gt# 43. V Gorici, v soboto dne 30. maja 1908. ______________ Letnik X. Ixhaja Tsaktorek insobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prainik izide dan prej ob 6. xveöer. Staue po poäti prejomaii ali v Gorici na do in poliljan celohtno 10 K, polletno 6 K in Setrtletno 2*50 K. ProdajaserGorici v to- bakarnan Schwarz r Šolakih ulicah, Jelleriitx t Nunskih ulicah in Le- btn m VerdijeTem tekališdu po 8 Tin. GORICA Uredniötvo in upravniitvo ie nabajata r «Narodni tiskarni», ulica Vetturini b. It. 9. Dopiae je nailoTiti na uredniätvo, oglaie in naročnino pa na upravniitvo »Gorice«. Oplasi ie računijo po petit- Tntah in ticer ako ie titkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie tečkral tiikajo, radu- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni uredjii^rftfttön Bavear. Ti8ka „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukeiiö). Slrekljeve Mi.* ^ Čoden mož je ta Jcže Štrekelj. Dve klobaai je spastil v svet v „Soči" at. 60. in 62. Ia kaj pravi tam ? Pravi, da ga obreknjemo. In vendar nismo drugega sto- rili nego, da smo prioböili njegov last- J noročoo pisani in podpisani izkaz na 15 j pretveznih prosilcev za državne trte. 6. Štrekelj prav nič ne taji, da so bili prc- ] silci že večkrat vpiaan». Vendar pa si apa še ! trditi g. Štrekelj, da ga obrekajemo. Ali mar ni resnica, da so bila imena pro- silcev na izkaza že prej veökrtt v izkazih. Sajjevendar dokazano, integaniti ne tajite ne. Todi „Soča" ne t**ji vsega tega ; am- pak kar nttravnoat priznava vse in trdi, da je vporaba tujih imen v takih slučajih dovoljena. Štreielj pravi, da mn ni biio mari, gledati, če je kdo izmed prosilcev že vpisan v izkaza od žapanaUa. Zagovarja to sTOJe ravnanje s tern, da pravi, da on gieda !*e na to, da kmet trte v resnici dobi. To je vse prav lepo ! Anopak to je zlo- mek, da trt dobili niao kmetje, ampak preknpci, ki bo trte kmetom potem za drag denar prodajali. Če gospod Štrekelj ne bere accia- listiškega „Delavskega liata", ki izhaja v Trsto, naj ne bo had, če ga opozorimo, da je ta list prinesel 17. aprila v it. 16. veal, da je g. Štrekelj podačil gorjan- skega žapana, kako nai ravna, da dobi Tflrt trt n,% tnja imen» Č3 to ni resnica, je gospod Štrekelj dolžan „Del. Liatu" poslati popravek. Zakaj ga ne pošlje ? G. Štrekelj piše v svojem zagovoru nadalje, da je res ostalo lansko leto mnogo kmetoT s pripravljeno zemljobrez trt. Pohvali se pa zraven, da je on dal kmetom svoje trte, ker vlada ri imela nobene več na razpolego. Ta je torej priznal r. Štrekeij, da je kmetom na škodo zmanjkalo vladnih trt. „Soöa" pa pise, da a tern, da so se trte naroče- vale na tnja imena, je bila oškodovana Ie držaTa — kar je menda po „Soöini" morali dopuatno. G. Strekelj pa sam pri- zna?a, da je trt sa kmete zmanjkalo. Oškodovani so bili tore/ v prvi vrsti kmetje santi. Sicer pa prašamo prav ponižno g. Streklja: Eje ste dobili one trte, ki ste jih dali onim kmetom ? Ali imate mar matičnjak na Trstlju? s \j8a<*a^e g> ^trekelj Prav »')°bez- l n]tvlrjlokaznje, da ga je izmed onih 15 0 izkaza navedenih proailcev osem, osebno prosilo, naj naroči trte. Dragih 1 se dem pa pa ma je prinesel verodc- ; stojni J. St. — Mi pa vemo, da je'^bilpf ;.v v pričo g. komiaarja. v Romno potrjenfH' sedctn izjav, ki pričajo, da niso dotič" niki ničcsar naročili in o naroUlu ni- (esar vedeli. Izmišljena prosilca Fr. Pi- pan in Al. Kovačič sta dala ustno izjavo namefctaištvenema poizvedovalca ževso- boto 25. aprila ; od dv/h dragib imamo astno izjavo. Pravite, da se vsega „dobro spominjate". A zdi sd nam, da vas mora spomin grozoo zapaščati, ker hočete na laž postaviii «so listo, torej todi g. uči- telja Ipavca. Pa bo šlo bolj težko! Povemo vam lahko dan in aro, ko ste nekatere prosili, naj reko, da so trte na- ročili in dobili ter da jih dobe drogo leto povrnjene — če jih slačajno kdo kaj o tern praia. Pravite, da je bilo Skoda onih trti, ki jih je dobil J, Kovačič, ker so ma pro- ; padle. Res škoda. Še večja ikoda je tila onib, ki so propadle v hleva podgaojero, ko jih dotiönik ni zDalkalazirati. Zavrgli so jih Teiiko tisoč. Torej teh je še bolj škoda. O ie večjena zavrženem številu bodemo govorili pa o dragi priložnosti. Piiete tadi, da ste proaili vlado, naj da kmetom trte, ko ste pa yideli, da dotičniki nimajo zemlje pripravljene, ste pa pies.li „D*jnapre^nejSemttu cbčaan, naj jim trt ne izroči. — Ali se ram ne zdi Y86 to več ko smešno? Rar se tiče zagovarjanja glede nem- škega odgovora g. Postl-a rečemo Vnm le to: ko ste izdeiali izkaz za onih 15 iz- miäljenih prosilcer, pisali ste prošnjo in , izkaz Blovenako, odgovor pa ste zdrnkali 8 »vojimi adjatanti po nemški. Zato ker je tako kazalo. Štrekelj pripovedaje, da je pisal brata na Danaj, naj izposljuje pri po- ' ljedelskem ministru strogo preiskavo. No, ; ker pa je že zdavna S. L. S. to zahte- ˇala in sedaj ie Alojzij Štrekelj, apamo, da bode storila vlada s?ojo dolžaost na podlagi zapisnika g. komisarja z dne 12. 1 in 13. t. m., ki je dognal, da so n e k a- terniki naroöevali yladne | trte in jih prodajali prekap- č e v a 1 c e m. Katerim ? Poremo že še I R»*no tako nstrežemo Štreklja tadi glede bilai ce, katero naBTetaje y „Sači". — Bo lie gromelo I 0 ßriske cesfe___ Ponnanjkanje cestoih zvez je že od pam iveka glarna oTira, da se ne morejo go8p)dtiriko poYzdigniti naia Brda, ki Be po pravici smejo smatrati za najboga- tejSi sadni ?rt y Avstriji. v* *i w y Pridelotanje sadja (med a>afliai 4T pr. fg ki bi mogle tekmorati z onimi y Smirm) je naravnost f^nomalno. Toi a, radi pomanjkanja voznih cest se Tclik del finega in bcgatega pridelka ne more spraviti y deoar. Zta3ti fge, ki i bi mogle biti že same oa sebi vir bo- ' gaetva, morsjo se aporabljati za kahanje figovega žganja, to pa, ker se ne morejo hitrr prenaäati na trge. Da bi ge priälo tern raztneram r okom, predložili sta žapansUi biljansko in ^eTerjanako dva načrta, ki sta bila med seboj tesno zvezana. Načrt ki ga je predlotilo žapanstro biijansko je zadevai zgradbo ceäte iz Dobrave v Vipolže ; načrt, ki g* jepred- ložilo žapanatvo števerjansko pa cesto iz Vipolž skczi Števerjan do Grojne. Deželni zbor, ki ue jo b»ril s to zadevo v svoji seji z dne 13 oktobra 1904, naročil je deželnemu odborn, naj predloži oba načrta c. kr. vladi s prošojj, d^r ftc*el '* ^r'.^^nih sredst^y čim qhj- izdatnejäo podporo za izvriite? te javne naprave. Deželni odbor je stopil takoj r do- gnTor s cesarsko Ylado, ki jej je z&jedno predložil načrta. Avgasta meseca 1906 je naznanilo c. kr. namestniitvo, da je bilo c. kr. rai- nisterstfo notranjih strari dovolilc za cesto DobraYR-Vipolze prispevek v zne- ska 25.000 kron in za cesto Štererjan- Vipolže prispevek y zneskn 35.000 kron 8 pogojem, da se pokrije ostala potreb- ščina in da se zajamči Yzdrzevanje nove ceste. Potrebsöina za zgradbo obeh cest je znašala 160.000 kron. Interesentje so se zavezali, da bodo prispevali znesek 37.000 kror, tako da je bilo po odbitka tega, kakor tadi ob- ljubljenega državnega prispevka, nepo- kritih ie 63.000 kron, ki bi se naj po vladinem mnenja pokrile s Eredetvi iz deželnega zaloga. Zadeta je prišla zcpet y deželni zbor. Le-ta je uaročil v svoji seji z dne 16. marcija 1907 deželaema odbora, naj nkrcne Cesar treba, da podeli c. kr. vlada 75% podporo, y katerem slaöaja bi de- žela prispevala s 15% do najvišjega zneska 24.000 kron. Na nalične okrepe deželnega od- bora je c. kr. ministeratvo notranjih stTari zvišalo državnt prispevekod 60.000 na 80.000 kron. Dragi čiaitelji so zajamöili te - le prispefke : Cestni odbor za goriško okolico K 15.000 Občina biljanska......„ 14.000 „ iteverjanska.....„ 8 000 „ kožbanska......„ —.300 „ kojičanska......„ 1.500 Ako se priiteje od iuo- kega deželnega zbora obljab- Ijeni prispevek.......„ 24.000 in prispevek ki ga je dovolila c. kr. vlada........„ 80 000 pokaže se, da je pokritih . K 143.600 Občina Moša je y zadnjem trenotka odr-ekla obljabljeni prispevek 1000 kron, občina medanBka pa na tozadevna rpra- Sanja Š9 ni odgovorila. Kljab korektnoBti c. kr. Ylade, ki je zYiäala stoj prispevek za 20 000 kron, kljab žrtvam, ki ao si jib naiolili ceatni odbor za goriiko okolico in štiri briske občine, kljab dobri volji deželnega za- stcpa, ki je dovoll znesek 24.000 kron, onemogoča zgradbo za Ysa Brda prepo- trebne in koristne ceste nepokrita po- trebščina 16.400 kron, doöim Be ysb drage interesorane občine branijo pode- liti kak prispevek, pa bodisi še tako Bkromen. V očigled tema dejstva je deželni odbor — ki je bit pripravljen akreniti še zadnji korak predno se pokoplje za- dera o zgradbi ceate, ki bi bila za ob- Ijndeno in rodovitno pokrajino naše de- žele Yitalnega pomena in ki ae je po dolgem in tradapolnem dela dovedla skoro do konönega aspeha — naznanil c. kr. namestniitYa, kako strari stoje in je izjavP, da je priprarljen prediagati y I prihodnjem zasedanja Yisokema dežel- LISTEK. Iz življenja graščakov. Zgodovinska epizoda. — Štetan Levkos. (Dalje.) R sreči je bil ciborij prazeo. „Kam k vraga so skrili drago posodol" „Gospod baron, v današnjih časih, ko se neprestano klatijo Tarki po deželi, je ljadstvo previdno in skriv», kar je dragocenih stvari." wKam pa?" je vprašal Erazem z neatrpno8tjo. „Ne daleö", — mu je odgovoril Jarij. — „Skrivališče poznam jaz so iz prejšnjih čaaov; vsak človek ve za nje, ker Be nihče ne boji doniačinov. Rar za n»aao izYolita, blagorodna gospoda 1" S toporiščem sekire, ki jo je držal r foki, jima je namignil proti zvoniku. Temen in mračen je bil kot pod **onikom. Jarij je vrgel iz žepa košček BYece, kresilen kamen in gobo; pridržal J6 sekiro in kresnil a kremenom po njej, da so nžgale tri svetle iskre, ki so zle- tele y gobo in goba je začela tleti. Potem je odlomil od meile, ki je stala w koto, par slamnatih bilk, jih pribliial gobi in pihal v njo, dokler niso zagorele z jasnim plamenčkoro, ki je prižgal z njim 8Y6C0 in jo dal Erazmn. Sklonil 86 je nato k tlem, pri- Yzdignil iz njih veliko skrljo in jo za- local v kot, da se je razletela v drobne ! koščke. V tleh bo se pokazala močna, hrastova Yrata. Tisti hip so zaslišali zanaj krik, za tem 8tre), — dve puški ste počili. — Erazem je Ytaknil svečo v razpoko na tleh in vsi trije so hiteli gledat, kaj se je zgodilo. Streljaj od cerkYe Be je zbrala grača kmetov, ki so vpili in kričali. Sklical jih je bil star beraö, ki je prvi zaslišal ropot v cerkvi in je mislil, da so Tnrki. Nič redkega niao bili Tarki v tistih časib. Večkrat so pridrli kar öez noč či8to nepričakovano, pobrali in po- ropali so, kar jim je priälo pod roke in potem zopet naglo izginili. Če niao priili y Yelikem Stevilu, so se- jim kmetje večkrat postavili po robu in ne vselej zastoDJ. Tako so mislili tadi Ubü dan, da bo Tarki vdrli w cerkeY, zato so kriöali in klicali drage na pomoö. Ro je Jarij videl, za kaj se gre, je tekel okoli cerkve in velel hlapcem : „Prav po tnrško jim post elite, sedaj to, sedaj tam, da bodo mislili, da nas je četa in se bodo bali priti bližje !** Erszem je vzel Jarijevo paško in OBtal znnaj; graščak in Jarij pa sta se vrnila pod zvonik, da bi dovršila delo. „Samo da bi ce priSli preblua, ti psi Iu ja menil gra^čak med potom. „Ne bojte se, gOBpod baron ! Smodnik jim preveč smrdiu, je odgovoril Jarij in mahnil previdno s sekiro po hrastovih ; vratcib, ki so ležala v tleh. | „Ce bi preveč zamahnil, razbijem vae sknpaj", je mrmral in zaeekaval vratca. Ro so bila razklan», ma je po- magal baron z mečem in tako bta brez ! velikega trada izvlekla iz skrinjice, ki je bila vzidana v tla, krasno monštranco in dva dragocena kelih». „To delo se je tadi izplaöalo!" je V8kliknil baron zadovoljno in z radostjo in veseljem ogledoval sveto poaodo. Reliha in monitranco sta spravUa k drngema, kar so pobrali iz cerkre, v veliko skrinjo, ki so jo pripeljali od doma a seboj. | Kmetje so zagnHi no? vik in krik; nekateri so začeli bežati. Od grada je I prihajalo namreč 8e nekaj oboroženih hlapcev z oakrbnikom na pomoč; ališali so strele in mislili, da so grajski v ne- varnoati. Brž ko so jih kmetje zagledali, so mislili, da so to novi Tarki, za to bo nekateri zbežali. MLe dobro jim podknrlte, da bolj poteöejo!" — je zaklical Jarij in počilo je iest strelov zaporedoma; a kmetje so bili toliko oddaljeni, da jih krogle niso dosegle. Tisti, ki so ottali, so kmala izpre- videli pomoto; spoznali so grajske ljadi, ki so se bližali cerkvi in graščaka, ki bo je vapel izza cerkvenega obzidja. — Bolj so se ga prestraštli kakor stnodnika in Turkov. Hip öasa so omahovali; hoteli bo že vdreti proti cerkvi in pobiti ropar- Bkega grasöaka in vse njegove ljadi. — Bilo jih je malo, vendar so že hoteli nekateri naprej, — tiati hip jih je po- zdravila nova ealva in jim viela pogam. (Dalje pride.) nemo zbora, naj zviša deielni prispevek od 24.000 na 30.400 kron ; naproail je latorej visoko vlado, naj tadi oat zviša svoj priipevek od 80.000 na 90.000 K. Nadejali se je, da bode c. kr. vlada z ozirom na veliko važnost projektirane caste, kako* tadi t poitev jemaje dobro toIjo deielne nprave, aališala tadi to proinjo. Dopisi. lz okolice. — Koj, ko je kopil Gabršžek goriäko tovarno mi a, je apri- zoril po njema lastni navadi veliko re- klamo. Mialeč si, da moramo podpirati t prvi vrati narodna podjetja, kar je tadi Gabršček earn naglašai, smo naročili pri njegovi tvrdki nekaj mila. Rmala pa je pokazal Gabräöek, da ma je znaaa samo dolinoat, ki jo imajo kapci napram pro- dajalcu ter je porabil na obveznoati, ki jih ima prodajalec proti kopcn. Samo bobnanje, aa je blggo dobro in po3trežba solidna še nikakor ne zadoataje, temveč se morajo storjene obljobe tadi izpoloiti. Kmala so se pa začeli oglaiati tadi konsamenti in se o mila jako nepovoljno izvažati. Morda je Gibriček to tadi slati). Zato pa je začel pritiskati na trgovce s tern, da je začel priobčevati v „Soči" imena onib, ki prodajajo njegoro milo. Cela stvar ima sicer jako naivno lice in izgleda prav nedalžno. Vendarpa j tiči T tern akrajni terorizem. Gabršoek si I je namreö mnli!, da se bodo trgovci i zbali, da bi ne začel po njib odrihati, | ako ne naročijo pri njema mila in se : zato koj obrnili na njrgovo tvrdko. Ufa- ; že?ati je treba tadi d^jstvo, da je Gabr- I šček to storil kar iz avoje lastne volje, | to je, ne da bi bil popred vprašal trgovce ali ma dovole priobčiti njih imena. Li- fdrant pač ni pomislil, da se boje neka- ; teri trgovci priti r njegov razapit Hat, ker jim bo k yecjem v škodo in nikakor ne T korist. Pozabil je dalje tadi, da je T trgovini popolnoma odvisen od odje- malcev in se mora rarnati po njih želji ne pa tako samooblastno disponirati s pablikacijo njih imen. Ta brezmejni terorizem in skrajna breztaktnoBt, s katero je hotel trgovcem ( kar diktirati, naj se poslažijo pri njem, je moral zadeti na odpor. Prišlo je, kar je bilo neuogibno. Nezadovoljnoat trgovcev, nadalje pa ie grajanje mila od strani konsamentov, je prisilila trgOTce, naročiti blago iz dragih tovaren. Nek trgovec na deželi pa je iaael v tern ozira smolo. K njema se namreö pripelje prodajalec mila in ma ga začne ponajati. Trgovec misled, da je milo Gi- bričekovo, boče ponadnika odslovili, re- koč, da ne kapi več tega mila, ker so Ijadje z njim nezadoToljni. Ponadnik ma na to zsnpno pove, da je to tržaško milo in ne Gabrščekovo. Eer je trgovec to verjel, je vzel od njega nekaj mila. Crez par dni pa opozori neka stranka irgovca, da je na novo vknpijeno milo tadi od Gibrščeka. Trgorec je sicerapo- četka temo ngoTarja), toda kmala je za- pazil na srojo veliko čado, da ima tadi drago milo isto varstveno znamko, kot prejšnje, pri Gabričeka kapljeno. Raj je naredil na to trgovec, ne vamo. Vsekakor pa je stvar značilna za trg&VBko spretnoat liberalnega voditelja Andreja Gabrščeka. Podmelee. — C'alani možaki, ki so se blagovolili javno blamirntt v „Soöi" od 21. t. m., res zaslažijo, da si jih ogle- damo malo od bliže. Najprej pribijemo to, da pogrešamo mej podpisanci štirih posebnih poznavalcev naäega „miro- ljubnega in naprednega" goap. nadačitclja. — Zakaj se niso ti štirje podpisali ? — Maogi vemo za vzrok — in se smejemo! Za g. nadočitelja cast se bore pod dopiiom niö manj, oego trije krd- marji, pristni, zagrizeni liberalci. Dra od teh se jeseni nista vdeležila st. mi- sijona; za veliko noč so pa šli vsi trije alepomiSit po sveta. Mej podpiaanimi je dalje pet ie- lezniöarjev, tajcev od vseh vetrov, ki pa seveda kot liberalci, oziroma mo- krači, mnogo bolje poznajo takajšnje raz- mere, nego doraaci žapnik. Zato se pa povaod podpišejo, samo da gre proti farjem. Vsi ti podpisi — razven dveh — pričajo Ie to, da vrana vrani ne i z ki j aj e o Ö i. In taki hočejo podpiaanega ačiti krščanske Ijabezai ! — Kje ste bili ne- kateri ob čaaa misijona, ko je bila t cerkvi sprava ? — Djma, kaj ne, ste pe8tovali 8vojo trdovratnost in zabavljal čez misijon? — Taki, ki no menili, da svoje dahovnike izstradajo, ako jim odreko dar pri beri, hočejo sedaj oznanjevati kričansko lja- bezea ? — Taki, kojih atrankarji dragim zobe izbijajo ter jim okna s kamenjem popravljajo, taki zavijajo sedaj oči, čež, — kje je krščan8ka ljabezen? Pri liberalcihje gotovo n i ^ V dopian trde, da sem „lac" ; a v drageoa predala iste „Soče" natnigaje že nekdo, da sem „a š", katero se bo uni- čilo. Pri liberalcih je oboje hkrata res : „1 a 6" sem, katero treba — a p i h n i ti, in „u š", katero treba — u n i č i t i. Po- tem bo zavladala po hri krčmarsko- krščanska ljabezen in liberalna „fata morgana" t. j. konaam bo itel 2000 konBomentov! Jaz in — štrajkujoči peyci smo bili krivi, da niamo imeli lani precej časa rednega petja v cerkvi, ko nacu je amrl organist. Res je tako ! — A bila je moja dolžnost, skrbati zato, da se mi ne vrine kak liberalni zgsgogoj v slažbo, t kateri ima plačo edino Ie od cerkve. Po- tem bi pa zopet kdo za cerkveni denar pil ter se bahal: „Danes pij emo zatosveto!1* — Organist se mora zavedati, da je cerkven slažabnik, ne pa — proti žapnik! Kdo vam je pa prisk.-bel g.kaplana, ki dobro razame glaabo in ki vam je izšolal mladega organiata? — Tega niste omenili in ne boste, ker imate, kakorza vsakega dahovnika, tadi za me Ie pljn- ske, t. j. — krščansko ljabezen po vaše! — Pok. gosp. žapnika hva- lite sedaj, ko je — m r t e v ; ko je bil živ, ste ga pa ljubili, kakor sedaj mene! — Z»to vam pa brez ovinkov povem: Ijabezni liberalcev ne maram — ne živ ne mrtevl — Shranite jo v svoje fiaikone ! Kar pa se tide liberalnih časnikor, 8vetajem vam, sestavite prdnjo narav- nost na Boga ter ga poprosite, naj iz- premeni prvo božjo zapoved, da se ne bo giaaila več : „Veraj v en eg a sa- me g a Bogall* — temveč: „Veraj, kar ti dopade!u — Ako boste asli- šani, potem razgrnete lahko plašč Ija- bezni čez celo faro in vai se bomo pod tern plaščem greli v miro. S cer vam pa povem v tern ozira to-le : Kadar boste viodgovorni pred Bogom za-me, boste v i a- čili mene, in jaz vas bom posla- dal in ubogal; dokler sem pa jaz za ras odgovoren me ne pre- maknete! — Vse vaäe vpitje o raz- merah v sari pomeni, da nimate mira pred seboj. Iskali ste mira dragod, a ni- ste ga našli I — Bog je povsod isti, dasi izpovedniki niso. Jaz vam pa rečem: ako bi danes amiral, bil bi moj zadnji opo- min färasiom: ,Ne trpite pod svojo streho slabih čaanikov; naro- čajte katoliške časnike, pod- pirajte jih z dopisi in širite jih!" — Vam pa, liberalni krömarji, bi dejal: „Vi sodite svoj žep in svoje pivce, ne pa dašno p&- st i r 8 tvo ltt „Soča" mi vtika v oöi, damašajem nevredno, ker gojim sovraitvodoLojzeta Štreklja. Joj menu — L«jpo vas prosim, povejte mi, ali se sploh izplača sovražiti tako kapaciteto, kakor je Štrekelj ? — Ne ! Škoda vsake kapijice žolča! — Paö pa ima Štrekelj prav, da gre od časa do časa malo inäpicirat po gösposki zbornici ter pogledat ariatokraciji na prate. Predno se poalorioi od vas, podpi- sani možaki, povem vam kar v brk, da so meni vaii podpisi gola komedija in da prav nid ne imponirajo. Saj vem, koliko je dati na take podpise. Tiato phmo na Logaršče govori dovolj ! Podmelec, dne 24. raaja 1908. Ko vaciö Ivan, žapnik , Iz Sempaea. Uredništvo liata „N. G." bo obrača v petkovi številki do avoih öitateljev s prošnjo, naj ma izvolijo j oproatiti, ker je v tej ätevilki toliko napak in siovniäkih pogreikov. Ta iz- ) poTed jaano dokazaje, kako vzoren red \ vlada v oredniitva omenjeaega lista. i Tod« mi deželani nočemo kritikovati teh j razmer in p opuščamo stvar voditeljem lažiagraroe stranke. Gotovi smo, da od- pravijo vsemogoöni goapodje te žalostoe razmere. Vdakomar je zn&no, da nas Ijadska sola v slovnici Ie malo podkova in nas siovniške napake ne bodejo pre- veö v oč;. Veadar se je pa tadi v tern ozira pri nas v zadnjem času nekaj iz- boljšalo, ker smo začeli pridno posegati po raznem čtiva in si s tern širimo naše obzorje tadi v tern ozira. S posebnim veseljem pa čitamo čaBopise ter pazno zafiledajemo politične dogodijaje in njih razvoj. üme se, da beremo najrajši dopise iz naše občine, saj se pečajo z naaimi domačimi razmerami in nas radi tega najbolj zanimajo. Naše zahteve napram gospodom dopianikom so zelo malen- kostae, ker zahtevamo od njih edino, da ima dopis jedro, a ostro obsojamo vsako klobasarjenje in vezanje otrobi. V tern ozira smo neizprosni ter ne odnehamo niti za las. Olločno grajo moramo zato izreci liata „N. G." ker se je povapel z badaloatjo, katero je pri- občil kot dopis iz Šempasa^ do viška predrznoBti. Dasiravno smo pristaši S. L. S., vendar se moramo radi tega kri- čečega blačaja obrniti a tern javno do vodstva agrarne stranke ter odločno protestirati, da se tlači v oddelkek za '. dopiae tak balast. Stanovski ponos kmeta nikakor ne more dovoliti, da bi se ga pitalo s Ukimi oslairijami in to v lista, ki ga tako vsiljajejo kmeta. Ali nima „N. G.u nredniškega koša, kamor bi vrgel take neatvore ? Glasilo „kmečke stranke" bi moralo vendar imeti v prvi vrsti na- logo, kmeta podučevati; a tako vezanje otrobi menda vendar ni kmeta v podak. Pfostor, kjer bi se lahko natisnilo celo vrato lepih naakov za kmeta, (ta klo- basarija se vleče skozi 3 kolone) se pre- paati domišljavema gizdalina, da pre- vrača po njem svoje kozolce, kar smejo dopastiti mazaöi papirja, ne pa izdaja- telji lista. Stranka si s tern vzgaja na eni strani domisljave dopieane, ki znajo edino apiti, da je vse, kar ne trobi z njimi nerazaodna masa, na drngi strani pa molze iz kmečkega življa krone, da maze z bedasiočami papir in izdaja CQDJe brez vsake vrednosti. Tako igrajo gospodje okoli „N. G." s kmetom nesramno igro in tako si ka- jejo ljadski demagogi iz njegove po- trpežljivosti politiöni kapital. Toda pro- svitla gospoda v ^agrarni" stranki se bridko vara, ako misli, da ji bodo kmetje äteli za take OBlarije drag denar. No trdimo sicer, da bi bila svota 4 K na leto previsoka, ako bi list vriil svojo nalogo. Toda z% tak konglomerat bedaatoč kakor jih tiči v dopiaa iz Sampasa je edino plaöilo — brezovka. Naj zadostajejo za danes te opazke glede „lepih" gospodov, ki v svoji veliki Ijabezni do kmeta niti ne skrbe, da pride v njih glasilo pametna tvarina. Dovoljajemo si še, dati par dobrih sve- tov g. dopisniku. Dragi dopianik ! Ako hočeš priti med srečno ätevilo dopis- nikov, tedaj naači se v prvi vrsti 10 za- povedi za dopisnike, katere je bila že priobčila pred öasom „Gorica". Ko začneš pisati dopis premiali dobro, o Cera bi rad govoril. L^po razvršoene misli si potem zapiäi na košček papirja, ker tako dobiš vodilno nit katere ae moraS držati tekora celega poročila. Pomni, da mora pogoditi miael katero hodeš izraziti — vsak čitatelj. To pa je mogoče Ie pri logično tojtavljenih do- pisib. Kar želiš povedati izrazi odfočno, kar vidimo pri tvojem dopiaa samo enkrat pogodjeno. Ridi tega te moramo pohvaliti in zato tadi navajamo ta ta odBta- vek iz tvcjega dopisa, ki se glasi: Ker pa „Naš Glasu ne sprejema oaebnih na- padov in blatenja, so nekateri polni srda in prepriöanja do svojih tlačiteljev ae obrnili do „Soče". Vidiš dragi! To je lepo in možko povedano Ie beseda pre- pričanja ni na meata. Vaak čitatelj koj avidi iz tega stavka da iraai tadi Ti pravo mnjenje v nSočiu. To je kloaka po kateri se pretaka gaoj nearamnega blatenja in oaebnih napadov. Ta si jo dobro pogodil. L<3 nekoliko poropotati bi bil moral na to, da bi bili čitatelji vi- del, da Bi had. Troja agraraa daša bi bila morala pokazati nekoliko večjo ne- voljo, ker se vaijajo piama pristašev čiste agrarne stranke po aredniätva „Soče", o kateri sam praviä, da spre- jema osebne napade in blatenja. Dfagače pa mrgoli po tvojem do- piaa sumo namigovanje. Prav imai, tadi namigovanje je včasih na mesta. T«ko bi bilo n. pr. jako amestno, da bi bil namignil na zvezo ki obatoji med Gabr- ščekom in kaporjoni agrarne atranke, za kar bi ti bila hvaležno mnogo kmetov, kateri tega do sedaj še niso opazili. Konccao bodi omenjeno, da na dopis ne moremo stvarno odgovarjati, ker je predmet in način opisoranja po- polnoma nerazamljv. PoIiHčni pregled. Spopad med orožniki in kmeti v Galiciji. Ob krvavem spopada kmetov in orožaikov v Czernichova je bilo abitih 9, ranjenih pa 15 oseb. Nekega dečka, ki je lovil ribe, je prijel orožuik. Matije pobegnila z dečkom in alarmirala kmete, ki so 89 zbrali okoli nje. Neki gozdar je ustrelil, da prestraši kmete. Orožaiki so mislili, da streljajo kmetje nanje in so oddali naodno salvo. Krvav spopad med orožniki in kmeti v Czernichova se je pripetil na poseatva grcfi Adama Korytowikega, ki je podlegel pri zadnjih galiških deželno- zborskih volitrah. Med abitimi so trije mladeniöi, dve odraščeni ženski in en otrok. Belglske volitve. Te dni so se vršile v Belgiji vo- litve. Nova zbornica bo imela 87 katoli- čanov, 43 liberalcev, 35 socijalistov iu enega kričanskega demokrata. Katoliika večina znaša osem glasov. Novi senat ima 67 katoliöanov, 35 liberalcev in 12 socialibtov. Fallieres v Londonu. V London je doSel francoski pred- sednik Fallieres 25. t. m. ob četrt na 5. popoldne. Sprejel ga je angleški kralj z ministri. Fallieresa so Angleži med potjo v James palačo barno pozdravljali. Pri slavnoBtni pojedini v Backioghamski pa- lači je napil kralj Eivard francoBko Fal- lieresa. V napitnici je naglašal, da želi, naj sedanja ptisrčna zveza kmala po- stand trajna zveza. F&Ilieres je odgovo- ril, da upa na vedno bolj prisrčno raz- mer je med AngleSko in Francosko. Obi- ska pripisajejo veliko politiško važnost. Gre 86 za areditev trgovinskih razmer za' dolgo vrsto let. Kitajci proti Japoncem. Kitajci so odposlali 5000 vojakov na korejsko mejo v obrambo proti Ja- poncem. Novice. Yeselica „Slov. katol. delavskega draitva" se ponovi dne 14. janija. Ves čisti dobiček se porabi za „Gregoröiöev dom". Vapored se spremeni primerno. Slavnostni govor bo o peaniku S. Gre- gorčiča. Toliko na znanje za sedaj. Liberalna nehvaležnost. — To pristao lastnost liberalizma čatijo tadi socialni demokrati. V „Dalavakem Liata" tožijo o njej tako-le: „GDriiki liberalci so pred ožjimi volitvami za deielni zbor proaili socialne demokrate za volivno pornoc* roper kleri- kalce. Takrat ni hotel velik del aocia- lističnih delavcev nideaar aliiati o taki podpori ia povedalo se je odpoalaoca liberalcev, dr. Treotn, da ni mogoöe podpirati Btranke, ki kandidir* nazad- njaka, kakršen je dr. Gregorin iz Treta, ki stoji na vodilnem mesto krumirske narodne organizacije. Takrat je dr. Treo da bi ložjo pridobil za liberales socia- list tue glasove, izjaril, da gariška na- rodna-napredna stranka nima kaj opra- viti g krumirsko narodno organizacijo. Socialisti so jih pri ožjih voliUah pod- pirali in tako so zmagali. Sadaj so vo- Htve minule, a goriSki iiberalci — pod- pirajo z veo močjo „d«roddo organiza- cijo" proti Bocialiatom. „Soča" dela zaojo v vsaki številki reklamo. To je naak, koliko je vredna beseda liberalcev. „Preden bo petelin tnkrat zapal me boš zatajil;" to velja za liberalce." Takega razočaraoja bodo šocialni demokrati še mnogokrat deležni, kadar- koli bodo podpirali naäe liberales. Tadi v nasih vratah celo med veljaki so bili možje, ki so menili z dobrotami pridobiti si naklonjenoat liberalcöv, ali ozdraveli so, ker bo se prepričali, da liberalec dobroto sprejema, a dobrotnika se še roga. Tako dela tadi zadoja „Soöa" z socialiati za reäitev pri zadnjih in pred- zadnjih volitvah. Da so spravili liberalci Štrekeljna v drž. zbor se imajo polfg političnega deparstva s kandidataro Gre- gorinovo zahvaliti le pomoči socialistov, pri ožji Tolitvi v splošni kariji novo- dobni (agrarni) liberalci in na njib plečih jahajoöi obnemogli staroverski liberalci zahvaliti zmago pri ožji volitvi le so- cialni demokraciji. Te zadnje [odloöilna moč naj se ne izvaja le iz števila glasov, ampak tadi iz moralnega ypltva na naše in nasprotae volivca. Uprav smešno je videti „Soöo", kako se korači in bije po praih svojega starover ko iiberalnega kadaverja. Treba je vzeti v roke le ne- katere „Soöe", izSle par tednov pred deželnozborakimi volitvami, da se sliäi Btokanje in jokanje, tarnanje in javkanje tega kadaverja in njega mile, obapne prošnje, naj dovoli „agrarni" brat, zlesti ai na pleča. Ali kakor nenapravi gnilega jabolka dotika z zdravim jabolkom zopct zdravega, tako ne more tadi dražba z novorojenim bratom ubraniti kadaverja njegovi usodi. Kakor prevlada pri onih sploina gnjiloba, tako pri teb splošni pogin. Madžarska sreöa, ki je vzela pri zadnjih volitvah 7 varatvo poginjajoči liberalizem, se ne vrne veö. Izgovor „SoČe", da niso liberalci prosili pomoöi pri socialistih, in da so ti posledoji rav- nali tako po navodilih osrednjega vod- Btva z Danaja, je navadno zavijanje reBnice. Sjcialiatom ni bilo treba dra- gega nego izjaviti, da te ne adeleže ožje volitve, potem bi bila „Soča" videla, kako bi bila pogam in nada na zmago pomoožila naše vrste in nešteto množico omahljivcev privedla v naš tabor. Bilo je narobe, in že napoved socialistiške udeležbe je pridobila zmago liberalcem naprej. Pray imajo torej socialists da to- žijo 0 čm; nehvaležnosti liberalcef, ki zdaj —• vsaj z jezikom — podpirajo »kramirsko narodno organizacijo" Gre- gorioovo, dočina je dr. Treo, pooblašo»-- nec liberalcev na socialistiškem shoda pred ožjo volitvijo prisegal na kolenih kleče socialistom, „da goriiko narodno- napredna stranka nima ij opraviti s kramirsko narodno orgauizacijo", o če- mer pa „Soča14 zdaj previdno molöi. No, to pa ne bode naših nobel-liberalcev nič ženiralo, da bodo pri prihodajih volitvah pred socialisti kar po trebaha lazili NaravnoBt smeäno je torej „So- Čino" žaganje socialistom z — deloda- jalci. Dä je terorizem najbolj razvito avojatvo liberalnih „Soöanov", to smo m> neliberalci v Gorici od razkola sem že dovolj skaSali. Kaj se je od te strani proti nam na polju terorizma uničilo, to pre86ga vse meje moderaih političnih strank ter sega že v delokrog italijanakih karbonarskih dražb. Dovolj je, öe rečemo da je vse pol no oseb obojega spola, ki slažijd vnakdanji krah v naših zavodih, a žrtvajejo 8voj prosti čas liberalni atranki, liberalnim drnätvom, dočim ni doslej niti eden liberalni aslažbenec la enega koraks sioril za našo straoko, za naša draštra. Na osebe pa, ki niso od- visne od nobene stracke», se aprizarja od liberalne strani prava gonja, <*e ho- čejo sodelotati pri naših draitvib. Ttiko n. pr. je še pretekli teden zaani „fali- rani štadent" iz „Sočinega" [aredništva na vse mogoče načine zdražbaril zoper nekatere pevce, da bi ne bili aodelovali minoio nedeljo pri veselici „Katoliškega delavskega draštva". Di, da, na tem polja so naši liberalci izvratni mojstri, in čdB bi že bil, da bi jim stopili od naše strani z enakim orožjem nasproti. Faktam je, da biva naše mestno socialno življenje pod komamando liberalnih te- roristov. Jasen migljaj za vsakega neli- beralca I Danes mcni — jutri tebl! — Z vidnim veseljem je brskala naäa tržaška prijateljica „Elinost" po naši vol. re- fjrmi in skašala z njo aničiti našo stranko. Ziaj je prišla vrata na njen tržaški volilni red. Nje alogo je prevzel socialistični „Dalavski List", z razliko, da on zagorarja koristi svoje stranke, ona pa je pobrala kostanj iz žrjavice za naae bankrotirane liberalce. „Dolavski list" piše: „Dosegel seje sporazum med slov. in ital. (tržaškimi) narodnjaki, in kakor je že stara napaka takih kompromiaor, na škodo sloven- skega prebivalstva. Vladni načrt je dajal okolici ,15 zastopoikov. I^otom kompro- misa so doaegli naši narodajaki, da so se povečali okoličanski vol. okraji s predmestjem „Greto", katero je bila pri- klopila vlada mestnim vol. okrajam ; do- segli so pa tad>, da se število okoličan- skih maodatov zniža aa 12. Zelo nelo- gičao : povečati vol. okraje in znižati število mandatov — ni baš pošteno 1 Kompromi8i, od katerih bi ne imel bolj- ših aspehor nego je bil ta, niao niti ve- deli, katerema vol. razreda so narod- njaki odtrgali 3 mandate ?... „Eiinoat" piše, da se je dosegel v ožjem odseka popolni kompromis. Zakaj pa vraga skri- vajo toliko časa sklepe in aapehe kom- promisa l"1 Ta zadnji vzklik „Dalavskega Liata" postavlja očitno na laž „Elinosl", ki je pisala na naš naslov : „Č? goriška vol. reforma rea ni neugodna za goriäke SIo- vence, potem pa ne nmejemo: zakaj niso dali načrta pravočasno v javno disko- sijo, kakor se je zgodilo v Iitri in se godi sedaj v Trstu?" „Eiinoet" je to zapisala 27. marca, „Delavski List" se pa pritožaje zoper skrivanje kompromisnih sklepov tržaških 8. maja. In „Dalavski L;at" govori rea- nico ! In kako je bil načrt istrske vol. resorme „dan pravočasno v javno diska- sijo"? Dae 25. fabraarija ob 7. in pol uri zvečer bo bo * zakljuÖila pogajanja iätrska. Dosegel se je med obema stran- kama popolen sporazam. Tako piše „Eii- nost 26, fabrnarija v članka „Kompro- misna pogajanja za istr. vol. re for mo vspela", v katerem ßrviS navaja „glavne točke sprejetega zakonskega načrta vo- lilne rtforme". Raj je „Edinoat" pozneje pisala 0 vol. reformi, pisala je vedno kot o dovršenem fikta, ki se ne da veö pre- minjati. Vpraiamo torej, ali velja javna diskasija (ki pa v „Edinosti" ni biladro- gega nego hvalisanje en bloc!), katera ne more nič premeniti, torej nič kori- etiti, nič škodovati, kaj več nego — no- bena diskusija t ? Vzrok, zakaj je bil zakonaki načrt naše vol. re forme v zbornici sprejet, predno je prišel v javnost, tiči v dejstra, da ta načrt ni bil rezaltat kakega kom- promisa in da je moral bitt nemadoma sprejet, ker je bilo zasedanje pri konca. Deželni zbor goriški se snide baje 16. janija, da se konšUtuira. V jeseni se snide k redaema zasedanja. Škofovsko posveJenje. — Dne 28. maja je bil v Sarajevo posvečen škofora kanonik takajinjega stolnega kapitelja dr. Ivan Šarič. Posvetil ga je nadikef dr. Stadler v navzočoosti sed»m ikefov, med njimi Ijabljanakega, in veö dragih cerk- venih doatojanatrenikof. Dr. Sxric je prvi bosanski svetovni dohovnik, ki je izza propada boaanskega kraljestva lita 1463 postal rimsko-katoliški äkef. — Glavua zaloga tobaka v Go rici se podeli potom javnega pogajanja. Zaloga je v zvezi b tobačoo prodajalno. Ponadbe ee morajo spisati na predpiaani tiskovin5 in vložiti zapečatene pri c. kr. f nančnem nadzorništva v Gorici naj- pozneje do 26. janija 1908 predpoladnera ob 10. are. Varščiaa, katera se im% pri c. kr. davčnem orada v Gorici polož ti, znaša 4850 K. Tdzadevaa pojasnila dajajo se pri c. kr. fnan?nema nadzorstva. — Konjemška vujašnica v Go- rici. V torek zvečer je bila insdtaa soja na kateri so se oddala kleparak» dela pri konjeniški rojašaici stavbenemu pod- jetoika Aidreja Perco iz Ločaifca z* K 44.450, miziraka pa „ ALiaociazioae coope- rativa dei filegnami di Gorizia" za K 40.522. Vodo navedejo v vojašnico po vodovoda iz Straöic, ki ge povwca; delo je proračuojeno na K 37.000. Sretovalec Battietig je predlag*!, naj se to delo iz- roči danajaki trrdki Rampe'; čemar sta se vprla starešini dr. Pinaucig in Jach, češ, da je tadi v Gorici dovolj inšt&la- terjev; zakaj torej ddjati zislažka iio- zemcem ? Dr. Venter je bil mnenja, naj se prepasti oddaja dela, ako je rea najao mestni eksekativi; žapaa ma J3 od- govoril, da ta ne prevzama odgovornoati, ker noče da bi jo potem starašine kri- tikovali. Batist g je bil potem za to, da I S3 razpiše natečaj osem dai za nspelja- ! vo vode; dragi so ma prigovarjali, da je tak rok prekratek, ker si obrtniki v tako kratkem časa ne morejo naprariti proračuaa. Žipan je opomnil resno : I Ludät?o bo mej t?m kričalo in zabav- ljalo, da ni vode, časniki bodo pisarili 0 zadevi na vse možne načine in ob- čina bo morala čakati, da se mestai svet odloči za najbolj agodno ponodbo ! S'ednjic je obreljal prediog dr. Piaaasiga, da se natečaj določi aa 14 daij. — Purani pokoacevalci kobllicl — Na ErasD si bodo pred kobilicami pomagali s purani, ki jih kapajejo v Ita- lij. Vlada je dala podporo za nakap pa- ranov, ki bodo pokončevali kobilice. Narodna dirka. — Koleaarsko draStvo „Gorica" in tržaško kolesarsko draätvo „Balkan" iz Trsta priredita dne 8. janija 1908 (binkoitni pondeljek) prro narodno dirko zdraženo z veilko ljadsko veaelico v Gorici na dirkališču (Velo dromo) Točno ob 3. uri popoldne priöe- tek. 1. Peškoja, 6 krogov — 2000 m 3 darila. 2. Dirka juniorov, 3 kroge — 1000 m 3 darila. 3. Draštvena dirka „Balkan«, 3 kroge — 1000 m 3 darila. 4. Draitvena dirka „Garica", 3 kroge — 1000 m 3 darila. 5. Dirka hitrosti, 1 krog — 333 m 1 darilo. 6. Narodna dirka, 3 kroge — 1000 m 3 darifa. 7. Glavna dirka, 10 krogov — 3330 m 3 darila. 8. 9. Nastop vstih zmagovalcev 1 krog ob 5. uri naatop raznih pevskih društev, ob 6. uri začetek plesa na dveh plesisöih in prosta zabava, ob 7. uri srečkanje, na edini dobitek novo dvokolo vredno 300 kron, ob 9. uri umetni ognji prižiga py- rotehnik Fordo Makuc. N1 dirko in pri plesa svira popolna vojaška godba „bo- san8kega pešpolka St. 4 iz Trsta. Tram- vaji vozijo izpred kavarne „Central". Vstopnina k veselici za vjebo 40 vinar- jev. Srečke vaak komad 40 vinarjav k plesu vsak listek 20 vinarjev. Kolesarski „zdravo". Zdražens odbora. — Kelcsirsko društvo „Gorlca" opozarja vse gg. Clane, ia neölane, kateri si mislijo adeležiti pešhojo ali dirko naj to store takoj, dne 2 janija ob 10. uri zvečer je zadnji dan za priglasitev. 0 d b 0 r. — Vojaški nftbor. V ponedelje* so bili na nabora fiatje iz Št. Petra. 01 22 fintov so jih vzeli 5. Dinea so izmed 44 dornberikih mladeničev po- trdili 11. Poleg Doroberga so danes na vrsti občinp: Ločnik, Prračina, Bilje in Čepovan. Čepovanci so prikorakali f mesto z zaatavo, ki jo jim je pa policlja vzela. — Nagrade za izboljSanje krafikih pašnikov, — V svoji seji z dne 16. marcija 1907 je deželni zbor na prediog deželnega oibora, oziroma tehnično-go- spodarskega odseka pooblaatil deželni odbor, da prične izvrševati akcijo v po- speševaDJe kraikih travnikov na podlagi posebnih pravil, ki so se zajedno potr- dila. Deželni odbor se je takrat zsjedno pooblastil, da izvede v teh pravilih vse premembe, ki bi jih zabtevalo nameat- ništvo. V istej seji je deželni zbor zvi- šal deželoi prispavek za izboljianje kra- äkih paänikov od 2000 na 30OO kron s pogojem, da zviia tadi c. kr. vlada svoj prispevek od 2000 na 3000 kron in da dovoli za leto 1097 nadaljno izredno podporo v zneska 2000 kron. Te deželnozborake sklepe je na- znanil deželni edbor c kr. namestništva, ki g* je napro8ii, naj to zadevo čim prej agodno rest toliko kar bo tiče zvi- šanja državnega priapsvka, kolikor tadi, kar se tide potrditve pravil za dovolje- vaoje podpor. Nfimestaištvo še vedno ni odgovo- rilo, da8i je daželni odbor — (ker pri- hajajo iz kraških občin številne prošnje za podpore) — pospešil rešitev marcija in nato aprila meseca tekočega leta. — Hudodelstvo v Taru pri Po- reča. Ivan Kocijanöic je imel nezakon- j skega otroka z Marijo Brajkovič. Di bi ! 86 rešil plačevanja alimentov, vzel je v odsotnosti matere otroka s postelje ter ga vtopil v brenti vode. Otrok je imel na glavi globoko rano. Miti, ko se je vrnila s plesa, ga je našla mrtvega v kleti. Brat Brajkovičeve, devetleten dečak, ki je spal v isti sobi, je Jspoznal v zlo- č na Kocijančiča. Nenaravni oče je zaprt. — Veliko pevsko slavnost pri- redi 21., 28. in 29. janija I. 1909 t Ljubljani pevsko društvo „Slavec" ob priliki svoje 25 letnice. — Dalmacija na jabilejnem sprevoda. — V Dalmacijo je priapel znani slikar Ludovik Hins F.scher, ki ma je osredaji odbor 1* jabilejai spre- vod poveril seatavo in ametniäko vod- stvo dalmatiaske skupine. Imenovaai sli- kar je dober poznavalec Dalmacije in je priredil -like za knjigo „Vodja po Dal- maeiji", ki jo je izdalo Harrachovo društvo. — Mor8ki volk ulovljen. — V ponedeljek so pripeljali ribiči iz 12a v Z'd:r dva metra dolgega tnorskega volka, ki se jim je proäli večer pri Velem Rata zapletel v mrežo. — Velike vojaške vaje se bodo vršile letos med Št. Petrom-Knežakom, Ilirsko Bistrico do Jiršincev. Moitva bo okola 30.000. — Beg avstrijske pMncezinje. — Danajsko polieijsko ravnateljstvo je ob- vestilo vsa avatrijska poslauištva in po- licijike obla8t:, da je pobegnila z Daoaja v London avatrijska prineezinja Amalija Leontina Fürstenberg, ker se namerava poročiti z nekdanjim poroönikom Gasta- vom Kocianom, ki zdaj zastopa neko nemiko avtomobilsko tvrdko. Princesinja je sestra goaposkoisborničnega podpred- sednika Maksa Egona Fürstenberga. Ma- terino palačo je zapastila že v četrtek in se nastanila v nekem hotela. S Koc- zianom in njegovo materjo jeodpotovala z Danaja po severni železnici v Lon- don. Kocz;aaa je izpoznala prineezinja v Karlovih varih. Star je 34 let in baje zelo lep mož. — Libera'no dijaško ueinSko po- bratiinstvo. — Nemäki barii v Graden so poslali slovenskema liberalnema di- jaitva pretekli teden pisano pohvalo za prijazno sodelovanje pri zadnjih vseuöi- liikih izgredih proti katoliikema dija- škemu draštva „Carolina" ia poštenim itajerskim kmetom. „Triglavani" in „Ta- borjani", — objavite to pohvalo! Gostilna s sfanovanjem se odda & v najem # Via Rabatta St. 14. Cerhvena mizarsha dela I o rimsKem in gotiübem slagu I Udeluje H si. Cernigoj-Gorica. I Rihard in ^ = Felix Maier Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liforauti kupujejo iu prodajajo seuo, slaino. re- zanico in krompir vsake vrste pod ü a j uixocluej sinii pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/s kila in od enega (unta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago nrvp vrctf> Poslano*) V odtfovor dopisu v „Sočiu se podpisani sploh ne zmeni za dati odgovor mlekozobnemu, mis- jedlakovemu in v verski zadevi sc nesposobljenemu Vekoslavu, učitelju v Gaberji pri Ajdovsčini. Predsednik: Jos. Koruza. *) Za vsebino pod tern naslovom je od- govorno urcdniStvo le toliko, kolikor zahteva tiskcvni zakon. Ur. V mizar in v iesni trgovec v Poipri, na voaln novep ielezttp mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstne^a trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskalnic itd. Jali.Suligoj urar in trgovec v (jorici v Gosposki ulici St. 25 priporoča birnianceni v svoji j veliki zalogi najlepša zlata in I srebrna darila. JVsardini &. Wolf zključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Priinorsko cementne asbestove plošče za pokrivanje streh GORICA via Vetturini 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Eternit- ^krilj, lahek, čvrst, varen proti burji, nevihti, in ognju. Poprava n komi- iijska za- oga dvo- loles in šivalnih slrojev pri %—jw aorica Via Ouomo Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Ceniki franko. Stara dvokolesa se emaj- lirajo po ceni z ognjem Prva goriška tovarua umetnih www WNKN ogujev s strojnim obratom izdelujc: raketc, bengaličnc luči, rimske sveče, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap'rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen1 in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ---------palace.)—------- Centralna posojilnica v Gorici , odda sv najeroLZ v svoji hisi Corso Verdi šf. 32 restavracijo z gostilnisko oprayo9 dvorano kegljišcem, lepim sencnatim vrtom in z zasebnim stanovanjem (3 sobe). Ponudbe je poSiljati Centraini posojiluiei istotam. Štev. 1355|08 Vslecl odloka precastitega varstva z dne 1815 1908 stev. 243| M. P. znižajo se obresti pri vseli hranilnih vlogah s 1. julijem 1908 naprej za ^0^ (pol od sto); obrestovale se bodo torej po 4°|0 (štiri od sto). — '^» HQvnateljstuo zastauljalnice in žnjo združene hranilnicc. Voditelj: Jakončič. CENJ. PÄME IN siOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in uajboljšega izdelka. .Po dolgoleinih skušniah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši.__________ Original-üictorio stroji deiajo §e po i5- letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so naJPnpravne^ za utnetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-öictoria stroji so najboijš* izdeiek ^ vseh dosedaj obstoječih tovaren. m Za vsak stroj jamčiva 10 let. l| Nikdo naj ne zamudi priliko \j ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševam & Cuk — Gorica Stolrti trg (Piazza Duomo] št. 9. Z Maršnerjevo znamko zaznamovanl sumečilimonadni bomboni (malinov, linsonov, jagodni, črešnjev in mareličen okus) so najboljši. Prvo češko delniško društvo za orient sladkorno blagc in čekolado prej A. Maršner kraljevi Vynohrady. Ältöil čevljar v Semeniški ulici 1 priporoča se za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila •• Ixvriuje hitro. '