španski kralj Juan Carlos s soprogo Sofijo in monaški princ Ranieri. Večina ljubiteljev glasbe se bo morala torej zadovoljiti s televizijskim prenosom, ki ga bodo oddajali po vsem svetu s pričetkom ob 22.15, takoj po zaključku finalne tekme za tretje mesto na svetovnem prvenstvu. Koncertu (orkester bo štel 186 članov gledališča rimske opere in florentinskega Maggia), dirigent bo Zubin Mehta) bodo sledili kar z desetimi televizijskimi kamerami, režiser pa bo angleški specialist Brian Large, za zvok pa bo skrbel tonski mojster za oddaje v živo James Lock. Za svetovni TV prenos bodo uporabili kar 14 satelitov (družba Sacis, ki ima v zakup oddajanje koncerta, ima glede tega veliko težav), doslej pa so si pravico db oddajanja koncerta že zagotovile sledeče države: Španija, Irska, Velika Britanija, obe Nemčiji, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Danska, Finska, Norevška, Portugalska, Turčija, Izrael, Grčija, Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Venezulea, Mehika, Brazilija, Argentina, Čile, Urugvaj, Peru, Bolivija, Združena države Amerike in Japonska. RIM — Massimo Mila je bil ob Fe-deleju D Amicu največji glasbeni kritik v Italiji. Založništvo Rizzoli je izdalo knjigo »Massimo Mila alla Scala -Scritti 1955/1988«, v kateri, kot pove že sam naslov dela, so zbrane kritike, ki jih je Mila objavljal v tridesetih letih ob premierah' v znamenitem milanskem opernem gledališču. Na včerajšnji predstavitvi knjige v Rimu sta Goffredo Petrassi in Roman Vlad poudarila, da delo izžareva ljubezen Mile do glasbe, njegovb moralnost, stil in doslednost v kritiki, hkrati pa tudi njegovo popolno neodvisnost, kar mu je omogočalo, da se je pošteno spuščal v katerokoli polemiziranje, čeprav mnoge kritike predvsem označuje radodarnost, kar pa ne pomeni, da so zato ocene površne oziroma pavšalne. Mila je vedno poudarjal dobre strani del, ki jih je ocenjeval in si prizadeval, da bi v vsakem našel kaj izvirnega. Na predstavitvi je bilo poudarjeno, da je Mila lahko vsem za zgled, ne samo kot kritik, temveč kot človek, ki je spodbujal glasbeno kulturo v Italiji in omikanost. Roman Vlad je izrazil upanje, da bi kmalu prišlo do popolne izdaje vseh kritik Massima Mile. Izdajo sta pripravila Renato Gara-vaglia in Alberto Sinigaglia. Zamejska odprta tribuna Na temo »Manjšini ob meji: Slovenci v Italiji, Italijani v Jugoslaviji«, se bodo razgovarjali predsednik SKGZ Klavdij Palčič, predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau, urednik revije Panorama di' Fiume Ezio Giuricin in predsednik odbora za Evropo pri SKGZ Fer-ruccio Clavora. Oddajo, ki bo jutri po TV Ko-per-Capodistria ob 19. uri, vodi Vojmir Tavčar. 3111 *. Presenečenje! Prikupna plavolaska Michelle Pfeiffer ni, le prelestno bitje in talentirana igralka, pač pa je tudi nadvse zanimiva pevka. Za omenjeno presenečenje je poskrbel režiser Steve Kloves, ki je podpisal film The Faboulous Baker Boys, v katerem igrata naslovno vlogo bratov Baker brata Bridges. Jeff je nedvomno najbolj znani član družine Bridges, vendar se bodo ljubitelji filma prav gotovo spomnili tudi njegovega brata Beauja. Brata Baker sta v Klovesovem filmu glasbenika, točneje pianista, ki si služita kruh v Seattlu, kjer sta v petnajstih letih obkrožila malodane vse nočne lokale, kabarete in plesišča. Po petnajstih letih odkrijeta, da se jima ne piše rožnata bodočnost, ker sta pač zabredla v rutino, zato se odločita, da poživita svoj repertoar s... pevko. Naj takoj povem, da je Klovesov film predvsem zabavno delo, ki v marsičem spomnija na najbolj razigrane trenutke že klasičnega glasbenega filma New York, New York. Prav v trenutku, ko se brata Baker pripravljata na avdicije, ko bosta na odru le dva moška (Frank, ki ima družino in otroke, in Jack, ki slovi predvsem kot lovec na lepe in mlade ženske), ko se bodo v dvorani vrstila »pojoča« dekleta, bomo zaslutili, da se v filmskem loncu kuha res dišeča jed. In res, na oder bo stopila tudi plavolaska Susie Diamond. Dekle je lepo, a kaj, ko prežvekuje žvečilni gumi, preklinja, kot ne vem več kakšna kategorija težakov (čeprav je vsem dobro znano, da težaki preklinjajo manj, kot marsikateri avtomobilist) in si ne zna kako pomagati z mikrofonom! Ko pa Susie le odstrani gumi in zapoje, obstrmita brata Baker, še bolj pa mi gledalci, ki smo Pfeifferovi od nekdaj merili izključno dolžino nog. Filmska zgodba se razvija po logično romantično-po-slovni liniji. Brata se bosta nujno zaljubila v pevko, ki se bo seveda odločila za tistega, ki nima nikakršnih družinskih obveznosti, tako bo zadoščeno morali, saj bo Frankova družina ostala nedotaknjena, Susie in Jack pa bi lahko poskrbela za rojstvo nove. Težko bi primerjali Pfeifferovo s katerokoli »pevko«, mladi igralki pa je treba le priznati, da ima zanimiv glas, ki ga je znal režiser primerno maskirati in mu pomagati na dan. Michelle Pfeiffer morda ne bo izdala LP plošče, Holly-woodu, ki jo je na letošnjih Oskarjih gladko prezrl, pa je le dokazala, da obvlada poklic igralke. Takega potrdila nista potrebovala brata Bridges, ki sta že pokazala, da spadata v višjo kategorijo ameriških igralcev. Sem se bo gotovo priplezal tudi režiser Kloves, ki je vse prej kot zvezda repatica. - današnji televizijski in radijski sporedi - H RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanka: Psammed 11.00 Nad.: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nan.: Časa, dolce časa 12.30 Nadaljevanka: Mio fra-tello Jonathan 13.30 Dnevnik 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa Caffe, 14.10 Tam tam village 15.00 Tednik: L'Aquilone 16.00 Variete: Occhio al bi-glietto 16.10 Mladinska oddaja: Big! 16.00 Kratke vesti 18.05 Nan.: Cuori senza eta 18.40 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: II cavallo in dop-pio petto (kom., ZDA 1968, r. Norman Tokar, i. Dean Jones) 22.10 Volilna tribuna 22.55 Dnevnik 23.05 Aktualnosti: Litva, Estonija in Latvija 0.05 Nočni dnevnik 0.15 Mezzanotte e dintorni 0.35 Kulturna rubrika: Block-Notes ^ RAI 2_________________ 7.00 Variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Rubrika: Gospodarstvo 14.00 Nad.: Quando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti 17.05 Rubrika: Tutto sul Due -Piti sani piu belli 18.15 Šport in knjižne novosti 18.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Variete:... e saranno fa-mosi 22.10 Volilna tribuna 22.55 Dnevnik 23.05 Aktualno: Diogenes 23.55 Knjige: Casablanca 24.00 Dnevnik, vreme in horoskop 0.35 Film: Quai des Orfevres (krim., Fr. 1947, r. Henri-Georges Clousot, i. Louis Jouvet) RAI 3 | 12.00 Vabilo v gledališče: Hamlet (William Shakespeare, r.-i. Vittorio Gassman, i. Elena Za-reschi, Memo Venassi, 2. del) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumenfarna oddaja: Aladinova svetilka 15.30 Videosport: rubrika o kolesarstvu, plavanje 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo (vodita Gigi Grillo in Claudio Pasanisi) 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželna volilna tribuna 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Aktualnosti: Chi l'ha visto? (vodi Donatella Raffai) 22.45 Večerni dnevnik 22.50 Kulturna oddaja: Babele - Parliamo anche d'amo-re (5. del, vodi Corrado Augias) 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti | RTV Ljubljana 1 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki - Skadarsko jezero, 9.30 dok. Bill Oddie v raju, 9.55 dok. A zdaj je maj 10.25 Nadaljevanka; Bluebell 15.00 Prenos iz spominskega centra Josip Broz-Tito 15.25 Svet na zaslonu (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.45 Glasbena oddaja: Nekaj novega, nekaj starega 18.15 Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica Ku-Ku - Škrat zahaja, 18.35 nanizanki Poltrona Express, 18.45 Noro, no-rejše, norišnica 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.20 Bajke na Slovenskem 20.50 Nad.: Smileyjevi ljudje 21.45 Dnevnik in vreme 22.10 Ex libris: Zgodbe o rožah 23.05 Film: Mesto v oblasti (dram., VB 1982, r. Alun Francis, i. Glenda Jackson, Jon Finch) TV Koper 13.45 Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Tenis: turnir ATP (pon.) 16.45 Košarka NBA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Rubrika: Play off 19.30 Odprta meja 20.00 TVD Stičišče 20.30 Odbojka - World Lea-gue: Brazilija-Italija 22.00 TVD Novice 22.15 Oddaja o košarki: Sotto-canestro 23.00 Veliki tenis 0.30 Eurogolf jg RTV Ljubljana 2 15.00 Glasbena oddaja: Evro-song 17.00 Nan.: Making News 17.50 Studio Maribor 19.00 Rogaški instrumentalni kvintet in ansambel Braneta Klavžarja^ 19.30 Dnevnik, 20.00 Žarišče 20.30 Oddaja o SP v nogometu '90 21.00 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana: 3. Schnitkejeva Simfonija 21.50 Skupščinska kronika 22.20 Glas. oddaja: Evrosong C CANALE5 . ?-10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat - L adozione, . 10.001 Jefferson tO.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo č ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop- isn pie o.OO Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cercoeoffro , '60 Zdravniški pregled . '30 CanaleSzavas 00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 2g T ra moglie e marito ■■=5 Variete: Striscia la noti- 2o» zia •40 Variete: Oggi sposi (vodi 25 Lorella Cuccarini) ‘‘O Variete: Rivediamoli 23 in (Voc^ Fiorella Pierobon) 0 Variete: MaUrizio Co- J.On ?tanzo Show Variete: Striscia la noti- 1.10 Sa(P°n-) j j- Rimske novosti Nanizanka: Lou Grant -^ ultimo volo RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.15 Nanizanka: Ironside 9.15 Filmske novosti 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Aktualno: Voti e volti 12.15 Nan.: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto delLamore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Servizio esclusivo 20.30 Film: Ormai non c’e piu scampo (dram., ZDA 1980, r. James Goldstone, i. Paul Newman, Jacgue-line Bisset) 22.30 Italija sprašuje 23.35 Aktualno: Mbney 0.45 Film: Dinamite Jim (vestern, Šp.-It. 1967, r. A. B. Granada, i. Luis Davila, Fernando Sancho) 1.45 Nanizanka: Dragnet 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Glasbena oddaja: Dee-Jay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: L incredibile Hulk, 19.30 Genitori in bluejeans 20.00 Risanki: Alvin, Zerp in condotta 20.30 Nanizanka: Big Man -Polizza droga (r. Steno, i. Bud Spencer) 22.30 Rubrika: Calciomania 23.30 Nanizanka: Troppo forte - Cercasi Dori disperata-mente 24.00 Variete: Play boy Show 1.10 Košarka: prvenstvo NBA - play off 12.30 13.00 15.15 18.15 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 20.30 22.30 24.00 0.30 Aktualno: Piacersi per piacere Otroški variete: Sugar Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora Branko in zvezde Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills Filmske novosti Risanke in smešnice Aktualno: USA Today Branko inzvezde Nan.: Body Business, 21.30 Houston Knights -due duri da brivido Rubrika: Forza Italia Rubrika o motorjih Odeon šport TMC 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 TV film: Anonima cuori solitari (kom., ZDA 1972, r. Jay Sandrich, i. Rosa-lind Russell) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Ilparoliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 22.00 Rubrika o nogometu 23.15 Vesti: TMC News 23.30 Športne vesti 24.00 Film: Alle soglie della vita (dram., Šved. 1958, r. L Bergman, i. Ingrid Thulin, Bibi Andreson) TBLEFRIULI____________ 11.30 Nan.:L'albero delle mele, 12.00 La grande barriera 12.30 Velike razstave 13.00 Nanizanki: Love story, 13.30 T enente OHara 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 19.40 Volilna tribuna 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Frontiera 22.00 Srečanje s strankami 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Un eroe da guattro soldi 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revi val; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Volilna tribuna; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.27 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Revijski orkestri; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bub-bling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Priljubljene operetne melodije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Predstavniki devetih strank za okroglo mizo v Kulturnem domu Kako ovrednotiti medetnični prostor Gorice in skupno oblikovati prihodnost v Evropi Udeleženci okrogle mize v Kulturnem domu (foto Čubej) Enoglasnemu zboru o hvalevredni pobudi okrogle mize o skupnem oblikovanju prihodnosti na Goriškem, za katero je dala pobudo SKGZ, se seveda pridružujemo tudi mi. Ne moremo pa ob tem spregledati, poleg pozitivnega momenta, tudi senčno stran zadeve dejstvo, da se je pogovor o tako pomembnem vprašanju odvijal v vrhuncu volilne kampanje in da je bilo torej to ozračje pogojujoče. Pred volitvami, to vemo pač iz prakse, je zmeraj veliko obljub in poplava lepih besed, več pretvarjanja kakor iskrenosti. Pozdraviti sicer velja tudi dejstvo, da je do okrogle mize, do soočanja, prišlo in da je bila udeležba predstavnikov strank in gibanj, ki se potegujejo za mesto v občinskem svetu zelo dobra. Bili so prisotni predstavniki osmih strank in gibanj. Spodbudna je nadalje ugotovitev, da so med poslušalci prevladovali mlajši in da smo lahko prisluhnili tudi stališču predstavnika novogoriškega Demosa, kakor tudi goriškega župana Scarana. Izhajajajoč iz ugotovitve, da v enem debatnem večeru - okrogla miza, tista v sredo, v mali dvorani kulturnega doma je trajala dobri dve uri - ne bi mogli nuditi vseh odgovorov na sila razvejano problematiko sožitja mede-tične skupnosti, ki se skriva pod geslom, je nujno treba izluščiti nekaj glavnih misli iz kopice (skoraj dvajset) posegov. Skoraj vsi govorci so bili mnenja, da v Gorici sožitje obstaja. Različni so v ocenah, če je to najvišja stopnja sožitja medetične skupnosti in kaj bi bilo treba storiti, da se nasplošno ugodno ozračje, tudi pod vplivom sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji še izboljša. Kar nekaj govorcev je ocenilo/da je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih več pristnosti in iskrenosti, skoraj vsi so si bili edini v napovedi, da je družbeni in gospodarski razvoj mesta v novi vlogi Gorice ne več kot perifernega centra zahodnega sveta, na meji z vzhodnim svetom, ampak kot središča, nastajajoče nove Evrope. Po uvodnih besedah predsednika pokrajinskega odbora SKGZ Borisa Perica, ki je obrazložil smisel in cilj pobude, je krog posegov, vseh žal ne moremo omeniti, pričel Igor Komel (glavni slovenski kandidat na listi KPI) z ugotovitvijo, da je treba medetnični prostor Gorice, ki je pač stvarnost in danost, torej nekaj kar obstaja, ustrezno ovrednotiti, ker je to osnovni pogoj novih možnosti razvoja v hitro spreminjajoči se Evropi. Na stopnjo sožitja oziroma na iskre- nost sožitja med tu živečimi skupnostmi, kakor tudi na izboljšanje odnosov med italijanskim prebivalstvom in "Goričani" preko meje vplivajo še strahovi preteklosti, ki jih je treba odstraniti, seveda obojestransko, je menil dr. Damjan Paulin in naletel na soglasje goriškega župana in še marsikoga. Komunist Busolini je menil, da je predpogoj razvoja in torej tudi drugačnega vrednotenja sožitja na narodnostno mešanem območju v premostitvi dosedanjega koncepta vloge naše Dežele v vojaškem paktu. Bratina (KPI), je poudaril, da smo na sožitje obsojeni, da se tu ne da nič spreminjati, ključno pa je vprašanje, če menimo, da je sožitje vrednota ali ovira. V politični praksi se kažeta, tako pri večini, kakor pri manjšini, dve usmeritvi: politika odpiranja in politika nacionalnega zapiranja. Zanimiv in morda najbolj stvaren je bil poseg krščanskega demokrata For-nasirja. Spremembe v Sloveniji nas silijo v revizijo ne samo naše miselnosti, ampak tudi na ^področju prostorskih izbir v Gorici. Župan Scarano je poslušalcem obrazložil teorijo o enotni groriški (in mittelevropski) kulturi, kajti ne glede na narodnost smo vsi pod njenim izrazitim vplivom. Socialist Zanini je opozoril na nevarnost poenostavljanja in slikanja v črnobelem - vse kar je na zahodu naj bi bilo dobro, vse kar je na vzhodu pa slabo; jutrišnja Evropa bo prav gotovo nekaj drugega. Jože Cej je menil, da mora Gorica zavestno delati za ponovno pridobitev značilnosti medetične skupnosti, kar je bila njena specifika. Za socialista Waltritscha je glavni razlog za danes razmeroma nizko kakovost sožitja slabo poznavanje preteklosti. Kljub temu pa je uveljavljanje posameznika in preko njega celotne skupnosti možno, pogojeno pa, ne toliko od zunanjih dejavnikov, kakor od sposobnosti posameznika. Potrebni sta velika strpnost in stalno soočanje, najslabše bi bilo, če bi zašli na pot nacionalizmov, ki se že kažejo v raznih evropskih državah. O potrebi po dosledni korektnosti in strpnosti je govoril zeleni'Fiorelli, medtem ko je odvetnik Genovese opozoril nad nevarnostjo izgube istovetnosti. V razpravo sta posegla tudi predstavnika republikanske in liberalne stranke. Nekateri govorci so, pod vplivom nedeljskih volitev, povsem zgrešili temo okrogle mize in izrabili priložnost za pojasnjevanje ozkih volilnih stališč stališč svoje stranke. Krog govorcev je zaključil dr. Mirko Primožič, ki je dejal, da se strinja z marsičem, kar je bilo povedano, vendar je treba za odkrit pogovor, tudi o "strahovih" pretekle, oziroma polpretekle dobe obojestransko pripravljenost. Predvsem pa je treba začeti preučevati odnose med skupnostmi z zgodovinsko objektivnostjo. Upoštevati je treba, da se zgodovina odnosov med tu prisotnimi narodi ne začenja leta 1943 ali 1945, ampak mnogo prej. Kakšne značilnosti in posledice je imelo to obdobje pa se žal, prepogosto skuša zamolčati. Na Expomegu okrogla miza o tujih vlaganjih Danes dan Slovenije Po včerajšnjem uradnem dnevu Madžarske na 20. mednarodnem blagovnem sejmu Ezpomego, je danes uradni dan Slovenije. Ob tej priložnosti bodo goriški sejem obiskali številni predstavniki gospodarskih organizacij iz sosednje republike. Ob 16. uri bo v konferenčni dvorani v Ulici della Barca okrogla miza na temo: Tuja vlaganja v Jugoslaviji — prve izkušnje v izvajanju novih gospodarskih in finančnih predpisov. Ob 18. uri bo v prostorih sejemske restavracije sprejem, ki ga pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. Sejem Expomego, ki se odvija tako na razstavišču v Ulici della Barca, kakor v Tržiču, ob Kanalu Valentinis, bo odprt še do nedelje. Urnik obiska je ob delavnikih od 16.00 do 22.30 ob sobotah in nedeljah pa od 10.00 do 22.30. Skozi tržiško pristanišče motorji Suzuki za Madžarsko? Skozi tržiško luko naj bi poleg japonskih avtomobilov za tržišča zahodne in srednje Evrope, uvažali tudi motorje in druge izdelke znanega japonskega koncerna Suzuki za: Madžarsko in druge dežele Vzhodne Evrope. O tej novi možnosti je tekla beseda ob včerajšnjem obisku madžarskih gospodarstvenikov na Ex-pomegu v Gorici in kasnejšem obisku tržiške luke. Japonci so zainteresirani za gradnjo velike tovarne na Madžarskem, kjer bi v prvem obdobju v glavnem montirali dele motorjev, v drugem obdobju pa bi tudi posamezne dele proizvajali. Pošiljke bi iz Japonske dostavljali v Tržič z ladjami. Zadeva je toliko bolj zanimiva, ker so že v teku pogajanja da bi Portorosega postala glavna luka za uvoz japonskih avtomobilov. Menda Madžari razmišljajo tudi, da bi matično luko njihovega brodovja, ki je zdaj v Kopru, premestili v Tržič. Qan Predsedstva Slovenije Oman gost SSk v Števerjanu Član Predsedstva Slovenije Ivan Oman je bil v sredo na obisku tudi pri Slovenski skupnosti na Goriškem. V Brdih, na Oslavju in v Števerjanu si je ogledal dve vinski kleti ter se zadržal v pogovoru o problemih kmetijstva in vinogradništva s posebnim poudarkom na stanje v jugoslovanskih Brdih. Omana sta spremljala deželni tajnik stranke Jevnikar in deželni tajnik Ter-pin, srečanja pa so se udeležili tudi nekateri kandidati za občinski svet v Gorici. Danes bo v gosteh SSk poslanec Karel Smolle. Ob 10.30 bo v Palače hotelu srečanje, kjer bo prisoten tudi tajnik NSKS Pipp. Zvečer ob 21. uri prireja SSk zaključno zborovanje v Sovodnjah pred spomenikom. Volilna kronika KPI prireja danes ob 18. uri pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu zaključni volilni shod na temo KPI govori z mestom. Govorila bosta Igor Komel in Anna Di Gianantonio, kandidata za izvolitev v goriški občinski svet. Zaključil bo senator Nereo Battello. Zeleni golobice prirejajo danes sledeča zborovanja: ob 10.30 pred ljudskim vrtom, Verdijev korzo (govorili bodo poslanka zelenih v evropskem parlamentu Adelaide Aglietta, odv. Roberto Maniacco, Renato Fiorelli, Marko Marinčič, Mauro Radigna); ob 16. uri bodo pred ljudskim vrtom govorile predstavnice WWF in AIPA Elena Russo, Giulia Bortolotti in Clau-dia Marega; ob 18. uri v Podgori (pri spomeniku): Livio Semolič, Marko Marinčič, Milan Devetak; ob 19. uri v Pevmi (pri spomeniku): Livio Semolič, Marko Marinčič, Milan Devetak, Na-dia Valentinsig; ob 22. uri zaključno srečanje z vsemi kandidati na Kornu. Kandidata Silvino Poletto (KPI) in Renato Fiorelli (Zeleni golobice) bosta danes ob 17. uri na trgu pred Sveto-gorsko postajo govorila o potrebi po premeščanju meja. Občinska enotnost Doberdob prireja nocoj ob 20.30 zaključno srečanje z volilci na sedežu društva Jezero. Občinska enotnost Sovodnje prireja nocoj ob 21. uri srečanje z volilci v Sovodnjah v gostilni pri Marino tu. Lista Uniti per Cormons prireja danes od 9. do 11. ure manifestacijo v Ul. Matteotti v Krminu; od 18.30 dalje bo na Trgu Liberta nastop kandidatov in koncert raznih ansamblov, zaključil pa bo sen. Nereo Battello. _______________kino_________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Lettere d'amore«. VERDI 20.30 Baletna predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Vogliose .e insa-ziabili per stalloni superdotati«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 Koncert pianista A. Longuicha. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Intimita bestia-li di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Jezus iz Nazareta II. del«. 20.30 »Devet in pol noči«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita - Dom Boscova ulica 175 -tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497. __________pogrebi_____________ Danes ob 12. uri Lidia Comelli por. Piso-ni iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 13.15 Federico Battistin iz splošne bolnišnice v Moraro. Pavšič (PSI): Za pravi odnos do naše ljubiteljske kulture Rudija Pavšiča poznajo ljudje v Gorici in na Goriškem kot športnika in organizatorja kulturno-prosvetne dejavnosti. Dolgoletne izkušnje na področju ljubiteljske kulture bi rad s pridom uporabil na politično-upravnem področju, kjer bi bilo potrebno, po njegovem, marsikaj izboljšati, predvsem pa ljubiteljski kulturi posvetiti veliko več pozornosti. Rudi Pavšič je kandidat socialistične stranke za občinski svet v Gorici. Na seznamu kandidatov ima št. 30. Kandidira pa tudi za rajonski svet v Pevmi, kjer ima na listi PSI št. 3. Zakaj je potreban prisotnost, kandidatura in izvolitev slovenskih predstavnikov v razne organe? Verjetno ni treba posebej poudarjati pomembnost izvolitve slovenskih kandidatov v vsa javna telesa, kjer je to mogoče. Prisotnost slovenskih predstavnikov namreč zagotavlja, da se bodo vprašanja, ki so tesno povezana z našo narodnostno skupnostjo, prej in hitreje reševala. Sicer sem prepričan, da je to le prvi, čeravno osnovni korak na poti uresničevanja naših zahtev. Potrebno je namreč, da si zagotovimo čim-širšo solidarnost italijanskih krogov, ki naše zahteve podpirajo in so jih pripravljeni uresničiti. Kot predstavnik, oziroma aktivno angažiran na področju kulturne dejavnosti slovenskih društev v Gorici in na podeželju, prav gotovo imate svoje poglede na vlogo občine in drugih ustanov v tem sektorju? Kot odgovoren za dejavnost Zveze slovenskih kulturnih društev na Goriškem ter sodelavec v raznih kulturnih sredinah na področju ljubiteljske kulture moram reči, da sem si ustvaril dokaj stvarno sliko na tem področju. Zato mi ni težko ugotoviti slabosti, ki jih javne uprave kažejo do naših kulturnih društev in pobud. Najprej bi rekel, da so denarne podpore, ki so namenjene našim društvom, daleč prenizke in ne odgovarjajo stvarnemu obsegu dejavnosti, ki jih te sredine izražajo. Po drugi strani pa obstaja na občinski ravni splošno nezanimanje za svet ljubiteljske kulture. Sicer bi moral reči, da so nekatere italijanske skupine in društva deležne "posebnega tratmaja", medtem ko morajo slovenska društva beračiti za vsako liro. Menim, da naša kultura ni drugorazredna, vredna je vsega spoštovanja. Mislite, da bo izid nedavnih volitev v Sloveniji vplival na odločitve slovenskih volilcev v Gorici? Vsekakor ne v tolikšni meri, da bi bilo to opazno v volilnih izidih. Šestega maja volimo za obnovitev uprav. Gre za krajevne stvarnosti, na katere bo signal iz Slovenije imel zelo malo vpliva. Kaj pa očitki, da so socialisti zmeraj bolj pasivni do reševanja slovenske problematike? Če se gremo obrekovanje in zdrsnemo na raven žalitev, tudi osebnih, potem lahko rečem, da taki očitki prihajajo največkrat s strani tistih, ki so sami obremenjeni s celo vrsto napak in jim je pasivnost domača stvar. Če skušam odgovoriti na zastavljeno vprašanje, bi rekel, da je aktivnost, ali pasivnost, odvisna pač od posameznika. Lahko se zgodi, da se najde pasiven socialist, je pa še vedno, veliko drugih, ki so v teh letih dokazali kakovost in sposobnost v politično-upravnem smislu. Velikega pomena je, da s preferenčnim glasom podpremo vse kandidate, ki so doslej dokazali sposobnost in pripravljenost do dela. Maligoj: KPI naj se zavzema za korenite spremembe v družbi Stanko Maligoj iz Podgore kandidira na listi KPI za izvolitev v goriški občinski svet. Med kandidati je njegova preferenčna številka 22. Takole je odgovarjal na naša vprašanja. V KPI ste se opredelili za stališča Cos-suttove komponente. Mislite, da se danes še dosti volilcev, še posebej med Slovenci, prepoznava v teh stališčih? Prepričan sem, da je danes večina komunističnih volilcev proti spreminjanju imena partije. Ljudje volijo dosedanji znak: za drugačnega ne bi več volili. Na kongresu smo imeli tri struje, mislim pa, da sta se po kongresu izoblikovali dve stališči, eno za spremembo imena in simbola, drugi pa smo proti. To zato, ker smo prepričani, da je še veljavna in učinkovita linija, ki jo je partija zagovarjala do leta 1976, ko se je bolj dosledno borila za interese delavcev in nasploh šibkejših državljanov. Kasneje je opustila to linijo in to se danes pozna tudi na sindikalnem področju, kjer je prišlo do ošibitve sindikatov s pojavom vsakovrstnih avtonomnih sindikatov. Potreben je torej povratek k programu, ki naj postavi v ospredje korenite spremembe v družbi. Izvolitev slovenskih predstavnikov na listi KPI odvisi tudi od tega, ali bodo slovenski volilci s preferenčnimi glasovi strnjeno podprli po več slovenskih kandidatov in ne le po enega. Ali ne utegne delitev na razne komponente negativno pogojevati možnosti izvolitve Slovencev na listi KPI? To je res velik problem, ki smo si ga tudi sami postavili. Delitve gotovo obstajajo tudi med Slovenci. V razpravi, ki smo jo imeli v partiji, smo prišli do zaključka, da se prepusti volivcem svobodna izbira med kandidati. Partija podpira nosilce liste, vsi ostali pa so na isti ravni. Tokrat je prvič tako, saj je doslej partija usmerjala preference kandidatom, letos pa bodo o izvolitvi komunističnih občinskih svetovalcev odločali predvsem volilci. Kakšna bi morala po vašem mnenju biti v prihodnjem petletju politika KPI na Občini? Predvsem je potrebna močnejša opozicija na vsaki ravni. To še posebno v taki stvarnosti, kakršna je goriška, kjer ima KD premočno večino in je doslej delala, kar je hotela. Doslej je KPI izvajala prešibko opozicijo, marsikaj je dopustila brez dovolj odločne opozicije, to pa je večina izkoristila za upravljanje s klientelističnimi metodami: naredili so nekaj samo tam, kjer imajo glasove, opustili pa so reševanje vseh socialnih problemov. Volilci morajo pri izbiri upoštevati to, kar je uprava uresničila ali pa ni, ne pa predvolilnih obljub. Kakšna naj bo v naši stvarnosti pot za uresničevanje sožitja in zadovoljivo rešitev vprašanja zaščite naše narodnostne skupnosti? Glede zaščite je bilo stališče KPI vedno jasno: predstavili smo zakonski osnutek za globalno zaščito in se vedno na vseh ravneh dosledno zavez-mali za priznanje pravic Slovencem. Kar pa se tiče sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani, )e potrebno sodelovanje pri konkretnih pobudah, od skupnih proslav do drugih manifestacij. Ločevanje koristi samo vodilnemu razredu in KD-Podgori smo v sodelovanju med rajonskim svetom, društvom, VZPI uresničili marsikaj. Sicer P® je naša ideologija prav za premeščanje naciona nih konfliktov ob spoštovanju različnih identit® - Začel se je ciklus »Mladi mladim« Orkester mladostnega poleta Prvi gost letošnjega cikla »Mladi mladim«, ki ga v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije prireja naša Glasbena matica in za katerega skrbi priznani pedagog prof. Aleksander Rojc, je bil v petek zvečer v Luteranski cerkvici na Trgu Panfili Simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, ki ga vodi mladi dirigent Franci Rizmal. Na sporedu so bile Honeggerjeva Poletna pastorala, Haydnov Koncert v C-duru Hob Vllb 1 za violončelo in orkester ter Beethovnova Simfonija št. 1 op. 21 v C-duru. Solistka na violončelu je bila Ajda Zupančič. Skladbe torej, ki zahtevajo skrbno in natančno podajanje. Čelistka Ajda Zupančič Okrog 30-članski orkester iz Ljubljane (njegova normalna zasedba je sicer večja) se je simpatično predstavil predvsem z mladostjo svojih članov, saj ga sestavljajo od 2. do 4. letnika srednje glasbene šole. Toda kljub mladosti se je predstavil tudi z zavidanja vrednim muziciranjem, vzorno disciplino in občutkom za komorno zvočno ubranost, skladbi nežnih pastelno obarvanih tonov, in pa v Beethovnovi Simfoniji, kjer pa je bilo, kar zadeva zvočno kompaktnost, čutiti pomanjkljivo število violončelov in basov in odsotnost timpanov. Mladi izvajalci so to nadoknadili z zvočno intenzivnostjo ostalih godal in pihalno-trobilno zasedbo. Pri Haydnovem Koncertu za violončelo in orkester smo v mladi študentki 4. letnika violončelistične šole prof. Škerjanca, Ajdi Zupančič, zaznali ne- sporen glasbeni talent, ki zna iz godala izvabljati, predvsem z dobro tehniko loka, čiste in prijetne zvoke. Škoda le, da je bila orkestrova soigra skoraj ves čas premočna, zaradi česar se je učinek njenega solističnega muziciranja izgubljal. Očitno je treba razlog za to iskati v zelo neobičajni akustičnosti cerkve, ki potencira ansambelsko muziciranje na škodo solista. Kljub temu pa je bila skladba podana korektno tudi po zaslugi dirigenta Rizmala, ki je celoten koncert vodil z nazorno gesto in preglednim obvladanjem orkestra in njegovih sposobnosti, ki so za tako mlad in dejansko, šolski orkester presenetljive in samo potrjujejo visoko raven ljubljanske glasbene šole. Žal maloštevilno občinstvo (pogrešali smo zlasti gojence šole Glasbene matice, pa tudi tiste s konservatorija) je orkester, solistiko in dirigenta nagradilo z močnim aplavzom, (jk) Prihodnji teden literarni večer v Kulturnem domu Počastitev obletnice Cankaijevega rojstva Slavistično društvo a tudi letos literarni ve- Je torje spodbudil, da nadaljujejo po zastavljeni poti in onovno ponudijo tržaškemu občinstvu izbor najžlah-iejše pesniške in prozne bere, ki trenutno nastaja v slovenskem kulturnem prostoru. po tm Ce je venski kulturni praznik, tedaj naj bo dan Cankarjevega rojstva trenutek vedrega vpogleda v to, kar naj bi bila literarna, kulturna in - zakaj nel - tudi politična dediščina velikega pisatelja. Tisti, ki jo s peresom v rokah in z naostrenim duhom nadaljujejo, oblikujejo aku' narod. Spoznavanje umetnika skozi živo besedo ima še dodatno draž. Kaj bi dali danes, ko bi mogli spet enkrat poslušati kakšno Cankarjevo predavanje v Trstu? Smisel literarnega večera je prav v tem, da si umetnik in tisti, ki po njegovih delih sega, vsaj za trenutek -čeprav največkrat anonimno - pogledata iz oči v oči in v živem človeškem stiku sprožata tisto nevidno, vendar neobhodno potrebno ocutje smiselnosti pisanja in branja. Umetnik mora začutiti, da ne proizvaja mrtvih črk, temveč da za nekoga piše. Bralec oziroma poslušalec pa s svojim odzivom dahne v umetnino najbolj bistveno: trajanje v času, življenje. Srečanje z literaturo v obliki literarnega večera je torej nekaj posebno občutenega, skoraj nekaj obrednega, ker ob živem stiku z umetniško besedo ne moremo ostati duhovno otrpli, neprizadeti. Na besedi sloni vsa naša bit in če je beseda še posebej prečiščena in po pesniškem navdihu izrečena, potem se mora v nas nekaj premakniti, nekaj, česar ni mogoče doreči do konca. Literarni večer »Moje delo je slutnja zarje«, ki ga prireja Slavistično društvo, bo v četrtek, 10. maja, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Od svoje pesniške žetve bodo zbrali najžlahtnejše klase Jože Snoj, Milan Jesih, Majda Kne, Lojze Krakar, Ervin Fritz, Marjan Tomšič, Aleksij Pregare in Miran Košuta. Literarni večer sponsorizira Tržaška kreditna banka. (ris) Odprta jezikovna vprašanja premakniti z mrtve točke Ko sem 5. aprila letos v Primorskem dnevniku prebrala Tolmince, sivke in generale, sem opazila, da sta se v moj člančič vrinili dve napakici. Prvo so zagrešili v tiskarni, in sicer: narečno obarvani glagol »nasekati se ga« (v pomenu: napiti se), se je spremenil v »nasedati se ga«, a bilo je na golo oko razvidno, da gre za škrata. Druga pogreška pa je moje maslo. Med tipkanjem besedila - ne znam namreč pisati direktno na stroj - namesto na-novoskovane oblike se mi je napisala novoskovana, mislila pa sem na konstrukt »tolminotti«, ki ga brez vsake potrebe sami nanovo uvajamo in vlečemo iz pozabe. Priznam, stavek sem zasukala malce nerodno, pa še zlog na izpustila. Zdaj pa sem vesela - o felix culpa! - da je na od nanovo odpadel, ker se je 13. aprila oglasil prof. Branko Marušič in povedal svoje pa še marsikaj koristnega pristavil in svetoval, kar bi kazalo udejaniti, vsaj poskusiti. Koncem aprila pa se je z daljšim zapisom Ohraniti avtentične slovenske nazive! - o prevajanju lastnih imen (PD 27. 4. 1990) - izčrpno in premišljeno oglasila prevajalka in profesorica Diomira Bajc in spregovo- rila o svojih prevajalskih izkušnjah in spoznanjih ter jih podkrepila s tehtnimi pripombami in pomisleki, o katerih bi kazalo razmišljati in pretežni del tudi oberoč sprejeti, ne glede na začetne zadrege in težave, ker smo že predolgo let gojili - iz nonšalantnosti? iz stare navade, železne srajce? iz prirojene prijaznosti? iz servilnosti? - neustrezne oblike, ne da bi se potrudili, da najdemo najbolj primerne in edino mogoče. Tudi po moji sodbi je že skrajni čas, da premaknemo ta povečinoma odprta vprašanja iz mrtve točke, ki se je tekom let že sklerozirala in mumificirala, in temeljito od a do ž vse po vrsti pretresemo (sprašimol), razčistimo svoje precej (z)motne ali dokaj zamegljene pojme in predstave in sprejmemo slednjič najboljše (kaj je to?). Potruditi bi se morali družno, da iz malodane babilonskega kaosa, anarhije in brezvladja, kjer vsak izmed nas in vsi skupaj... šušmarimo na drobno in na debelo, počenjamo, kar se nam trenutno zljubi, kar hočemo, zmoremo in... (ne) znamo, čisto poljubno, z rezultati, ki so, kar so, precej Izšel je zbornik pisatelja Stanka Majcna Stanko Majcen, slovenski pesnik, prozaist, dramatik in 6sejist, je bil zaradi svojega političnega delovanja na zemljevidu slovenske literarne zgodovine »bela lisa« do šestdesetih let, ko ga je postopno v literarno zavest vračala Marja Borštnikova, zares pa so o njegovem delu lahko na-SUs spregovorili šele leta 1982 v Kranju na srečanju pesni-. ^ in nato leta 1988 v Mariboru na simpoziju ob 100-letni-C1 Majcnovega rojstva. _ Kot povzemamo po Ljubljanskem Dnevniku, je Goran Schmidt štirinajst referatov, ki so obravnavali poezijo, pro-Zo in dramatiko Stanka Majcna zbral v prvem delu knjige z naslovom »Majcnov zbornik«, ki so jo pred kratkim predstavili v Društvu slovenskih pisateljev. V drugem delu 300 strani obsežnega zbornika pa najdemo slikovno gradivo in večinoma še neobjavljene dokumente o življenju in delu Stanka Majcna, v tretjem pa še bio-bibliografske podatke, ki pa niso popolni, saj so tik pred zaključkom redakcije zbornika našli celo vrsto doslej neznanega proznega in dramskega besedila, ki ga bodo objavili v majski številki mariborske revije Dialogi. Omeniti velja, da je »Majcnov zbornik« založila Založba Obzorja v izjemno lepi obliki. revceni običajno, na ravni, ki ni niti zadovoljiva, kaj šele zavidljivo visoka, - v kolikor toliko urejen, logičen in zanesljiv svet, kjer je, kot nas pregovor uči, vsaka stvar na svojem mestu in eno mesto za vsako stvar, ne pa vse narobe in pele-mele, ena sama miškulanca brez reda in obreda. V deželo, ki se kajpak ne brani popravkov in izboljšav, ki si ne domišlja, da bo Indija Koromandija, vendar zavestno le težila k dopolnitvam, poglobitvam in k popolnosti, pa čeprav je tretja nedosegljiva. Upam, da ne bo ostalo, kot največkrat ostane, le pri dobrem nasvetu -mislim na glosarij, za katerega pledi-ra... (gospod, tovariš ali onorevole?) profesor Branko Marušič - in pobožnih željah Bajčeve in Miličeve. Upam, da si bo kakšna pristojna ali odločilna inštitucija - lahko je tudi samo merodajna, ji bomo odpustili jezikovno laksnost! - vzela zadevo k srcu in postorila vse, kar je treba, da bi se zamisel uresničila v vsesplošno veselje in radost: prevajalcev, časnikarjev, piscev, govornikov, študenteri-je in vse slovenske srenje (znotraj slovenskih meja in razkropljene po svetu). Upam, da bo zrnje padlo ha plodna tla - ne na kakšno granitno skalo - in obrodilo Obilen sad. Če pa bo naletelo na brezbrižnost in čez čas potonilo v gluho pozabo, bomo spet tam, kjer smo. Primorani pač, da hodimo naprej (in nazaj ritenski!) stara pota in ubiramo iste (napačne) stopinje ter da si v stiski in težavah pomagamo iz zagate po bolj ali manj ali čisto nič izostrenem posluhu, ali se zatečemo k prijatelju - ali na prvi urad za informacije - po strokovno nestrokovni nasvet. Povedano na kratko: vsak godec in muzikant bo piskal in muziciral po svoje, velikega in uglašenega orkestra za v svet in v Can- karjev dom pa zlepa ne bomo pridelali ali skup spravili. In to je vse. Ne, še žepni nasvetek. Zadnjič sem to drobceno vprašanjce spreletela, ker je bilo že drugih reči dovolj. No: mi Slovenci pišemo obvezno z veliko začetnico tudi tista lastna imena, ki označujejo osebe po narodnosti, državljanstvu ali kraju (recimo Slovenec, Italijan, Anglež, Tolminci, Furlan, Celjanka, Tržačanka, Openci itd.). Italijani pa iz nekoč ravno tako obvezne velike začetnice vse pogosteje, da ne rečem kar splošno, prehajajo k rabi male. Torej: torinesi, milanesi, sloveni, francesi, friulani, piemontesi... Mala začetnica ni predpisana in velika ni prepovedana, vsak prevajalec ali pisec se lahko odloči za tisto inicialko, ki mu je bolj všeč. Jaz, ki pišem celo boga z malo začetnico (zaradi tega ni nič manjši! Niti za tisočinko milimetra! Hvala bogu, ni od mene odvisen! Kvečjemu jaz od njega! On pa vsaj do danes mi ni poslal protestnega pisma, naj prešaltam na veliko začetno črko!), pišem z malo tudi ...vražje tolminotte (pa tolminese) et co. Vi pa kakor č 'ste (hočete)! Smo ali nismo v demokraciji? JOLKA MILIČ Popravek Taka je pač »zahrbtna usoda« epigramatikov. Kuhajo, sikajo, zbadajo, smešijo, a so proti tiskarskim škratom popolnoma brez moči, pa naj jim še tako nategujejo ušesa. Skratek se je namreč spravil nad naslov enega izmed epigramov Alda Rupla, ki smo ga objavili v včerajšnji številki in ga spremenil kar v »Čitek«. Naslov omenjenega epigrama pa je nedvoumno »Očitek«. Kongresni in kulturni center Cankarjev dom lz Ljubljane se pripravlja na 10-letnico delovanja. Da bi bolje prikazali prehojeno pot te ustanove, smo se odločili, da intervjuvamo direktorja Kulturno-umetniškega programa Cankarjevega a°ma Sergeja Dolenca. Dolenc je že od same Ustanovitve v vodilni ekipi Cankarjevega doma, , je prvi dve leti skrbel za glasbeni program, {sta 1982 pa je sprejel prej omenjeno funkcijo. , ed zaposlitvijo v Cankarjevem domu je devet et delal na filmskem področju, preko 21 let pa na RTV Ljubljana. Tu je skrbel za snemanje zvo-Ka' Pet let pa bil direktor glasbene produkcije. 81 nam na kratko predstavili 10-letno delo-®nje Cankarjevega doma? »Najprej bi poudaril, da prvi dve leti delovalo Cankarjev dom še ni razpolagal s prostori, ima danes. Cankarjev dom je začel delo-oti postopno, držal se je programskih izhodišč, hh je začrtala komisija pri takratnem ustano-‘tvenem odboru. Na podlagi teh izhodišč se ovnamo še danes, čeravno ugotavljamo, da jih tnJreba' vsai nekatera, korigirati. Ugotavljamo špi smo jih docela uspeli uresničiti, čeprav tun- po desetJh letih. V program smo vključili vm hkovno dejavnost, in to kljub temu da pr-°tno ni bila predvidena v konceptu delovanja. n v teh desetih letih je bilo največ storjenega £ Področju glasbe; ta ima največji delež v kul-. no-umetniškem programu (približno 70%). Z I Saditvijo odra Velike dvorane smo zadnja sij0 Uspefi privabiti v hišo ljubljansko Opero, our. Pa smo posvetili pozornost tudi ostalim ^benim žanrom. tov . gledališkem področju smo omogočili gos-iqvc,n/a številnih gledaliških hiš, tako iz Jugos-tciiJč kot tujine. Izpeljali smo več eksperimen-ifcj j h produkcij (npr. Helios, Brigade lepote, teh 10 letih smo nadalje uveljavili video ve ost,- izpeljali smo video bienale Cankarje-6e^a.d°ma in podprli video produkcijo. Pomem-Pod/®. tudi prispevek Cankarjevega doma na dovodu kulturne vzgoje, v prvi vrsti pri posre-iilPisl,U umetnostnih dosežkov mladih in pa Pierfj , umetnosti, zlasti pri predvajanju neko-N*lnih ‘iImskih del.« Alj ^Katere vaše produkcije so zelo drage. j0 j^.jih uspeva prodajati v druge republi- Plasj^tn0 produkcijo smo že nekajkrat uspeli Po qip" v jugoslovanski prostor. Eksperimental-uališko predstavo »Krst pod Triglavom« Pogovor s Sergejem Dolencem Deset let Cankarjevega doma smo uprizorili npr. v Zagrebu, Beogradu, itn., isto velja za »Brigade lepote«, medtem ko za glasbene predstave tega ne bi mogel reči. Sicer pa smo precej dejavni na področju posredništva; pri gostovanjih v tujini smo pomagali številnim posameznim umetnikom in skupinam, med drugim tudi Slovenski filharmoniji, Big bandu RTV Ljubljana, itd. Z našim posredovanjem so slovenski umetniki nastopali v Trstu, Gradcu, Miin-chnu, itd. Ko je Srbija začela izvajati blokado na škodo Slovenije, se je to odražalo tudi na kulturnem področju. Decembra lani so npr. nekateri srbski umetniki na gala humanitarni prireditvi v Veliki dvorani bojkotirali predstavo, poleg tega je bil Cankarjev dom (spričo znanega zborovanja v podporo starotrškim rudarjem) v južnih predelih Jugoslavije že prej na slabem glasu... »Do bojkota je prišlo edino na prireditvi, ki ste jo omenili. Sicer pa kulturni pretok iz ostalih republik poteka nemoteno, torej podobno kot prej. Z druge strani je tudi res, da je prišlo do poskusa političnih implikacij, in sicer s predstavo »Kosovska kronika«. Predstavo je spomladi 1989 uprizorilo eno od beograjskih gledališč, njen namen je bil prikazati dogajanje na Kosovu v "pravi luči". Gostovanja nalašč nismo preprečili, rezultat pa je bil, da se je beograjsko gledališče zelo slabo odrezalo; dramaturško je bila predstava šibka, režija je zelo pešala.« Zanima me, ali je programska shema ista kot je bila pred leti, tj. da je 50% programa slovenskega, 25% mednarodnega, 25% pa iz drugih republik v Jugoslaviji? »V principu je to razmerje še vedno enako. Mogoče niha za nekaj odstotkov, to je pač odvisno od načina ponudbe in terminov.« Zadnja leta je bilo opaziti, da se je število predstav povečalo, medtem ko je število obi- skovalcev padlo. Glede na to, da je občinstvo vedno bolj izbirčno, kako ga mislite privabiti? »Naš prvi ukrep je, da bomo skrčili amatersko dejavnost. Le-ta povečuje število prireditev, nima pa velikega odziva med občinstvom. V bodočnosti bomo predstavili le visoko kakovostne amaterske dosežke, teh pa je zelo malo. Tako bo že v tem letu število amaterskih predstav manjše kot doslej. Kar zadeva število obiskovalcev je, po začetnem bumu, slednje res nekoliko padlo, vendar je vseeno precej konstantno. Žal moram ugotoviti, da nekatere prireditve, ki imajo bolj senzacionalističen prizvok, pritegnejo zelo veliko število obiskovalcev ne glede na ceno vstopnice. Nekatere zelo kvalitetno prireditve pa imajo včasih slabši odziv. Morda je nekoliko kriva tudi pre-nasičenost v slovenskem kulturnem prostoru. Osip gledalcev smo imeli na gledališkem področju (verjetno je za to kriva preveč ekskluzivna ponudba) in na jazz prireditvah. Istočasno pa smo tudi že ukrepali, npr. pri organiziranju festivala jazza. Koncept te prireditve smo spremenili, program koncertov pa drugače razporedili.« Pred leti mi je direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik razlagal, da vsak obiskovalec krije z vstopnico le 10% stroška neke kulturne prireditve Cankarjevega doma. Vendar primanjkljaj uspe pokriti kongresna dejavnost; nam bi posredovali nekaj podatkov o tem? »Cankarjev dom ni imel doslej nobenih finančnih težav. Simbioza kulturne in kongresne dejavnosti se je izkazala za učinkovito; če ne bi bilo tega, bi bil kulturno-umetniški program bistveno skrčen. To še posebno zaradi tega, ker so stroški za vzdrževanje (ogrevanje, elektrika, itd.) visoki. Z deviznim prihodkom smo priskočili na pomoč tudi Slovenski filharmoniji ter filharmonijama v Zagrebu in Sarajevu.« Sicer dobivate prispevke tudi iz republiških in mestnih forumov. Ali se je z ukinitvijo Kulturne skupnosti Slovenije financiranje spremenilo? »Za letošnje leto se ni spremenilo.« Nam bi povedali še kaj o načrtih za prihodnost? »Kulturno-umetniški program je za leto 1991 v grobih obrisih že pripravljen, delno tudi za leto 1992, tako da moj naslednik (poleti bom namreč odšel v pokoj) ne bo imel velikih težav. Načrtujemo približno enak obseg prireditev kot letos, upoštevajoč seveda spremembe, o katerih sem prej govoril. Načrtovanje za prihodnost je pač nujno, saj edino tako lahko zagotovimo kakovostne umetnike, ansamble, itd. Koncept programa je hkrati dokaj evropski, tako da se ga ne more sramovati nobeno bogatejše evropsko središče.« Pogovor zapisal IVAN VOGRIČ Okroglo obletnico delovanja bo Cankarjev dom obeležil s številnimi prireditvami. V torek, 8. maja, bo literarni večer ob obletnici Cankarjevega rojstva, dan kasneje pa okrogla miza o Cankarju. Naslov prireditve je »Bela krizantema« po istoimenskem naslovu znanega Cankarjevega dela. Istega dne bo svečani koncert ob 10-Ietnici delovanja Cankarjevega doma; nastopil bo simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovica. Desetega maja bo tradicionalni »Dan odprtih vrat«: v jutranjih urah bo otroška matineja, gledališko-lutkovna predstava in komorni koncert učencev glasbene šole Vič-Rudnik. Opoldne bo otvoritev novega središča za informacije in prodajo vstopnic, nato bo na ogled razstava o zakladih frančiškanskih samostanov Bosne in Hercegovine, predvajanje slovenskega filma »Veter v mreži«, promenadni koncert godbe milice, predstavitev orgel s kratkim koncertom, predvajanje angleškega filma »Maurice«, nazadnje pa pričetek poskusnega programa v novoustanovljenem klubu Cankarjevega doma. Po prvem finalnem srečanju za pokal UEFA med Juventusom in Fiorentino Strupene besede, grožnje in še kaj... Sinoči v prijateljski tekmi na dunajskem Praterju Avstrija in Argentina igrali neodločeno (1:1) Casiraghi (levo) in Pln, dva od »protagonistov« sredine tekme (telefoto AP) TURIN — Rane se še niso zacelile po prvi finalni tekmi za pokal UEFA med Juventusom in Fiorentino, ko protagonisti že razmišljajo o povratnem srečanju, ki bo 16. maja še neznano kje, saj je igrišče Fiorentine diskvalificirano zaradi izgredov, ki so bili v Perugii med povratnim polfinalnim srečanjem med »vijoličastimi« in Wer-derjem iz Bremna. O dokončni lokaciji tega srečanja bodo odločali danes v Ziirichu. Tekmo si je ogledalo skoraj rekordno število skoraj 15 milijonov gledalcev, vsi pa so videli, česa so sposobni nogometni profesionalci. Tekma je bila bolj podobna rugbyju, marsikateri nogometaši pa so redno štartali na noge nasprotnika, da bi jih pač onesposobili pred povratnim srečanjem. Ob zaključku sredine tekme (bilo je tudi mnogo izgredov pred, med in po srečanju, končni obračun pa je eden hudo ranjen in nekaj aretiranih "navijačev") so protagonisti "boja" bruhali strupene besede na račun nasprotnikov, mnogo je bilo tudi groženj, kaj se bo pač zgodilo na povratni tekmi, če... Tekmo je sodil povsem nesposoben sodnik Španec Soriano Aladren, ki je dopuščal neverjetne grobosti, ki pa so se porodile tudi zaradi njegovih neverjetnih odločitev. Višek svojega na-zaželenega »protagonizma« je Aladren dosegel, ko ni razveljavil Casiraghije-vega zadetka, pa čeprav je slednji očitno porinil svojega »varuha« Pina. Takrat se je na igrišču začela prava »korida«, ki bi lahko gladko degenerirala, in še čudež je, da ni bilo hujše poškodovanih igralcev. »Nedovoljenih« udarcev je bilo ničkoliko, le na koncu srečanja pa se je sodnik odločil, da bo posegel z nekaj opomini. Razpoloženje igralcev in vodstva Fiorentine je bilo razumljivo povsem »na dnu«. Javno so govorili o »Juven-tusovi oblasti«, ki je po njihovem mnenju tudi v Evropi velika, ter doda- jali, da bo s podobnim sojenjem tudi na povratnem srečanju težko za Fiorentino. Težko bo tudi brez te domnevne oblasti... Tudi tuji časopisi so negativno komentirali »exploite« italijanskih nogometašev, ter dodali, da je to kaj slaba propaganda za italijanski nogomet tik pred začetkom svetovnega prvrenstva. Razumljivo se ne moremo ne strinjati z njimi... ' AVSTRIJA - ARGENTINA 1:1 (1:1) DUNAJ — Na dunajskem Praterju, ki bo 23. t. m. gostil finalno tekmo med Milanom in Benfico za naslov evropskega prvaka, sta nogometni reprezentanci Avstrije in Argentine izenačili 1:1 v prijateljski tekmi, ki je obema reprezentancama služila za pripravo za bližnje svetovno nogometno prvenstvo. Predvsem v Italiji je vladalo za srečanje veliko zanimanje, saj bo igrala Avstrija na mundialu v skupini z Italijo. Ob žrebu za svetovno prvenstvo so bili domala vsi italijanski nogometni izvedenci zadovoljni, saj je bila zanje Avstrija nič več kot le outsi-der. Po presenetljivi zmagi v Španiji (3:2 za Avstrijo) in po izdatnem uspehu proti Madžarski (3:0), pa je postala Avstrija za italijanski nogometni svet pravcato strašilo. Sinoči avstrijski reprezentanti niso zaigrali tako prodorno in uspešno kot na prejšnjih tekmah, tudi zato ne, ker jim je stal nasproti svetovni prvak, ki se po desetih mesecih suhih nogometnih krav z Maradono na čelu vendarle vrača v formo. Avstrija je začela tekmo silovito: že v drugi minuti je zatresla mrežo vratarja Pumpida s strelom Zsaka, ki ga je branilec Simon nehote preusmeril vratarju za hrbet. Argentina je izenačila pol ure kasneje z Burruchago, ki je spretno izkoristil čudovit predložek Maradone. V drugem polčasu sta zaigrali obe reprezentanci nekoliko bolj zaspano, pa čeprav je imela Argentina nekaj lepih priložnosti. »Prebudil« ju je le povprečni sodnik Constantin, ki je z nekaterimi dokaj spornimi odločitvami skoraj spravil nogometaše ob živce. Maldini in Čabrinovič izbrala reprezentante RIM, BEOGRAD — Trenerja reprezentanc Italije in Jugoslavije izpod 21 let, Cesare Maldini in Ivan Čabrinovič, sta včeraj objavila seznam reprezentantov za drugo polfinalno tekmo za evorpski naslov reprezentanc under 21, ki jo bosta Italija in Jugoslavija odigrali v sredo, 9. maja, v Parmi (prva tekma se je zaključila pri neodločenem izidu 0:0). Maldini je za tekmo izbral sledeče nogometaše: Benedettija (Torino), Bortolot-tija (Brescia), Brescianija (Atalanta), Busa (Fiorentina), Carboneja (Bari), Casiraghi-ja (Juventus), Costacurto (Milan), Fiorija (Lazio), Fuserja (Milan), Garzio (Lecce), Lentinija (Torino), Maluscija (Fiorentina), Peruzzija (Verona), Piacentinija (Roma), Polonio (Triestina), Salvatorija (Milan), Simoneja (Milan), Sorda (Torino) in Stroppo (Milan). Kot je razvidno, je med novinci v reprezentanci tudi član Triesti-ne Cleto Polonia. Na spisku trenerja Jugoslavije Čabri-noviča pa so: Lekovič, Zitnjak, Branko Brnovič, Jarni, Novak, Djukič, Mijatovič, Mihajlovič, Panadič, Bokšič, Prosinečki, Šuker, Babunski, Z. Boban, Jokanovič in Jugovič. Presenetljiv začetek četrtfinala košarkarskega play offa Scavolini in Ranger poražena PLAV OUT Jutri se bo s tekmo proti goriški Arditi poslovil od košarkarske D lige Sklepno dejanje Bora Radenske Presenetljiv začetek četrtfinalnih tekem za italijanski košarkarski play off: ekipi, ki sta zasedli v regularnem delu prvenstva prvo in drugo,mesto, sta bili v prvi domači tekmi poraženi/ Scavolini iz Pesara je doma klonil rimskemu Messaggeru, Ranger iz Vareseja pa je moral sinoči priznati premoč Viole iz Reggio Calabrie. Sinočnji izidi: Scavolini - Messaggero 83:92, Pho-nola - Knorr 82:75, Vismara - Ipifim 113:101, Ranger - Viola 83:84 Scavolini je bil velik favorit za osvojitev državnega naslova. Sinoči pa je rimski Messaggero postavil vsa predvidevanja na glavo. Ferry (25 točk) in Shaw (20) sta zmešala štrene domačinom. Kljub doprinosu Dayea (33) je Scavolini domala skozi vso tekmo zasledoval Messaggero. Podoben podvig kot Messaggeru je uspel Violi. Ekipa iz Regio Calabrie, ki je v osmini finala izločila državnega prvaka Philipsa, je v gosteh, pa čeprav s pičlo točko razlike, premagala Ranger. Phonola je v Caserti odpravila Knorr. V vrstah zmagovite ekipe je dal največ točk »običajni« Oscar (33), pri gostih pa je levji delež točk dosegel Richardson (37). Vismara iz Cantuja je strla žilav odpor Ipifima, za katerega je že uvrstitev v četrtfinale velik uspeh. V četrtem kolu play outa je vodilni v rumeni skupini Alno doživel prvi poraz. Premagal ga je Jollycolombani, ki ga je tako dohitel na lestvici. Prvo zmago je dosegel Arimo (na račun Ga-ressia). V zeleni skupini se nadaljuje zmagovita pot Painija. Sinoči je zmagal v Benetkah proti Hitachiju. Sinočnji izidi: RUMENA SKUPINA: Kleenex - Roberts 81:99, Jollycolombani - Alno 95:92, Arimo - Garessio 92:82. LESTVICA: Alno, Jollycolombani in Roberts 6 točk, Kleenex, Garessio in Arimo 2 točki. ZELENA SKUPINA: Beneton - Teorema 90:72, Hitachi - Paini 69:82, An-nabella - Glaxo 76:91. LESTVICA: Paini 8 točk, Glaxo 6, Annabella in Benetton 4, Hitachi 2, Teorema 0. Vuelta: Gorospe še vedno vodi LEON — Vzhodni Nemec Uwe Raab je zmagal v deseti 230 km dolgi etapi krožne kolesarske dirke po Španiji, ki je kolesarje popeljala od Pena-rande de Bracamonte do Leona. Domačin Julian Gorospe še vedno vodi na skupni lestvici Vuelte s 25 sekundami naskoka nad Italijanom Giovan-nettijem. Borovi košarkarji bodo jutri sklenili letošnje nastope v prvenstvu D lige s tekmo v gosteh proti goriški Arditi. Medtem ko so naši predstavniki že obsojeni na izpad, pa bo za Goričane jutrišnje srečanje zelo pomembno, saj se je položaj na dnu lestvice po prvem podvigu goriškega Arteja v Vidmu proti Virtusu precej zapletel in tudi goriška Ardita ni na varnem. Na spodnjem delu lestvice je namreč položaj naslednji: Autpsandra (12 točk), Bor Radenska (16), Latisana in Arte Gorica (po 22), POM Tržič, Ardita Gorica in Nervesa (po 24 točk). Spored zadnjega kola pa je tale: Ardita GO - Bor Radenska, Latisana -Arte GO, Intermuggia - Nervesa, Inter 1904 - POM Tržič. Ker izpadejo v nižjo ligo štiri ekipe (Autosandra in Bor Radenska sta že nazadovala) in ker se bosta prav v zadnjem kolu srečala Latisana in Arte, ki imata po 22 točk (ena od dveh ekip bo torej zanesljivo nazadovala), ostane še eno prosto mesto za neljubo selitev v promocijsko ligo. V primeru poraza bi goriška Ardita ostala na 24 točkah in bi zato morala igrati vsaj eno dodatno tekmo za obstanek v ligi. »V zadnjem kolu igramo proti ekipi, ki mora zmagati, da doseže zadostno število točk na lestvici za obstanek v ligi. Naša situacija pa je znana: že pred dvema koloma smo nazadovali v nižjo ligo. Vseeno pa ne bomo vnaprej vrgli puške v koruzo in bomo skušali presenetiti nasprotnika, saj nimamo česa izgubiti in zato lahko igramo sproščeno in brez psihične obremenitve. Dali bomo zato vse od sebe, da bi se pošteno in častno poslovili od lige. Sicer pa tudi s koncem te lige ne bomo prenehali s treniranjem, saj’ se bomo konec maja udeležili turnirja, ki ga prireja Don Bosco, in bomo zato nadaljevali z vadbo trikrat tedensko,« nam je pred jutrišnjim srečanjem v Gorici proti Arditi dejal Borov trener Andrej Žagar. Tekma Ardita - Bor Radenska bo jutri (v soboto) v Gorici, s pričetkom ob 18.30. (jan) PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovelci še upajo... V promocijskem prvenstvu na Tržaškem morajo odigrati še nekaj zaostalih tekem. Tudi Cicibona bo morala spet na igrišče v začetku prihodnjega tedna (verjetno v torek), saj so morali preložiti tekmo z ekipo Radioguattro, ker ni bilo sodnikov. Najpomembnejša zaostala tekma pa bo gotovo jutri v Miljah, ko bo ob 20.30 vodilni in favorizirani CGI igral proti Ferroviariu. Svoj čas so to tekmo preložili, ker so že pred srečanjem med ogrevanjem razbili tablo koša. Kontovelci, ki imajo trenutno enako število točk kot Miljčani (38), bodo seveda navijali za Ferroviario, ki bi v primeru zmage zagotovil našemu moštvu, da za prestop v D ligo igra s CGI dodatno tekmo, (jan) Navdušeni nad Longaronejem Košarkarski kadetski turnir v Lon-garoneju se je pred dnevi končal z zmago ljubljanske Olimpije, ki je premagala tako goriški San Benedetto kot selekcijo Prage, izgubila pa je tekmo z Mariborom. Končna lestvica: 1. Olimpija Ljubljana 4; 2. San Benedetto Gorica 4; 3. Praga 2; 4. Maribor 2. Ob tem sklepnem turnirju se je odvijal tudi zanimiv tečaj za košarkarske trenerje, ki se ga je udeležilo 50 vaditeljev, od katerih je bilo približno 15 iz Slovenije. Tečaja pa so se udeležili tudi štirje trenerji, ki vadijo pri naših društvih, in sicer Peter Brumen ter Tedi Devetak (Dom Gorica) in Igor Meden ter Jordan Mahnič (Kontovel). Udeleženci so bili nad tečajem navdušeni, posebno pa z jugoslovanskimi strokovnjaki Djerdjo, Drvaričem in Sagadinom. Le-ta pa je imel zelo zanimivo predavanje »Razlika med italijansko in jugoslovansko košarko«, ki je še posebej prevzela italijanske udeležence tega uspešnega seminarja, (jan) šport na primorskem - šport na primorskem - šport na primorskem__ Odbojkarji Salonita napredovali Odbojkarji kanalskega Salonita so zmagovalci drugoligaškega tekmovanja v tej sezoni, s čimer so si priborili pravico napredovanja v višjo, A-2 zvezno ligo. S tem so dosegli zgodovinski uspeh v 43-letnem delovanju odbojkarskega kluba v mestecu ob reki Soči. Vsekakor je to velik uspeh in pomembna prelomnica v kanalski odbojki. Salonit je v 22 srečanjih le dvakrat izgubil in še to proti slabšim ekipam (Čelik, Ljubinje), kar pa bi ga lahko celo stalo končni uspeh. Kanalci so imeli v II. zvezni ligi takorekoč le enega pravega konkurenta, to je ekipo Brezovice. No, slednjo so obakrat premagali. Sicer pa so kanalski odbojkarji v tej sezoni zelo nihali v igri. Na trenutke in ob dovoljšni motiviranosti so znali zaigrati vrhunsko, na trenutke, posebno v tekmah s slabimi nasprotniki, pa so dobesedno mučili žogo in gledalce. Slednji so v drugem delu prvenstva videli v Novi Gorici,, kjer igra Salonit domače tekme, saj v Kanalu ni primerne dvorane, dve izjemni tekmi, in to proti Rijeki ter proti Brezovici. Za kanalsko odbojko je to izjemen uspeh, čeprav so bili blizu prve lige tudi v letu 1964, ko so, kot slovenski prvaki, igrali v kvalifikacijah, a niso uspeli. Leta 1971 se je Kanalcem uspelo prebiti v II. zvezno ligo, tovarna Salonit pa jepostala njihov pokrovitelj. Sledile so boljše in slabše sezone, izpadi pa vrnitve na drugoligaško tek- movanje, pionirska ekipa pa je bila leta 1980 celo najboljša v Jugoslaviji, in še bi lahko naštevali. Zdaj je Salonit med prvoligaši, to pa pomeni tudi veliko več skrbi upravi kluba. Tudi igralci bodo morali vse skupaj drugače jemati in še veliko več delati. Uspeh je seveda lepa reč, toda Kanalci tudi že trezno gledajo, kako se bodo spoprijeli v višjem rangu tekmovanja. O tem pa seveda več, ko bo čas zato, zdaj je čas za slavje. (E. Čurlič) Na sliki (foto Čurlič): ekipa Salonita v uspešni sezoni 89/90. Stojijo z leve: Niko Čargo - pomočnik trenerja, Zlatko Stubičar, Erik Testen, Drago Kovačič, Andrej Berdon, Hinko Gorjup, Tomaž Sirk; čepijo: Boris Klokočovnik - trener in igralec, Dejan Munih, Mijo Vukovič in Radoš Melink. Manjkajo: Sašo Lenardič, Alojz Slapernik, Aleks Berdon, ki so igrali le v prvem delu prvenstva. v A-2 ligo V Novi Gorici mednarodni turnir paraplegikov v košarki Jutri in v nedeljo 5. in 6. maja bo v Novi Gorici potekal tradicionalni6. mednarodni turnir paraplegikov v košarki. Nova Gorica se prvič pojavlja v vlogi gostitelja športnikov-invalidov. Za to prireditev je prijavljenih 10 ekip in sicer: Budimpešta in Szolnok (Madžarska), Padova (Italija), Praga (ČSR), Dunaj (Avstrija) ter Hrvaška, Srbija, Vojvodina in dve ekipi Slovenije. Ekipe bodo razdeljene v dve predtekmovalni skupini: vsaka ekipa bo igrala proti vsaki. Tekme bodo v telovadnicah osnovne šole IX. korpusa in Milojke Štrukelj. Jutrišnja srečanja se bodo pričela ob 8.30, ob 13.30 pa bo uradna otvoritev turnirja v IX. korpusu. Drugega dne bo najprej ob 9. uri srečanje med Jugoslavijo in ostalimi, potem pa bodo odločilne tekme za posamezna mesta. Veliki finale bo predvidoma ob 16. uri. Igralci na vozičkih si želijo, da bi čimveč gledalcev videlo vsekakor zanimiva srečanja, še posebej, ker bo tak turnir prvič v Novi Gorici. Častni pokrovitelj te letos največje športne prireditve invalidov pri nas je skupščina občine Nova Gorica, pomoč pa so ponudila tudi druga podjetja s tega področja. (E. Č.) V Umagu maja prvi teniški turnir ATP v SFRJ Lahko rečemo, da je Umag v zadnjem času povsem v znamenju tenisa. Vrhunec teniških dni pa bo prav gotovo od 14; do 20. maja, ko bo tukaj potekal prvi ATP turnir v JugoSj laviji z nagradnim skladom 175 tisoč dolarjev. Sledilo bo še svetovno prvenstvo veteranov, že v aprilu pa je bil tu masters turnir 19. Istrske riviere ter mednarodno prvenstvo za mladinske kategorije. Na glavni letošnji prireditvi, turnirju ATP, naj bi nastopali tudi nekateri že zelo znani teniški mojstri, saj so udeležbo potrdili vsi jugoslovanski reprezentantje, pa Jelen iz ZRN, ter nekaj mladih, a odličnih tenisa-čev. Škoda le, ker se umaški turnir pokriva z odprtim prvenstvom Italije' V neposredni bližini Umaga so za te prireditve zgradili tudi nov in zelo lep teniški center s 16 igrišči, od tega je osem razsvetljenih. Igrišče št. * ima tribuno za 1000 gledalcev, osred" nje igrišče pa za 3500 gledalcev. Y tem kompleksu Sella Maris so še vs’ drugi objekti potrebni za tako velik® teniško tekmovanje, pa novi apar' tmaji visoke kategorije, pa števil® trgovsko-gostinski objekti, tako bo to velika pridobitev za celot® področje, ne samo iz športnega a®1 pak tudi turističnega vidika. Nosil® celotnega projekta je Istraturist. ERVIN ČURL1^ Pogovor s priljubljenim košarkarjem prvoligašem Markom Banom Za naše sem ostal »stari Marko«... Pred skoraj letom dni se je začela prvoligaška avantura najbolj reprezentativnega in priljubljenega Jadranovega igralca - Marka Bana. Slednji se je podal v milansko predmestje Desio k peterki, ki je pravkar napredovala v A-l ligo: Irge. Sedaj se je to prvenstvo zaključilo, z Markom pa smo se pogovorili o njegovi izkušnji na najbolj kvalitetnem in prestižnem italijanskem košarkarskem odru, tistem, h kateremu Marko s svojim košarkarskim znanjem in klaso pravzaprav spada. Irge je žal izpadel iz lige, ne da bi osvojil tekme, kar je svojevrsten rekord. Prav o tem argumentu smo se pogovorili na začetku našega pogovora. Marko, kakšen občutek ima igralec, ki je član peterke, ki ni v celem prvenstvu osvojila niti tekme? »Ob nedavnem zaključu prvenstva moje ekipe sem občutil veliko mortifikacijo in frustracijo, saj se ni prijetno znajti v... Guinnesovi knjigi rekordov, in to negativnih...« Kako pa je do tega stanja prišlo? »Ta negativen rezultat je sad sklopa negativnih okoliščin, ki so se nagrmadile vse naenkrat. Interna ravnotežja v prvoligaški košarkarski ekipi so zelo delikatna in jih je težko ohraniti na pravilni napetosti in nivojem. Žal se je ta nadgradnja, ki jo sestavljajo vodstvo, igralci in trener, takoj sesula. Tu so se križali preveliki interesi različnih posameznikov, ki pa niso bili v skladu med seboj. Amerikanca, ki sta seveda bila nosilna stebra naše peterke, sta se vrnila domov, nekateri igralci se niso razumeli s trenerjem, vodstvo pa se je še precej hitro oddaljilo od igralcev, ki so bili prepuščeni sami sebi. Poleg tega moram dodati, da je vodstvo nekako ta izpad "programiralo" (saj se ekipa ob koncu prejšnjega prvenstva ni ojačila, obratno), vendar pa ne na tak "neslaven" način. Irge je namreč društvo, ki se stalno širi, ki vsestransko rase, gradi si novo športno palačo in druge športne objekte, zato pa je moralo prodati svoje najboljše igralce, saj ti objekti ogromno stanejo. Ali se posvetiš ekipi,'ali pa objektom...« Sedaj pa vprašanje, ki se ti bo zdelo prvi trenutek absurdno: kakšna in v čem je razlika med italijansko košarkarsko A in B ligo? »Razlika je razumljivo velika, vprašanje pa ni absurdno. Obrazložil ti bom osebno izkušnjo. Komaj sem prišel v Desio, sem razumljivo imel mnogo težav, saj sem do takrat odigral le vrsto tretje in drugoligaških prvenstev. Takoj sem razumel, da se bom moral v taki konkurenci fizično zelo ojačiti, zato sem tudi mnogo delal na tem. Sicer pa je razlika nekako dvojna: v ritmu, torej v hitrosti akcij, in v intenzivnosti, s katero si te hitre akcije sledijo. Koncentracija mora torej biti razumljivo na visokem nivoju, intevniv-nost pa pomeni tako moč, kot tudi hitrost. Jasno, da v ta okvir seveda spada tudi tehnika, saj brez nje ne moreš hitro in uspešno izvesti akcije.« Kako si se torej ti znašel kot debitant v A-l ligi z drugoligaško mentaliteto, ki so si jo gradil v dolgih letih pri Jadranu? »Kot sem ti rekel, sem imel na začetku razumljivo velike težave. Predvsem pa mi ni ležala racionalna, urejena in preveč shematska košarka, ki smo jo izvajali v prvem delu prvenstva. Nisem se znašel, saj sem bil iz Jadranovih časov navajen na dinamično in ustvarjalno košarko. Na mojo srečo je na polovici prvenstva prevzel ekipo trener Ranko Zeravica, ki je zaupal v moje sposobnosti, tako da sem bil z njim stalno v prvi peterki. Na dan so prišle moje pozitivne košarkarske značilnosti, tako da sem skoraj vsako tekmo dosegal tudi po 20 točk.« Kako te tvoji »domači« navijači in znanci sprejemajo, ko se občasno vračaš domov in si ogladaš kako Jadrano-vo tekmo? »Sprejem je še vedno zelo sproščen in navdušen, saj sem za navijače še vedno 'stari Marko", ki je z Jadranom odigral "tisoč bojev". Z veseljem opažam, da mi sledijo tudi v A-l ligi, saj sem v Jadranovih vrstah tudi nekaj dokazal. Pravilno in razumljivo me še imajo za svojega.« S tvojim odhodom in odhodom Klavdija Starca se je pri Jadranu začel nov ciklus, ki je že zahteval prvo programirano »žrtev«: nazadovanje... »Menim, da je do tega novega ciklusa moralo priti, saj je bila postopna pomladitev združene zamejske peterke nujna. Škoda je, da je Jadran nazadoval, ko pa menim, da je njegov potencial tak, da bi se lahko izognil izpadu. Generacijske spremembe so očitno vedno nekoliko boleče.« Marko Ban: kam in kaj sedaj? »V kratkem sem bom vrnil v Desio na poprvenstvene priprave, saj smo navsezadnje še vedno ekipa, ki bo v prihodnji sezoni odigrala prvenstvo A-2 lige. Nato pa se bom "usedel" z vodstvom Igreja in Jadrana in skupaj bomo premislili najbolj primerno rešitev za mojo nadaljnjo košarkarsko pot.« Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ DRŽAVNI KADETI BOR - SERVOLANA 82:68 (45:38) BOR: Bajc, Simonič 13 (1:1), Debeljuh 14 (2:4), Starec 6 (2:2), Possega 0, Filipčič 4 (4:4), Škabar 8 (0:1), Tomšič 5 (1:2), Petti-rosso 12 (0:3), Pavlica 20 (0:1). Proti zadnjeuvrščeni ekipi Servolane so borovci po enomesečni seriji porazov ponovno prišli do zmage. Zadnjo tekmo so naši osvojili prav v gosteh proti istoimenski ekipi. Bila je to tipična tekma končnice prvenstva. Po začetni izenačenosti šo Borovi košarkarji malo potegnili ter izpostavili razliko desetih točk, ki so jo mirno ohranili vse do izteka srečanja. Napad je kot običajno dobro deloval, obramba pa le občasno. (Andrej Pavlica) KONTOVEL TECHNA - SAN BENEDETTO 85:105 (38:51) KONTOVEL TECHNA: Ban 2 (0:2), Turk, Milič 2, Budin 18, Gulič 31 (4:8), Bizjak, Daneu 4, Rebula 20 (2:2), Vodopivec, Gregori 8. Kontovelci so morali priznati premoč favoriziranih goriških košarkarjev, ki so tudi tokrat dokazali, da so povsem zasluženo na vrhu lestvice. Varovanci trenerja Flavia Tuzzija so namreč z agresivno obrambo in uspešnim napadom strli odpor požrtvovalnih Kontovelcev, ki so se gostom še kar enakovredno upirali v prvem počasu, saj je bil izid po 10. min. igre 23:16, v 15. min. pa 35:28. Nakar je prišla na dan boljša individualna in kolektivna priprava gostov. Ob koncu so naši izgubili za "okroglih" 20 točk. Od posameznikov bi omenili predvsem uspešno igro v napadu Danijela Guliča, ki je dosegel 31 točk, in Jana Budina, ki je dal kar štiri "trojke", (jan) DEŽELNI KADETI SABA TRST - KONTOVEL TECHNA A 105:64 (55:21) KONTOVEL TECHNA A: Turk 3 (0:2), Gruden 2 (0:2), Kapun 7 (1:1), Coloni 4, Briščik 8 (2:6), Ravbar 9, Bizjak 0 (0:2), Vodopivec 13, Godnič 18 (2:4). Proti »nepremagljivi« Sabi so Kontovelci ponosno zapustili igrišče z dvignjeno glavo. Kontovelci so se brez vodstva trenerja Rupla borili enakovredno le do osme minute (13:10), nakar so popustili na vsej črti in končni rezultat prvega polčasa je kazal na »velikansko bližajočo se katastrofo«. A zgodilo se je prav nasprotno. Priča smo bili zelo agresivni igri gostov, ki so popolnoma »omamili« nasprotnike s hitro in urejeno igro. Drugi polčas je torej potekel v znamenju izena-čensti med obema ekipama. (J. E. G.) DEŽELNI MLADINCI SERVOLANA LATTE CARSO - KONTOVEL TECHNA 81:45 (31:24) KONTOVEL TECHNA: Ban 2 (0:1), Emili 1 (1:2), Briščik 1 (1:2), Gulič 3 (1:2), Bizjak 0, Danieli 0, Rebula 16 (4:5), Vodopivec 0, Gregori 11 (1:3), Godnič 11 (1:6). Kontovelci so stopili na igrišče brez trenerja in v nepopolni postavi ter ne- zasluženo visoko izgubili. Končni rezultat nikakor ne sme varati, kajti do konca prvega polčasa je bil rezultat vedno v dvomu. Obe ekipi sta mnogo grešili v napadu in predvsem v drugem polčasu je prišla na dan izkušenost »mlekarnar-jev«, ki so popolnoma nadigrali Konto-velce. Vsi igralci so imeli priložnost stopiti na igrišče in zaigrati več minut. Pri Kontovelcih je prišla na dan dobra individualna igra, saj so sami trije igralci dosegli skoraj vse Kontovelove zadetke. (J. E. G.) PROPAGANDA POGGI BASKET - BOR INDULES 47:64 (27:30) BOR INDULES: Colja, Jogan 14 (0:1), Sancin 6, Uršič 9 (1:2), Oberdan 18 (0:1), Požar 15 (3:6), Buda 2. V nedeljo so »plavi« dosegli res lepo zmago, čeprav so igrali drugo čertitino tekme le s tremi igralci, ki pa niso izgubili pičle prednosti treh točk iz prve četrtine (14:11). V tretji četrtini so domačini celo vodili (33:30), nakar so borovci začeli igrati kot znajo in zaključili tretji del tekme z rezultatom 45:35 v svojo korist. Tako učinkovito igro v napadu so naši nadaljevali tudi v zadnjem delu srečanja, tako da so gladko zmagali. (U. A.) MINIBASKET Turnir Zini & Rosenwassert BOR - FOSCHIATTI B 38:80 BOR: Kafol 6 (0:8), D. Štokelj 6 (4:8), N. Štokelj 2, Turk 19 (1:2), Gaje 5 (1:4). V soboto so borovci nastopili s polovičnim moštvom, kar je bilo usodno za potek tekme. Odsotnost najboljših strelcev je bila razvidna. (U. A.) Turnir »Prvi koši« POLET - FERROVIARIO 22:19 POLET: Šibelja, Bogateč 2, Piccini 2, Malalan 6, Švab, Kocjančič 6, Lakovič 6, Taučer, Hrovatin, Grilanc, Pavat. Poletovi najmlajši košarkarji so v soboto na domačem srečanju poskrbeli za lep podvig in premagali moštvo Ferrovi-aria, čeprav je večji del tekme kazalo, da ne bodo uspeli zmagati. Prav v zadnji četrtini pa so naši dosegli osem točk, gostje pa le dve in zmaga je bila tu. (jan) 1. DIVIZIJA BOR PAPI ŠPORT - SUPERBASKET 70:71 (32:34) BOR PAPI ŠPORT: Jagodic 10 (2:4), Berdon 4, Mosetti 9 (1:3), A. Sestan, F. Sestan 8 (4:10), Kralj 8 (0:2), Oblak 31 (5:7). Bor Papi Šport je doživel še en prvenstveni poraz. Borovci so nastopili brez treh standardnih igralcev; preostali so sicer zaigrali na višku svojih sposobnosti in bi skoraj presenetili nasprotnika. Žal pa je Jagodic zgrešil prvega od »enega plus enega« prostega mesta šest sekund pred koncem srečanja in tako zapečatil usodo svoje ekipe. (Marko Oblak) Na nedavnem deželnem delu mladinskih iger Gladka zmaga Robija Bandlja Robi Bandi je pred zmagal na deželni se-iger v motociklistični . i bil najboljši v vseh ren tekih v slalomu z motorjem med 0viramu. Skupno je tekmovalo kakih 30 Vladih motoristov, svoje najbolj vztrajne ^asprotnike pa je prehitel za sekundo in P0*, kar je za tak tip tekmovanja že pravi Prepad. tsv otorist Primotor kluba Bandi se bo “ko konec junija udeležil meddeželne Mladi motorist Kratkim v Vidmu 'akciji mladinskih Sirnkani. Bandi i< selekcije, in če mu bo tam seveda uspelo, se bo konec poletja podal v Rim, kjer bo na sporedu veliki finale. Ne smemo pozabiti, da je bil Bandi lani državni prvak mladinskih iger v tej disciplini. Lepi uspehi jadralcev Čupe Slavje Boschina Od 25. aprila do 1. maja je bila v Lig-nanu serija regat za Trofejo dveh zalivov, v organizaciji štirinajstih društev enajste cone FIV. Regate so se udeležile tri jadrnice Čupe z odličnim rezultatom Atue Boschina, ki je zasedel prvo mesto v četrtem razredu Open. Drugi dve posadki sta bili Alkolja - Kosmina in Saleb - Križnič, ki sta tekmovali v četrtem razredu IOR. Obe posadki Čupe, tako Saleb na dolgih regatah, kot Alkolja, ki je dobro opravila zadnji olimpijski trikotnik, sta odlično zastopali Čupo. Žal je Saleb za-dobil penalizacijo 10 od sto na dolgi regati in tako ostal na desetem končnem mestu. Alkolja je bila na končni lestvici peta v četrti kategoriji JOR. Zmagala je posadka Brancaleone iz Lignana. (B. I.) 1. MOŠKA DIVIZIJA BOR - SLOGA SAGOR 2:3 (12:15, 15:9, 15:3, 6:15, 12:15) BOR: Neubauer, G. in D. Gasparo, Škabar, lesu, Betocchi, Chert, Zaina, Pavlica. SLOGA SAGOR: Maver, Jercog, M. in D. Kralj, Riolino, Sgubin, Pahor, Čuk, Rupel, Čač. Tudi drugi obračun med borovci in slogaši je bil dokaj izenačen. Samo srečanje lahko razdelimo v dva dela. Po prvem izredno izenačenem nizu, ko so gostitelji povedli z 11:5, niso bili več sposobni osvojiti točke, saj so ostali pri enajstici celo po enakem številu menjav servisa. Nasprotniki so razliko nižali in prešli v vodstvo celo s 14:11 z delnim rezultatom 9:0. V naslednjih dveh nizih so bili odbojkarji Bora občutno boljši in stalno v vodstvu. Tretji set pa se je končal v popolni premoči in nasprotnik je izbojeval samo tri skromne točke. Po treh nizih in vodstvu z 2:1 se je Borov "akumulator" izpraznil in v nadaljevanju je prevzela pobudo Sloga Sagor, ki je najprej izenačila ter v zadnjem odločilnem nizu napravila občutno manj napak in tudi stalno vodila. Na koncu so slogaši povsem zasluženo osvojili predragoceni točki, toda končna bera točk je bila tokrat v korist Bora s 60:57 v derbiju, ki je trajal skoraj dve uri. (G. F.) ALPINISTIČNI odsek spdt teir®Ja tudi letos alpinistični tečaj in VpU za »o)0 po zavarovanih poteh. p,?1Sovanje, spoznavni sestanek in v0,?. teoretično predavanje (oprema in Sek ' bo drevi ob 20.30 na sedežu od-jg® (Ul. Carducci 8/2. nad.). Vsi tisti, $eiSe niso polnoletni, morajo prinesti s l|e“°| pismeno dovoljenje staršev. Vab- ^UŠARKARSKA SEKCIJA v.!f 3 POLET t^"* vse košarkarje in njihove starše h 9° »čiščenje dvorišča Prosvetne-6, doma na Opčinah«, ki bo v nedeljo, ■' 0(1 8-30 dalje. Že s prihodnjim Šaj-phi se bo namreč začela redna ko- pote-Valno tekmovanje v občinskem f*eflniein »azenu Bruno Bianchi po na-Jtt jUnJejn vrstnem redu: Milje, Bazoviš-bec „ ‘ in Širok 9.00; Ribičič 9.15; Gr-*n „1- n on. r-___i* ?'4S iu-.Fvin*9ar °b 9.30; Gregorič ob l0-2o Učins' ~ asid ob 10.10 in Župančič ob V Montegiorgiu je bila Fiaccoia Effe (sk. 1) na svoji zadni tekmi odlična, v sk. X pa je Jefs špice v formi. V sk. 2 moramo paziti na Salomon Hanoverja, ki lahko edino ogrozi Fiaccolo Effe V Bologni je Episcopo (sk. X) pred kratkim osvojil podobno dirko in lahko računa na končno zmago. V sk. 1 zelo dobro napreduje Flambard in je eden favoritov. V sk. 2 pa bi lahko presenetil Elce San. V Tarantu bo dirka zelo napeta in težko predvidljiva. Mi poskusimo v sk. X s konjem Fly Cik, ki je zelo soliden. V sk. 1 je It del Tiglio v dobri formi in se bo gotovo boril za zmago. V sk. 2 ima Grubling Epi slabo startno številko, a lahko to nadoknadi. V Trstu bo dirka kot vedno zanimiva, največ možnosti za zmago pa ima Gallipolis (sk. 2). V sk. 1 nam ugaja Grizzly Wh, ki ima dober končni nalet. V sk. X pa naj omenimo Gigina Ric, ki je zelo talentiran. V Firencah (galop) je Masnago (sk. 2) med favoriti, paziti pa se mora pred Classyem Turnom (sk. X), ki lahko, če je v formi, vse preseneti. Gnerguel (sk. 1) pa bo gotovo med prvimi. V Milanu lahko North Mon (sk. 1) prijetno preseneti in je prav gotovo favorit. V sk. X moramo omeniti Mark Twain, ki se je na zadnih dirkah vedni izkazal. V sk. 2 naj omenimo Valid No-teja, ki je v formi. DIRKA TRIS Naši favoriti: Estac di Omar (17), Ire-neo Bell (11), Fly Cik (7). Dodatek za sistemiste: Ilton DP (19), Donoway CI (14), Elverum (12). 1. — prvi 1 drugi X 2 2. — prvi X 1 drugi X 3. — prvi X 2 drugi 1 4. — prvi 2 drugi 1 X 5. — prvi 2 drugi 1 X 6. — prvi 1 drugi X 2 1. ŽENSKA DIVIZIJA SLOGA SAGOR - CLUB ALTURA 3:1 (15:1, 17:15, 8:15, 15:6) SLOGA SAGOR: Danijela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi. Za mlado šesterko Sloge Sagor se je začela serija zelo pomembnih srečanj v boju za obstanek. Altura je imela pred to tekmo točki več od slogašic, ki so si zmage srčno želele, da bi se odlepile od dna lestvice. Velika živčnost pa je tudi botrovala k ne ravno lepi igri naše ekipe, ki pa je nasprotnika vseskozi prekašala. Zlasti je to prišlo do izraza v prvem nizu, ko je Sloga Sagor nasprotnice povsem nadigrala. S to zmago in tudi zaradi zelo dobre set razlike se je Sloga Sagor dokopala do šestega mesta. (Inka) OMA - BOR FRIULEXPORT 3:0 (15:7, 15:3, 15:7) BOR FRIULEXPORT: Brazzani, Supe-rina, Pernarčič, Mezgec, Visentin, Gulič, Fischer, Tersar, Faimann, Gregori. Že pred tekmo je bilo jasno, da.borov-ke vodilnemu ne bodo mogle priti do živega, toda to nikakor ne more biti opravičilo za medel nastop plavih, ki so pokazale premalo borbenosti. Navsezadnje so se drugi sili prvenstva, to je ekipi CUS, upirale mnogo bolj učinkovito in zagrizeno, zato bi lahko tudi proti OMA dosegle kaj več. (Igor) UNDER 16 MOŠKI SLOGA - IL POZZO 3:0 (15:9, 15:13, 15:12) SLOGA: Carola, Čuk, Glavina, Grgič, Kralj, Marc, Maver, Mijot, Spetič. V nedeljo se je uradno zaključilo letošnje dolgo deželno prvenstvo under 16. Odigrati pa morajo še eno zaostalo tekmo in sicer med Valom in ekipo ACLI iz Ronk, ki bo odločalo o deželnem prvaku. Mladi slogaši so prvenstvo zaključili s čisto zmago in tudi z lepo igro. Kljub temu da se je končalo po samih treh setih, je bilo srečanje zelo napeto, saj je vsak niz trajal celih 25 minut. Nasprotnikovi igralci so sicer precej višji od naših, Slogaši pa so to njihovo prednost izničili z neprimerno boljšo tehnično pripravo. Prvenstvo so mladi slogaši zaključili na osmem mestu, kar predstavlja nedvomno uspeh. Ne smemo namreč pozabiti, da je velika večina igralcev izpod starostne kategorije, da jih je dober del nastopalo v prvenstvu under 14 in so si v tej ligi v bistvu nabirali le tekmovalne izkušnje, ki jim bodo v bodoče še kako prav prišle. Od začetka prvenstva so vsekakor tako tehnično kot taktično zelo napredovali in s tem tudi povsem izpolnili cilje, ki si jih je naše vzhodnokraško društvo zadalo pred sezono. (Inka) danes igra za vas - danes igra za vas Boris Pangerc totocalcio Avellino - Barletta X 1 Cagliari - Pescara 1 X 2 Catanzaro - Brescia 2 Foggia - Reggina X Licata - Parma 1 Messina - Padova X Monza - Ancona 1 2 Piša - Cosenza 1 Reggiana - Como 1 Triestina - Torino 1 X 2 Vicenza -Alessandria X Cecina - Pro Vercelli 1 X Tempio - Pavia X 2 Boris Pangerc (letnik 1952), znan literat, pesnik, pisatelj, publicist, prosvetni delavec, sicer po poklicu profesor, je bil pred leti aktiven športnik. Igral je namreč pet let odbojko (1967-1972) pri Bregu. Pangerc je trenutno predsednik Združenja književnikov Primorske, odbornik Slavističnega društa, član upravnega odbora DPS in predsednik Tržaškega okteta, kjer je tudi drugi bas. Za sabo ima štiri leposlovna dela, pesniška zbira Glas odznotraj pa bo kmalu izšla. Edvin Bevk je zadel devet izidov Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 ' Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 4. maja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 . Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja k- ^ in tiska ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Etilometer naj ne bi bil zanesljiva merilna naprava »Balonček« ali odvzem krvi za vinjene voznike? Skrivališče so zlikovci izdelali v dnu kesona turškega tovornjaka Karabinjerji iz Monze zaplemb sedemdeset kilogramov heroina RIM — Vprašanje etilometra je ponovno v ospredju zanimanja pristojnih oblasti. Državni svet je namreč mnenja, da zloglasni »balonček«, ki se obarva, če vanj piha vinjen voznik, ni odločilen za ugotavljanje količine alkohola v krvi. Za to naj bi bila merodajna le analiza krvi. Mnenje državnega sveta sicer ni dokončno, vendar ga bodo morala upoštevati ministrstva, ki izdelujejo zakon proti alkoholu. Prvi osnutek zakona, ki so ga izdelali ministri za zdravstvo, javna dela, prevoze in notranji minister, med drugim predvideva, da bi moral sumljivi voznik, ki kaže znake vinjenosti, dvakrat pihati v etilometer. V primeru da drugi poskus potrdi prvega oziroma če se obakrat izkaže, da je voznik preveč pil, prometna lahko ukrepa in pošlje krivca na odvzem krvi. Slednji pa to lahko odkloni. Rešitev ni najboljša, vendar bi predstavljala velik korak naprej v boju proti alkoholizmu med vozniki, saj je Italija še edina država ES, ki na tem področju še nima urejenih zakonov. Odločitev državnega sveta je nemalo presenetila predvsem zdravnike, ki menijo, da odvzem krvi ni najbolj enostaven poseg in ga ne morejo opravljati neizkušene osebe. Predsednik zveze zdravnikov Eolo Parodi je izjavil, da dolgoletna praksa v drugih državah potrjuje, da je etilometer najbolj učinkovita merilna naprava in da bi bilo vsako odvzemanje krvi tvegano. Če pa bi se izkazalo, da ima državni svet prav, meni Parodi, bi morali vozila prometne policije opremiti s posebnimi napravami. Proti odločitvi državnega sveta je tudi sindikat zdravnikov, ki poudarja, da bi bila uporaba etilometra najvarnejša in naj učinkovitejša naprava za merjenje alkohola v krvi vinjenih voznikov. Zastavlja pa se tudi vprašanje profesionalnosti, saj je nepojmljivo, da bi policisti krožili po avtocestah z injekcijskimi iglami v žepu, v primeru slabosti »žrtve« pa bi morali tako ali drugače klicati rešilec. Zaplenjeno mamilo s turškega tovornjaka je vredno približno 40 milijard (AP) MONZA — Karabinjerji iz Monze so 30. aprila ponoči zaplenili 70 kilogramov heroina vrste »brown sugar«. Mamilo je bilo skrito v skrivališču, ki so ga izdelali v dnu kesona za vozniško kabino nekega tovornjaka, ki je prihajal iz Turčije. Heroin je bil pakiran v 138 plastičnih vrečkah, njegova vrednost v prodaji na drobno pa znaša približno 40 milijard lir. V akciji so tudi aretirali tri osebe. Do mamila so karabinjerji prišli po dolgotrajni preiskavi, med katero so še posebej spremljali dejavnost 30-let-nega Cristofora di Giorgia, lastnika nekega bara v Milanu, in 47-letnega Turka Humana Turelija. Na predvečer 1. maja so obema sledili in ko sta se v Agrateju sestala z voznikom turškega tovornjaka, 35-letnim turškim državljanom Mehmetom Gocerijem, so vse tri aretirali. Po mnenju preiskovalcev je heroin prihajal iz Turčije preko Grčije, od koder pa naj bi ga s trajektom pripeljali v Italijo, kjer je bil namenjen na milanski trg z mamili. Etiopska vojska spet v težavah tako v Tigreju kot v Eritreji Iskali bodo trupla v potopljenem trajektu NAIROBI — Sodeč po komunikejih etiopskih in eritrejskih opozicijskih sil se »uspehi« režimskih vojaških sil omejujejo na krvave represije in tero- , ristično bombardiranje nemočnega civilnega prebivalstva. Ko pa morajo v odkrit spopad z oboroženimi enotami protirežimske gverile, jim po vsem sodeč, slaba prede. Zadnje dni aprila so gverilci tiger-ske osvobodilne fronte pri Mehrabete-ju (120 kilometrov severno od Adis Abebe) dva dni uspešno odbivali napade redne etiopske vojske. 29. aprila pa so prešli v nenaden protinapad. To je zmedlo napadalce, ki si kaj takega niso pričakovali. Kljub očitni premoči je etiopska vojska izgubila 507 vojakov, 574 jih je bilo ranjenih, gverilci pa so zajeli 426 vojakov. Medtem pa se v Eritreji nadaljuje ofenziva vladnih sil, ki skušajo napraviti konec 30-letni državljanski vojni. V glavnem se omejujejo na topniško obstreljevanje in letalsko bombardiranje ter se skrb- no izogibajo neposrednemu spopadu. Na sliki (telefoto AP): eritrejsko prebivalstvo v naravnem zaklonišču TRAP ANI — Točno nad razbitinami trajekta Espresso Trapani je od včeraj zasidrana reševalna ladja italijanske vojne mornarice Anteo. S svojimi roboti in potapljači, ki so usposobljeni za reševanje posadk iz potopljenih podmornic, bodo poskušali spraviti na površino trupla sedmih pogrešanih. Trupli poveljnika Leonarda Bertolina in prvega strojnega oficirja Gaspareja Conticella bi morali biti na poveljniškem mostu. Težje bo z ostalimi petimi šoferji, ki so lahko bili ob brodolomu tako v svojih tovornjakih kot na poti do njih, ali celo v kabinah. Že sedaj pa je jasno, da se potapljači ne bodo podali v hangar, kjer so tovornjaki, ker bi bila operacija prenevarna. Včeraj je posebna telekamera podrobno preiskala zunanjost trajekta, kar bo nedvomno koristilo potapljačem. Pri iskanju trupel bo sodelovalo pet ekip sestavljenih iz treh potapljačev. Do trajekta se bodo spustili v posebnem potapljaškem zvonu, od katerega se ne bodo smeli oddaljiti več kot 30 metrov, izven zvona bodo ostali le slabe pol ure, sledila pa bo peturna dekompresija v potapljaškem zvonu. Espresso Trapani se nahaja namreč v globini 100 metrov, na območju, kjer so zelo močni tokovi. Prav zato je poveljnik sicilskega območja admiral Gi-ovanni iannucci poudaril, da bo mornarica storila vse, da bi trupla izročili svojcem, pri tem pa bodo skrbno pazili, da celotna operacija ne bi terjala nove žrtve. Medtem pa je minister za trgovsko j mornarico Vizzini že imenoval člane posebne preiskovalne komisije, ki bo skušala ugotoviti vzroke brodoloma. Istočasno bo na delu tudi sodna komisija. Sodstvo je že odredilo zaplembo trajekta, če pa ladje ne bodo dvignili na površino, je le malo verjetno, da bodo ugotovili točne vzroke potopitve. Nesporno je le dejstvo, da je brodolom povzročil neki tovornjak, ki se je snel iz »lisic«. Za sedaj pa nihče ne more dokazati, ali je težko okovje popustilo, ali pa ga je nekdo namenoma snel s koles, da bi pridobil na času. Morebitni krivec ni med živimi, vsa skrivnost lisic pa je 100 metrov globoko. Nov umor kandidata za nedeljske volitve Tokrat najbrž ne gre za politični zločin BRANCALEONE — Volilna kampanja pred nedeljskimi upravnimi volitvami je na jugu države še naprej zaznamovana z umori kandidatov. Tako je v sredo zvečer nekaj činski svet v Staitiju (Locri), 31-Ietni Antonio Stellitano. Vse pa kaže, da Stellitano ni bil ubit zaradi svoje politične dejavnosti, temveč naj bi po mnenju preiskovalcev šlo za poravnavo računov med zločinskimi tolpami, ki delujejo na tem področju. Stellitano je bil silam javnega reda precej dobro znan, saj jo. Preiskovalci menijo, da je uboj Stellitana na tak ali dru- Mollica in v katerih je bilo od leta 1984 doslej ubitih že več kot 40 oseb. Ubiti Antonio Stellitano je že bil odbornik v občinski upravi, ki so jo izvolili leta 1988. Večino so sestavljali pripadniki državljanske liste s socialistično usmeritvijo, tej listi pa so se pridružili tudi nekateri drugi, med njimi tudi Stellitano, ki so se proglašali za neodvisno levico. Volitve pa je sodišče TAR zaradi pritožbe KD razveljavilo in občino Staiti trenutno upravlja vladni komisar. Na Kalabriji je včeraj prišlo še do enega uboja, ki pa nima nikakršne zveze s politiko. Žrtev je bil 31-letni Dome-nico Coldello iz Reggia Calabrie. Coldello je bil že večkrat obsojen, pripadal pa je istoimenski mafijski družini, ki je od leta 1985 vpletena v tako imenovano mafijsko vojno. Do uboja je prišlo v Bisignanu, približno 30 km od Co-senze, kamor je bil Coldello namenjen službeno. Morilci naj bi mu zaprli pot z neko regato in ko je skušal pobegniti, so ga zadeli streli iz puške. Storilci so nato z regato zbežali, karabinjerji pa so kasneje ostanke zažganega vozila našli približno štiri kilometre od kraja zločina. gačen način povezan z »maščevanji iz Motticelle«, v katerih na nasnrotnih straneh udeleženi družini Palamara in je imel že večkrat opravka s pravico zaradi kraj ga obnašanja. Karabinjerji iz Reggia Calabrie predvidevajo, da je Stellitana zvabila v past oseba, kateri naj bi umorjeni zaupal ali pa naj bi jo vsaj poznal. Ta neznanec naj bi umor tudi izvršil ali pa vsaj omogočil drugim, da Stellitana ubije- pred polnočjo pod streli neznanih morilcev padel neodvisni kandidat državljanske liste »Demokratična enotnost« za ob- Lastniki lokalov kritizirajo nenapovedane »obiske« NAS RIM — Po pregledih, ki so jih karabinjerski oddelki NAS opravili v disko klubih in nočnih lokalih, se je izkazalo, da je skoraj 50 odstotkov omenjenih lokalov pod vprašajem. Karabinjerji so namreč naleteli na nepravilnosti upravnega značaja, ponarejene pijač in slabe higienske razmere. Združenje upraviteljev javnih lokalov FIPE je na podatke ostro reagiralo, saj meni, da pregledani lokali niso ogledalo za vse ostale. Kljub vsemu pa predstavniki FIPE priznavajo, da so tudi sami nemočni pred spretnimi goljufi. Dejstvo pa je, da takih kršiteljev ni malo, saj so jih NAS prijavili sodstvu kar 700. Smrtna kazen za deset iranskih vohunov TEHERAN — Organizacija Am-nesty International je sporočila, da je iransko islamsko sodišče obsodilo na smrt deset zapornikov. Vsi so bili obsojeni vohunstva v korist ZDA. Amnesty International sporoča tudi, da sploh ne obstajajo podatki o procesu proti deseterici, pripominja pa, da podobne sodne obravnave trajajo večinoma le nekaj minut. Obtoženci, ki pridejo pred islamsko sodišče nimajo pravice do zagovora, še manj pa do odvetnika. Prav tako nimajo možnosti priziva niti v primeru, da je obsodba popolnoma nepravična. Deseterico bodo skoraj gotovo obesili. V Afganistanu ni več izrednega stanja KABUL — Afganistanski predsednik Nadžibulah je preklical izredno stanje, ki je v državi vladalo od februarja lani. Predsednik je tudi imenoval 15-člansko komisijo,, ki ji predseduje podpredsednik Afganistana Abdul Hartif in ki bo morala še pred koncem tega meseca sklicati predstavnike vseh etničnih in verskih skupin v državi. V času izrednega stanja je Nadžibulah predstavljal absolutno oblast. Izročili vojnega zločinca Argentinske oblasti so zahodnonemškim izročile 78-j .g nega Josepha Schwammbergerja (na sliki v sredini), t kriv za usmrtitev več tisoč poljskih Židov med ^r,^p) svetovno vojno 1