94
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Sredi minulega tedna odpeljal se je cesarjevič Rudolf v Berolin, cla se v imeuu našega cesarskega dvora vdeleži svečanosti, ki se vrše povodom dopolnjenega 90. leta nemškega cesarja Viljelma, in da izreče čestitanje v imenu cesarjevem. — Minister vna-njih zadev grof Kalnoky podal se je v soboto v Buda-Pešt k cesarju. Ravno ta dan vrnila se je tje tudi cesarica naša, ki se nekoliko dni kasneje poda v kopelo Mehadija, kjer ostane nekaj tednov. — V soboto zborovala je (ker sv. Jožef na Nižeavstrijskem ni praznik) gosposka zbornica ter pritrdila trgovinski in carinski pogodbi z Ogersko po sklepih zbornice poslancev. Ravno ta dan zborovala je avstrijska kvotna deputacija, enako tudi v ponedeljek  večer ob 7.  uri.  —  Kolikor se čuje,
95
treba je še ene seje, katera zna biti danes (sredo), da zgotovi prvo meritorično naznanilo naše deputacije do Ogerske, kolikor se govori, bode sicer naš račun približno na enakih načelnih podlagah, kakor ogerski, v konečnih številkah pa precej različen.
V pcnedeljek odgovorila sta začetkom seje v zbornici poslancev ministra grof Falkenhayn in markiz Baquehem, prvi na interpelacijo Schonererjevo glede sprejemanja učencev na državno akademijo v Ljubueoi, drugi na interpelacijo Luzatti-evo glede poštnega in te-legrafiškega prometa s Trstom v minulem tednu.
Poljedelski minister grof Falkenhavn rekel je, da je res zapovedal, da se mora vsak učenec, ki hoče vstopiti v državno rudarsko akademijo v Ljubnem zavezati, da ne bo vstopil v nobeno dijaško zvezo nemško imenovane 7,Burschenschaft", in da je s tem, ako kasneje pristopi taki zazvezi, samo po sebi izključen iz akademije, Ker to zahtevali so učai nameni na državne stroške vzdržane akademije.
Enako razložil je trgovinski minister v svojem odgovoru vse zapreke, ki so vsled snega in viharjev nastale na progah proti Trstu izrekoma med Ljubljano in med Trstom. Ministerstvo storilo je vse, pošiijatve telegramov in poštne reči preskrbeti kar prej p^ potih, ki so bile sploh mogoče, toda pokazalo se je, da je za telegrame ostala edina pot čez Grško in po podmorskem telegrafom; izmed železnic oprostena je bila najprej proga z Vidma na Kormin in nekaj pisem odposlalo se je čez Trebiž na Videm in v Trst, in pa dne 18. prosta je bila uže za silo druga domača proga in 19. marca vse. — Telegramov in pisem odposlalo se je po jahačih nekaj proti Trstu, toda v Postojni so obtičali. V Gorici bilo je telegrafiško uradovanje glede oseb in aparatov pomnoženo, delali so noč in dan in tako se je v primeroma kratkem času podelalo vse zastalo delo.
Res je, da je bila zveza s Trstom izredno dolgo pretrgana, pa minister storil je vse, zapreke kar hitreje odpraviti in pošiijatve kar prej spečati, toda zapreke bile so tako izredno silovite in izredno dolgo trajoče, da je vspeh bil zakasnjeu. — Tudi ta odgovor bil je sprejet z odobravanjem, odgovor ministra Falkenhavoa pa z glasno pohvalo, edino Schonerer gotovo ne bo zadovoljen ž njim.
Ruska. — Videti je, da se je poslopanje neurad-Dega ruskega časuištva nasproti Avstriji spremenilo, prej culo se je iz njih samo pretenje in napadi, sedaj citati je mirnejšega razpravljanja o Avstriji. — Sodi se, da to pomenja neko približavanje k naši politiki. Nemški čas-uiKi sicer svare pred to prijaznostjo in menijo, da ima edini namen, da bi se razdvojile Nemška in Avstrijska. Nam pa ni treba razdvojenja z Nemško, kakor ne slepega zaupanja v njene prijateljstvo, enako pa moramo z veseljem pozdravljati dobre in prijateljske razmere z mogočno našo sosedo Rusko. — Zdaj ni sploh videti več dvomljivo, da Ruska ostane mirna, kar se ni še moglo prav verjeti po zadnjem dne 13. marca poskušenem napadu na čara.
O tem,   k  sreči  preprečenem  napadu  se  poroča  s Petrograda dne 19. marca:
Včeraj govoril je na vseučilišči rektor v velikem številu zbranim dijakom v navzočosti učnega uradaištva in učenikov, ter je v govoru izrazil najglobokejši gnjus o nameravanem napadu treh dijakov, ter je pozival dijake, naj sostavijo do čara adreso s protestom zoper tak čin in izrazom udanosti za čara. Dijaki sprejeli so govor z navdušenimi „ura"-klici in so zapeli narodno himno.
Dalje o vdeležbi nihilistov pri tem napadu poročajo listi:
Izvrševaloi odbor stranke nihilistov »Narodnaja volja" je čaru Aleksandru III. doposlalo pisanje, v katerem je rečeno, da je odbor v svoji seji dne 27. februarija 1887 čara obsodil na smrt in da je izvršitev sodbe naročena 50 članom strauke. Pismo je datirano z dnem 1. (13.) marca 1887.
V noči na 14. dan marca zasačila je policija v neki hiši na Gagarinskovem nabrežji pet nihilistov, ki so se posvetovali. Eden zasačenih skusil je pobegniti s tem, da je skočil v reko Nevo, vendar pa so ga iz vode iz-lekli in s štirimi tovariši vred dejali v zapor. V stanovanji našla je policija mnogo nihilističnih pisem.
Dalje se poroča: Zadnjih šest dni se je v Petro-gradu in okolici nad 300 oseb obojega spola in različnih stanov dejalo v zapor zarad politične sumljivosti. Med onimi, ki so bili vjeti 13. marca, je tudi znani vodja nihilistov Leon Hartman z Londona. Ta prišel je pred petimi tedni skoz Belgijo in Avstrijsko na Rusko in je tukoj vodil priprave za napad. Vsi prostori Peterske in Pavelske kasarne so polni zaprtih nihilistov.
StranKa konstitucijonalistov objavila je oklic, v katerem bojna sredstva teroristov najodločnejše obsoja, vendar pa izreka, da konstitucijonalisti delujejo na tiste premembe v vladanji in upravi RusKe, kakor teroristi (nihilisti). Ta oklic širi se v mnogih iztisih in vzbuja veliko zanimanje. — O tej zaroti poroča se s Krakova dne 19. marca: Zadnjo sredo prijeli so ruski žandarji na postaji Mazki Granica dva ruska topničarska častnika, katera sta baje v zvezi z zadnjo zaroto zoper čara in ki sta pobegnila. Spravili so ju v Varšavo. Tretjemu posrečilo se je z ženo vred prestopiti mejo.
Iz vsega tega videti je, kako vre in šumi v ruskih političnih krogih in kako koristno bi bilo enako za čara, kakor za Rusko, da bi državljanom dal nekoliko pravice sodelovanja pri vladanji.
Nemška. — Včeraj praznovala je vsa Nemška izreden praznik svojega vladarja in ustanovitelja, dopolnjeno 9J. leto njegove starosti. Pri tej priliki prišli so čestitat cesarju starčeku, odlični zastopniki vseh vropejskih, pa tudi zatopniki zelo oddaljenih izhodno-azijskih držav, navzoča sta v Berolinu izrekoma zastopnika Kitajski in Japonski. Da tako visoke in izredne goste sprejemajo in gostujejo tudi s posebno pozornostjo, je samo po sebi razumljivo.
Ves Berolin je v praznični opravi. V ponedeljek že bilo je ljudstvo  večinoma na nogah  opazovati  prihod
96
unajnih gostov, med katerima sta tudi kralj in kraljica Rumunska, v ponedeljek večer bila je velika bakljada, katere se je vdeležilo nad 3000 vseučilišnikov.
Odlični unajni gostje bili so popoludne v ponedeljek pri cesarju in cesarici sprejeti v posebnih avdijencah. Za rojstni dan (22. marc) sam, obeta se, da cesar izreče mnogo činov milosti in da podeli različnih redov. Govori se, da dr. Lauer, zdravnik cesarjev, dobi nagrado 300.000 mark. Vsi časniki smatrajo svečanosti, ki se tsm vrše, kot praznik in poroštvo miru. Vsa druga odlikovanja tega dneva pa so manj pomenljiva, kot ono laškega ministra unajnih zadev grofa No bila n t - a, o katerem se je glasilo že pred nekoliko dnevi, da mu bode ta dan podeljen veliki red črnega orla zato, ker gre njemu velika zasluga, dase je mirovna zvezamed Avstrijsko-Nemško-Laško zopet ponovila.
To je novica, katera je v resnici poroštvo za o h ran en je miru in katero sme z veseljem pozdravljati vsa Evropa.
Nemški časniki, ki pišejo v ponovljeni tej zvezi dostavljajo, da je ta zveza ena trdnih opor miru in nevarnosti Evrope, videti pa je, da ni izključeno, da se bodejo tudi razmere treh cesarskih vlasti med saboj pojasnile in vtrdile.
Ogerska. — V ponedeljek razpravljal se je v Ogerskem državnem zboru izreden kredit 52V2 milijonov za skupne vojne potrebščine. Na vprašanje poslanca Helfy-a odgovoril je ministerski predsednik Tisza, da tudi on misli, da se je nada za ohranenje miru od onega časa, ko se je izredni kredit dovolil, vtrdila. Vlada pa more samo tedaj pričakovati, da bode prizadevanje mir ohraniti vspešno, ako se vlasti drže pripravljene za vojsko, in ako treba, z veliko odločnostjo branijo enako svoje meje pa tudi svoje bistvene interese. O zvezi treh držav se še ne more izreči očigled zvez, ki so bile in se nameravajo, v pomirjenje pa lahko izreče, da je edina podlaga naše politike vsem državam nasproti ta. da se ohrani mir z varovanjem naših interesov. — Žrtve za vojno bile so dobro obrnjene, ker naša vojna moč je danes tako pripravljena za boj, kakor katera koli na svetu. —
Cesar obiskal je v spremstvu generaladjutanta baron Popp-a društvo Budimskih telovadcev. Tam je cesarja pozdravil častni predsednik društva, brambovski minister Fejervary, razun tega navzoči so bili ministri Trefort, Orczy, Bedekovič, Szecheny in pa vojni poveljnik grof Pejačevič.
Laška. — General Gene, kateremu je laška vlada odvzela poveljništvo v Masauhi, ker je dovolil, da se Abesincem pošljejo puške proti tem, da oni prostost dajo laškim vjetnikom, je vendar še zmiraj poveljnik v Masauhi. Zadnja poročila trdijo, da je dne 18. marca vsa ekspedicija Salimbeni-jeva dospela v Masauho razun Savoiraux-a. Gene poroča, da pričakuje, da bodo Abe-
sinci tudi Savoiraux*a izpustili, ako se jim dovoli kg tacega. kakor za vso drugo laško ekspedicijo, za kater je Gene dovolil, da se Abesincem dopošljejo pušk* katere je Gene pred zadrževal v Masauhi.
Trije veliki brodovi dospeli so v Masauho z laškim vojaki.
Zelo iznenadeni so bili rimski politični krog zavolj odstopa nemškega poslanika v Rimu baroi K eudeli a, ki je, kakor se čuje ostavko dal za to, ke se je brez njegovega posredovanja ponovila nemško laško-avstrijska zveza. Politiki spominjajo se pri te priliki živo na osodo pokojnega grofa Armina, k je enako, kakor Keudell postal žrtva brezozirnost Bismarkove.
v
Švica. — Sv. Jožefa dan popoludne umrl je Genfi sloveči poljski pisatelj in pesnik J. J. Kraszevski ki je svoje prvo delo spisal v starosti 17 let. Oi vpeljal je v poljsko slovstvo narodne povesti „Romane" Bil je duhovit pisatelj in spisi njegovi cenijo se m okroglo na 500 zvezkov.
Krog 1850. leta bil je vrednik lista „Gazeta Polska.c Akoravno se leta 1863. ni vdeležil poljske ustaje, bil je vendar zavolj velikega vpljiva njegovega izgnan h Ruskega Poljskega. Leta 1884 bil je Krazsevski nena doma dejan v zapor in v Lipsiji na 3'/2 let težke ječ* obsojen zarad veleizdajstva, zaradi tega, ker je bil tožen, da je skupno s častnikom Hentsch-om, tajns pisma Nemške vojne uprave prodajal Francoski. Zaprl je bil v trdnjavi Magdeburg, ker je pesnik v zapori bolehal, zložili so rojaki njegovi kavcijo 20.000 mark, in po silnih prošnjah bil je Kraszevski meseca novembra 1885. leta začasno iz ječe izpuščen do dne 15. maja 1886 Iz ječe podal se je na Laško in se vkljub obljube svoje ni več vrnil v je*o.
Za čas zadnih potresov moral je eno noč prenočiti pod milim nebom.
Bolan podal se je potem v Genf, kjer je dne 19, t. m. sklenil svoje, za narod poljski pomenljivo življenje
Angleška. — Državni tajnik za Irsko obljubil je zbornici predložiti predloge v zabrambo agrarskih hudodelstev na Irskem. Preiskave zarad goljufij pri preskrbovanji vojnih zalog razkrivajo zmiraj večje sle-parstva.
J. K. Cros, ki je bil za čas Gladstonove vlade državnega tajnika za Indijo namestnik, umoril se je po noči med 19. in 20. marcam. Bilje dalj časa bolehen.