PRIMORSKA DELAVSKA EHOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Delovnemu ljudstvu! Borite se za uničenje fašizma! Razkrinkujte reakcionarje in fašistične podrepnike, ki sejejo sovraštvo med narodi! Stojte na straži stvari miru! Pozdrav za prvi maj! V pokolju proletarcev, ki se je pripetil ob koncu preteklega stoletja nekega sončnega prvega maja, so najboljši sinovi in bratje delovnega ljud stva z neomadeievano krvjo namočili prostrane čihaške ceste. Že takrat so namreč podložni, zatirani in izkoriščani delavci izrazili svoje socialne zahteve, ki so bile v nasprotju z zahtevami zatirajočega kapitalističnega in meščanskega razreda. Torej dan borbe in nevsakdanji praznik. Dan, ko delavci vseh dežel sveta, kjer se razvija razredna borba, zapuste de-iannice in sleherno delo, polno naporov in znoja. Pomen in izvor prvega maja so izmaličili ne le nacifašisti, ampak tudi izdajalci socializma. Potvorili so značaj tega revolucionarnega dne ter varali del ljudskih množic s tem, da' so se nesramno posluževali marksistične zastave, da bi na ta način hinavsko pripisali tej obletnici lažno in o-portunistično razlago prazničnega, mirnega, alegoričnega in simboličnega dne. Naš letošnji prvi maj, ko se bodo v lej naši tako osporavani deželi vsi zavedni delavci zbrali okoli svojih delavskih demokratičnih in razrednih organizacij, bodo delavske množice nedvoumno mogočno in enodušno zaklicale: Dovolj je izkoriščanja človeka od človeka! Smrt fašistični reakciji, ki jo podpira in plačuje vladajoči meščanski razred. Vsi delavci streme z vsem svojim duhom in z odločno voljo k revolucionarnim pridobitvam, trenutno pa zlasti za uresničenje ljudskih oblasti. Kapitalistično meščanstva se nikakor noče odpovedati svojim ciljem. Nasprotno, organizirati hoče v svojo obrambo vse najbolj značilne fašistične izzivalne in policijske sile, da bi moglo še nadalje uživati vse udobnosti in privilgije, kakor jih je uživalo doslej in je nasprotno mirnemu sožitju- To meščanstvo noče dopustiti blagostanja, do katrega imajo pravico proizvajalci že z ozirom na svoje težke napore, ki jih vrše pri proizva-jolnem procesu, da bi na ta način zadostili kapitalističnim interesom ter /0 treba zaradi tega postaviti pred odločno in dokončno rešitev tega vPrašanja- To glasilo ljudskih množic pošilja tem potom delavcem in kmetom svoje pozdrave in voščila na dan, ko prihajajo najbolj živo do izraza njihovi najvišji idaeli. Imperializmi so si med seboj nasprotni. Zaradi tega je nujno, da je kapitalistični svet te$!° z%ar°dkov oboroženih sporov. . 1 udi letos bomo bolj kot bilo kdaj, izražali svojo solidarnost z našimi mučeniki, s tistimi, ki jih preganja-J° s protirevolucionarnimi poizkusi in napori, z našimi padlimi na ulicah in nestevilnimi partizani v gorah. Prevec krvi je teklo v teh zadnjih časih, preveč padlih, preveč pohabljenih je bilo in preveč družin še vedno žaluje za svojci, da ne bi mogli na tega prvega maja smatrati, da je slovensko-italijansko bratsvo že izvršeno dej-sJ°v, pa čeprav to izkoriščevalcem delovnega ljudstva ne gre niti ne mo-• e iti v račun. Zatorej naprej, delov-no ljudstvo! Strnjeno in enotno po-u~L’ ?f dosežeš politično in ekonom-0 ast\ da bo po tvoji volji in s 1 .,1° 7Z0<7® odpravljen sistem izko-ri?-Snn^;a’ k* ča vodi peščica privile- r rt h-u na sk°do naPredka najširših ljudskih množic in civilizacije same. Živel prvi maj m6., letnica vstopa v novo življenje, v poživljenem ozračju partizanskega maja! _______________A. Juraga POZIV —— Tržaškemu delovnemu ijudstou Proglas Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov za 1. maj Tovariši delavciI Delavci, kmetje, uradniki! Prišel je 1. maj, praznik delovnega ljudstva, praznik ljudstva, ki si služi kruh v potu svojega obraza, ljudstva, ki se trudi umsko, ljudstva, ki trpi. Prvi maj je praznik resničnih in edinih tvorcev vseh bogastev družbe. Blesteči dan bi morali praznovati vi, ki ste pretrpeli tolika zatiranja, osvobojeni od vsakega zatiranja in izkoriščanja človeka po človeku; morali bi ga praznovati v svobodi, brez vsakega nacionalističnega nasilja. Za te visoke cilje ste se borili v težki borbi proti nasilnežem vi, naši delavci, kmetje, intelektualci italijanske, slovenske in hrvatske narodnosti, Ta Prvi maj bi moral pomeniti uresničenje upanja in volje naših ljudstev po miru, blagostanju in svobodi, Ali majsko sonce bo sijalo nad ruševinami, nad našimi uničenimi ladjedelnicami, nad našimi opustošenimi polji in nad našim morjem, ki kliče po nekdaj cvetoči mornarici. Žalosten bo letošnji maj. Ljudstvo brez dela, brez kruha, v bedi. Povsod preti lakota. Izkoriščevalski in reakcionarni kapital je ponovno v ofenzivi. Ljudskim pridobitvam preti nevarnost vračajoče se neofašistične reakcije. Tovariši delavci! Vaša razredna organizacija, Enotni sindikati, dosledna svoji sijajni borbeni tradiciji Julijske krajine, poziva vse delavce, kmete, in intelektualce, da se podaste na trge in ulice z rdečimi delavskimi zastavami na čelu. Potrdite tudi v tem Prvem maju 19i6. leta, da ste združeni in strnjeni z onim ljudstvom, ki bo izobesilo svoje narodne in demokratične zastave v znak borbene odločnosti delovnih sil, da se končno uniči ostanke fašizma! Za kruh, za delo, za svobodo! Za obnovo, za bratstvo ljudstev slovenske, italijanske in hrvatske narodnosti Julijske krajine! Za ljudsko oblast in solidarnost z vsemi delavci in narodi sveta! Prvomajsko tekmovanje v Jugoslaviji Po vsej Jugoslaviji se vrše sestanki delavcev in nameščencev po vseh podjetjih in ustanovah, kjer se delavci seznanjajo z rezultati prvomajskega tekmovanja in kjer prejemajo nagrade vsi, ki so se v tekmovanju posebno izkazali. Ob koncu prvomajskega tekmovanja so priredili delavci motorne tovarne Rakovica pri Beogradu sestanek, ki so mu prisostvovali delegati ministrstva za industrijo Srbije in delegati odbora strokovnih zvez Srbije, V priznanje za navdušeno delo je bilo 41 delavcev predloženih za nagrado in 127 delavcev pohvaljenih. Tovarna nogavic in perila »ELKA« v Beogradu je v svoji šivalnici prekoračila svojo tekmovalno obvezo za 128%, povprečni rezultat vseh oddelkov tovarne pa je 99.84% nad obvezo. Poleg tega je tovarna dosegla v splošnem delu povišanje od 13 do 25%. Kvaliteta izdelanega blaga se je izboljšala za 10%. Najboljša delavka, ki je bila proglašena za udarnico, je prekoračila načrt proizvodnje za 100%. Delavci in nameščenci beograjskega lista »Politika« so delali prostovoljno 8100 ur za fond za obnovo dežele. Poleg tega so prispevali 325-000 dinarjev. I. Maj 1945 Jugoslovanska armada osvobodi Trst ★ V debati o ameriškem posojilu Angliji bo, po lastni izjavi, senator Theodor BUbo govoril mnogo ur, da bo s tem zavlekel debato. Zahteval je od senata, naj zavrne zakonski predlog o posojilu in predlagal, naj ta denar raje uporabijo za posojilo 4.500 dolarjev vsakemu vojnemu veteranu Izjavil je: »Če bo Britanija dobila denar, ga bo uporabila za vzdrževanje armade, s katero mora ščititi razpadajoči imperij.« Za kritja izdatkov za vzdrževanje anglo-ameriških čet v Italiji, od 15. marca do 15. junija 1946., je potrebnih skupno 21 miljard italijanskih lir. To so sporočili po podatkih italijanskega tiska, zavezniške oblasti v Italiji, italijanski vladi- Protest Enotnih sindikatov Zaradi nalina postopanja pri odpu-slanju delavcev iz triiskih ladjedelnic, so Enotni sindikati £e takoj s.i. aprila t. I. intervenirali pri ravnateljstvu ('RDA-e. Protestirali so proti samovoljnemu tolmačenju in izigravanju ukaza U 106. obenem so poslali Uradu za delo pri ZVIJ naslednji pismeni protest: >V vezi z ukazom St. 103 o ukinitvi prepovedi odpuščanja z dela, se posamezna ravnateljsva CRDA-e ne drče procedure pod točko St. S omenjenega PredMiene zlf posledice uftezo §1106 Dogodki razgaljajo špekulacije protifjudskih elementov S pristranskim odpuščanjem domačinov in očetov poskušajo zlomiti demokratičen duh delovnega ljudstva in jačati postojanke fašističnih elementov pristojnih v Italijo, ki so jih zadržali na delu Še predno je stopil v veljavo ukaz o Ijevanje. Po točki 3, ukaza št. 106, bi mo. ukaza. Ravnateljstvo ladjedelnice Sv.' ukinitvi prepovedi odpuščanja, so delovne rali delodajalci izročiti imenike odpust Roka je odpustilo delavce istočasno s j množice v celoti doumele vso špekulacijo delavcev tovarniškim odborom Ti imajo 5 predložitvijo imenika. Isto tako hočejo j reakcionarnih krogov. Razumele so da pri dni časa, da preučijo njihov položaj in napraviti tudi ravnateljsva Sv. Marka j vsej zadevi niso merodajne gospodarsko morebitno predložijo druge liste, V slučaju in F MS A. Ta sindikat tolmači procedu- i prilike pri nas, katere bi se z malo dobre . nesporazuma med ravnateljstvom IRDA-e ro pod točko št. s tako, da delavec, do- j volje in truda lahko spremenile m odlično j in tovarniškim odborom, se rešitev vpra-loien za, odpust, nadaljuje s svojini de- uspevale, temveč da je po sredi politično sanja prepušča Draclu za, delo pri anglo- manevriranje protiljuiiskih elementov. Vse ameriški vojaški upravi- Dokler pa Urad to je lahko razumel vsak pošten demokrat, j za delo zadeve ne reši. morajo delavci doki so mu zlobni in egoistični laameni tuji- ! ločeni za odpust ostati na svojih delovnih Dogodki gredo svojo pot, so brezobzirni rnes*lil-in ne sprašujejo, kakšne so želje poedin-cev. V svoji življenjski doslednosti razgaljajo vse postopke, vse umazane napore in Datum 27. aprila 1941. moramo smatrati za tisti dan. ki je bil z vsem svojim nadalj-nim razvojem odločilne važnosti za vse svobodoljubne narode Jugoslavije in tudi za nas, za Trst in Slovnsko Primorje. To je dan nastanka Osvobodilne fronte ki je pri. čela z organiziranim odporom proti naci-fašističnemu nasilju v novem duhu. v duhu bratstva in ljubezni med narodi, v’ znamenju pterokrake zvezde. To je datum pričetka organiziranega vojaškega in političnega upora, dneva, 'ko so nastale prve partizanske edinice, iz katerih je zrastla slavna in zmagovita braniteljica pravic delovnega ljudstva in vseli svobodoljubnih narodov. osvoboditeljica Trsta in Slovenskega Primorja. Delovno ljudstva Trsta in Slovenskega Primorja vsega tega nikdar ne bo pozabilo ne bo pozabilo, da da ga je osvobodila ti. sta armada, ki je zrastla v najtežjih okoliščinah, v razdobju 4. težkih let oboroženega in političnega upora ter borb vseh jugoslovanskih narodov, za najosnovjnejše človečanske pravice. Zrastla je v duhu bratstva in ljubezni. Zato so tudi razumljivi vsi njeni sijajni uspehi in stalni porast njene moči in ugleda. Če tega duha ne bi bilo, ne bi bila kos svojim nalogam, se ne bi otv držala. Tudi delovno ljudstva Slovenskega Primorja in Trsta je poznalo duh bratstva, ka. terega moč in udarna sila sta prišla do izraza za časa osvobodilnega gibanja. In v znamenju bratstva in v želji po svobodi, je delovno ljudstvo naše pokrajine podprlo vse akcije Jugoslovanske armade, pri čemer tudi tržaško delovno ljudstvo ni zaostajalo. V Trstu se je italijanska fašistična reakcija pripravljala za slučaj poloma Nemčije. Poskušala je organizirati mestne oborožene formacije, toda pri tem ni uspela, ker je delovno ljudstvo Trsta, ki je bilo organizirano v demokratičnih formacijah, odklonilo Nemcev postavljeni tržaški župan Pagnin, ki se je moral končno nasloniti samo na tiste sile, ki so jih oborožili Nemci. 27. aprila 1945. zvečer so pričeli Nemci predajati oblast CLN-u, ki’ je pozval prebivalstvo k redu in miru, Nemcem pa je dopustih svobodno gibanje in jim tudi pustil orožje. Narodna vojska pa ni spala. Komanda mesta je izdala na prebivalstvo proglas k splošnemu uporu in preselila svoj sedež. ki je bil od 27. do 28. aprila na Ko. lonkovcu, do 1. maja pa v Risolu. V noči od 27. do 28. aprila je narasla Narodna voj-ska^ na 10.000 ljudi. 28. aprila zvečer so pričele njene edinice razoroževati sovražnika in oboroževati svoje, tako. da so bi!e 29 aprila skoro že vse sovražne edinice v predmestjih razorožene. Istočasno so potekale akcije Jugoslovanske armade in 1. maja je bil Trst po tro-dnevni bitki popolnoma osvobojen, razen dveh gnezd, v katerih je bilo vsega skupaj 140 sovražnikov, ki pa so bili 2. in 3. maja likvidirani. Jugoslovanska armada je v Trstu zajela 14.000 nemških vojakov in večje število višjih oficirjev. Neki angleški oficir, ki je prišel s svojimi edinicami v že osvobojeni Trst. je povzročil pri neobveščeni javnosti nejasnost. Vendar je kasneje to zmoto komandant XH1. Korpusa, general Harding, na prošnjo komandanta IV. armije, gene-ralleitnanta Petra Drapšina, razjasnil'in preko njega izrazil priznanje jugoslovanskim borcem kot edinim osvoboditeljem mesta Trsta. Verjetno je hotel zgoraj omenjeni angleški oficir prikazati svojim starešinam, kot da bi njegove edinice sodelovale v borbi za osvoboditev mesta. Osvobojeno Slovensko Primorje in Trst bosta ostala jugoslovanski armadi večno hvaležna, v življenju Trsta pa 1. maj. ne bo le praznik delovnega ljudstva, temveč tudi sodelovanje pod vodstvom poznanih faši- j dan osvobojenja, za katero se ob priliki stov. Riakcija je ustanovila odbor «Comha-| prve obletnice osvoboditeljem najprisrčneje to di Liberaz.ione Nazionale dl Triestej',1 zahvaljujemo ter jim kličemo: Na ekoraj-okrajšano CLN, v katerem je bil tudi od I šnje svidenje! V borbi proti nacifašističnemu nasilju prekaljena Jugoslovanska armada je pri operacijah za Trst premagala in zlomila sovražnikov odpor in vkorakala v mesto. Njena sila je plod štiriletnega oboroženega upora in borb za bratstvo in svobodo. lom v podjetju vse do končne izvedbe omenjene procedure. To zaradi tega, ker se po pravnem tolmačenju procedure smatra odpust za izvršen samo tedaj, ko sta že obe strani izčrpali razloge za ugovarjanje. Zato zahtevamo, da omenjeni, Urad. za delo pri ZVU nemudoma posreduje, da bi lak postopek pri GRDA ne tolmačil kot redno proceduro in da bi posamezna ravnateljstva CRDA-e opozorili na določila točke št. S.« Dami Suj« gospodarske in socialne prilike delovnega ljudstva so v naši pokrajini zelo Pereče. Resnost in težave zaradi teh prilik so predvsem, v industrijskih centrih občutne in se vsak dau slabšajo. Da bi vse dejanske in trenotno najbolj pereče prilike za jeli v vsej njeni življenski sili. vabimo tržaške delavce in nameščence industrijskih podjetij, obrtnih delavnic, gradbenih podjetij in drugih gospodarskih in trgovskih podjetij, vrtnarje in kmečke delavce, da se udeleže sestankov, na katerih bo-mo pretehtali in pregledali vk> •• 'Pove tre-notne težave. Ti sestanki se bodo vršili, pričenši z 9. t m vsak četrtek mea W. in -£l ,,,,, ,, m,-hnntnoh smdikatov v n^rkun Namen teh sestankov je, da se pomenimo o vseh življenski h težavah in sindikainm Problemih. Teh težav in problemov je rano-Ko. Potrebno pa je o vsem tem, potom tiska, zlasti še sindikalnega, seznaniti širšo jav-host in na ta način prispevati k pravilue-mu Pojmovanju težav- življenja, * katerimi se morajo boriti delavci in nameščenci. I.e na ta način bomo utegnili poglobiti razume-vanje in odstraniti v naj večji možni meri vsa nesoglasja, katera poskušajo izrabiti reakcija in vsi nasprotniki delovnega ljudstva. Pričakujemo vaš odziv, ne pozabite da se visi prvi sestanek v četrtek !>. t. m. Uredništvo »Primorske delavske enotnosti« Mi in naše zaletite Odgovor šketienjskih plavžarjev jeseniškim kovinarjem Ob priliki 50 obletnice škedenjskili plavžev so prejeli njihovi delavci od jeseniških kovinarjev . pozdravno pismo, katerga besedilo smo priobčili v zadnji številki našega časopisa Danes pa objavljamo besedilo pisma, katerega so odposlali škedenjski delavci jeseniškim delavcem v odgovor na njihove lepe pozdrave in želje. Besedilo pisma je sledeče: Vse izgleda, da ukaz št. 106 za delodajalce ni obvezen in da je le sredstvo, s katerim naj bi se v borbi proti delovnemu Ijud-špekulacije sovražnikov delovnega ljudstva, j shvu dosegel gotov političen cilj, 23- aprila ' t 1. sta ravnateljstvi Tovarne strojev in Povezani dinies ravno tako kol iiml uu. leti z Vami, ko je zažarel sij prvih 'skedenj-skih plavžev in pognal našo tovarno v polni obrat, sc zavedamo, da ho spet mogoče delovati z isto metno le po ponovni priključitvi k naravnemu našemu zaledja. Z delom, ki smo ga pričeli pred ut), leti v tesnem, sofleloi-aonjn : rami, sin° črpali živ-Ijenttke sile ne le mi. tmureč tudi vse naše pri rod no zaledje. Vsemu svetu je danes jasno, kolika, krivica je bila, storjena Slovenskemu Rrimor-ju, z rapalsko pogodbo, ki, je odtrgala našo pokra jino od, srnje ma tere. Se h "i*1 uda rec je bil prizadet, tisočim in tisočim naših delavca , ki, so se tu*.-ali, posebno po prih u fašizma, seliti iz svoje rojstne zemlje in si iskali kruha in posla po svetu. IV« fašističnega režima težko, toda rs!rajno prenašati vsa zatiranja ter posebno r zadnjem, času. vo ’■-7-w (j. E., storili r aktivno borbo vrnti fnsi-mit v Titovi armadi in ob strani Velikih sa.reznikov. Zadali smo končni udarec fašizmu in '"' --.mu. Prepričani, da nam i)n dana pravica in popravljena krivica, t-i nam jr bila pri-" leta z Rapalsko, pogodbo. Zato danes mirno pričakujemo zaključke Ra viške konference, ki nam bo končno dala vse pravice, ki.nam pripadajo, da bomo pri-ključrni r DernokraUčno federativno repah-Uko Jugoslavijo. Smrt fašizma - svoboda narodu! Tora miški odbor Livarne Skedrniških pla-viev T r s t Mnogi takrat niso verjeli v možnost, da so posamezniki zmožni tekih špekulacij in kaj takega niso pričakovali niti od finančnih mogotcev in političnih, profil judskih grup Vsi ti se' sedaj lahko prepričajo o lakih možnostih, saj jim dogodki sami pro-žajo'najboljše' dokaze izhorlšCanie odredbe Ravnateljstvo CRDA-e v kar se da največji meri izkorišča odredbo anglo-ame-riške vojaške uprave št. 100, Ta način izkoriščanja presega vse mere in primere sebične nesocialnosti, protizakonite samovoljnosti in podlega, političnega izigravanja. O tem se lahko prepričamo, če pregledamo okolnosti pri prvem odpustu nad 1000 delavcev iz tržiških ladjedelnic. Ta odpust se je izvršil 25. aprila tekočega le-ta. Ne samo, da se je to dogodile v času največjega pomanjkanja in bede. doslej vedno izkoriščanega delovnega ljudstva, temveč se je tudi izbira prizadetih delavcev izvršila na način, ki je obsojanja vreden in odkrito kaže protiljudsko in proti-demokratsko razpoloženje ravnateljstva. Na. cesto so, vrgli očete dveh in celo petih otrok, matere-vdove, bivše garibaklince in partizane. Vse lo so si drznili izvršiti v času, ko so ponovno sprejeli fašistične paznike iz Karnije, stare fašiste in črnoborzijance, posestnike njiv in hiš, vse pristojne izven naše cono. Ponovno so sprejeli ali pa pustili na svojih mestih vse tiste,-ki so na listi za epuracijo, znane antifašiste pa so hkrati odpustili. GroDo kršenje odredbe št. 106 Delovno ljudstvo razume zakaj delodajalci tako podlo postopajo, dobro se zavedajo. da njihova enotnost ih doslednost v borbi za demokracijo ne ugaja delodajalcem, ker jih ovira pri njihovem izkoriščanju iti pri njihovih nedemokratskih' političnih namenih. Tak rutčih postopanja nikakor ne more pomirjevalno vplivati, kajti razumljivo je, da se ho delovno ljudstvo dosledno in vztrajno borilo za svoje življenjske pravice- Pri tern postopanju pa nista prišla do izraza zgolj nesocialnost in politično izsi- Gospodarske vesti Kongres »OGT«. splošne konfederacije dela v Franciji, je sprejel resolucijo, ki zahteva: 1) Nacionalizacijo poslovnih bank, »Alžirske banke« ter kolonialnih bank; 2) Reorganizacijo kradita ter reformo Francoske narodne banke; 3) Nacionalizacijo zavarovalnih družb in 4) Razpustitev ustanov finančnih inšpektorjev. Nacionalizacija 42 zavarovalnic v Fran- CRDA-e kar obenem odpustili delavce - in j ciji. Francoska ustavodajna skupščina je s ' predložili imenike odpuščenih tovarniške- : 437 : 63 glasovi izglasovala nacionalizacijo mu odboru. Izplačali so jim dnino za 5. dni ; zavarovalnih družb. Nacionalizacija bo ob-in jih postavili na cesto. Podobno se je 24. Beg]a 40 zavarovalnic, aprila 1.1. zgodilo tudi, v ladjedelnicah Sv-Roka in 3v. Marka. Toda kljub vsemu temu, kljub vsem tre-ntonirn gospodarski m življenjskim težavam bo dosledno vztrajalo v borbi proti vsem tistim, ki se boje ljudske demokracije. Bojijo pa se je, ker se zavedajo, da jim takrat ne bo več možno izkoriščati in živeti v brezdelju. Bodočnost je naša, zato tudi ne bomo popustili v naši borbeni doslednosti. Dolžni smo napeti vse sile dn vložiti ves trud v naše napore,, da dosežemo blagostanje in mir. Francija bo dobila v ZDA posojilo v znesku 2 milijardi dolarjev; tako kot domnevajo uradni krogi v ameriški prestolnici, po poročilu 1 vvashingtonskega dopisnika Ne\v Vork Timesa. Zakon o nacionalizaciji premogovnikov je z dviganjem rok sprejela francoska ustavodajna ' skupščina. Francoski ustavni načrt je odobrila francoska glavna konfederacija dela. Italija bo dobila iz Porurja 36.000 ton I koksa in 1.000 ton antracita in sicer v maju in juniju, kot poroča list «11 globo«. Če ne bodo sestradani narodi dobili obljubljenega žita, bo to večna sramota v zgodovini ameriškega ljudstva, je izjavil novi ravnatelj »UNRRA.e« La Guardia] \ svojem govoru skupini oranizatorjev odbora za pomoč v lakoti, je La Guardia poudaril, da ga v tem mnenju popolnoma podpira predsednik Truman, ki ga to stanje zelo vznemirja. Stavkamo gibanic Splošna stavka gradbenih delavcev je pri. čela 23. aprila t. 1. po vsej Švici. 6 000 delavcev elektrarne v Charleroi je stopilo danes v stavko. V Palestini nadaljuje 7.600 železničarjev s stavko, čeprav je 50.000 civilnih železniških uslužbencev spet pričelo z delom. V Angliji je pričelo stavkati 7.000 delavcev avtomobilske tovarne Briggs v Dagen-hamu zaradi nasprotij z delodajalci glede plačanega in določenega dopusta. 25. aprl§ in mnenje delovnega ljudstva F.nctni sindikati so 18. aprila (. 1. poslali Uradu za delo pri anglo-ameriški vojaški upravi pismo. V tem pismu so sindikati raztolmačili svoje stališče v pogledu spremern hovi pristaši, a protiviie občutjem pristašev druge politične struje. Zaradi tega so Enotni sindikati predlagali zgaraj navedeno razvrstitev praznikov v prepričanju, da taka be datumov štirih letnih praznikov, kateri i ureditev lahko zadovolji vse delavce, ne da sc -morajo delavcem plačati. Predloženi -predlog je bil dobro premišljen in objektiven, kajti s svojo ugotovitvijo datumov ni žalil nobenih političnih in naconalnih čustev niti delavstva niti naroda. V’ tem pogledu pa se ni mogel doseči sporazum, zato se je morala prenesti zadeva v odločitev polk. Boivmanu. katremu je naša sindikalna organizacija 23. aprila odposlala sledeči predlog: Naslovna organizacija se je posvetovala in vpoštevala mnenje svojih članov in predlaga v pogledu vprašanja ustanovitve in razvrstitve štirih prazničnih dni. za katere morajo biti delavci na podlagi delovnih pogodb plačani, sledeče 4 praznike: - 1. maj: praznik dela. 8. maj: obletnica prenehanja sovražnosti z Nemčijo '25.7 julij: obletnica, padca fašizma 17. avgust: obletnica konca vojne. Na področju, katerega upravlja anglo-a-meriška vojaška uprava, sta v glvnem dve politični struji. Ce bi se zahteve ene izmed političnih struj v pogledu prazničnih datumov upoštevale, bi se zadovoljili sicer nji- bi se s tem. niti v. najmanjši meri žalila čustva katerekoli politične struje. Zainteresirani so o teni razpravljali pri Uradu za delo. a ker se niso mogli sporazumeti, v kolikor so predstavniki nekaterih organizacij zahtevali praznične datume, ki bi nasprotovali razpoloženju večine delavcev cone. zato so izročili predmetno zadevo polk.' Bovvrhanu v razsodbo. Sklicujoč se na nepristansko zadržanje, za katerega se je' anglo-ameriška vojaška uprava večkrat izjasnila, zahtevajo Enotni sindikati, da polkovnik pri reševanju tega problema vpošteva kriterije, ki so vodili te sindikate pri formuliranju predloga. Žal pa je bila kljub temu 24. aprila t- 1. v časopisju objavljena odločitev polk. Bow-mana, ki želi in smatra 25. april za praznični dan. Takoj istega dne so Enotni sindikati izročili polk. Boivmanu predlog, ki ga priobčujemo: »Z ozirom na razglasitev, ki jo je potom tiska dal polk. A. C. Bowiman v pogledu odločitve, naj se smatra 25. april kot praznični nacionalni dan. z vsemi zakonitimi posle- dicami, ugotavljajo Enotni sindikati, ki tolmačijo^ čustva večine delovnega ljudstva področja, ki ga upravlja anglo.ameriška vojaška uprava, da vidijo. v tej odločitvi pristransko postopanje, v kolikor je to postopanje nasprotno nepristranskim predlogom, ker ne upoševa političnih vidikov, ki so jih predlagali Enotni sinidkati. Zato izražajo ti sindikati nezadovoljstvo delavsva, ki vidijo v tej odločitvi neupravičeno nasprotovanje njihovim težnjam, o katerih so razpravljali pri Uradu za delo in ki bi lahko objektivno zadostile težnjam vseh delavcev, ne da bi se s tem protivili občutjem kake politične alj nacionalne grupe. Enotni sindikati prosijo , anglo-ameriško vojaško upravo, da prekliče svoj ’ odlok in preloži praznične datume na podlagi predlogov. ki so bili predloženi in da se 25. april pri tem ne smatra za praznični dan. Ta predlog delovnega ljudstva naše pokrajine ni bil dostavljen anglo.amriški vojaški upravi kot izraz pomanjkanja simpatij do tilijanskega demokratičnega naroda, ki praznuje 25. aprila svojo osvoboditev od nacifašističnega terorja. Naše delovno ljudstvo izraža v tem pogledu popolno solidarnost z italijanskim narodom. Delovno ljudstvo pa noče, da bi se s takim pristranskim početjem od strani anglo-ameriške vojaške uprave samovoljno uplivalo na določitev meja, kar spada v izključno pristojnost mirovne konference. S takim načinom postopanja konference. S takim načinom posto. krajine nezadovoljstvo in negodovanje, ker se hoče že vnaprej prejudicirati pripadnost te naše pokrajine, pri čemer delovno ljudstvo re more biti ravnodušno.« Jfloč ljudske volje V pasu B neumorno in pridno delajo ter materialno in moralno podpirajo delovno ljudstvo pasa A, kjer ni obnove in ni dela Obnova v Postojni Postojnsko poročilo je neka vrsta aktivne knjigovodstvene bilance: suhoparno in bogato. Tovariši poročajo, da so v kmetijstvu obdelali in posejali 107 hektarov zemlje, prečistili 5500 m3 zemlje za nasaditev krompirja in pri tem uporabili 1500 delovnih ur. • Že samo to delo je dobra izkaznica pri presojanju delovanja organizacije. 107 hektarov zemljišča predstavlja kompleks, da lahko trdimo, da bo v veliki meri vplival na prehrambeno stanje v tem okraju. Posebno je vreden pohvale tudi z ozirom na to, da so ga obdelovali Postojnčani ob priliki prvomajskega tekmovanja in ob pro- uporabili 2010 delovnih ur. Mladina ne izostaja pri teh naporih vsega ljudstva: mladinci in mladinke so dali 292 uri pri čiščenju ruševin v teh vaseh- Za elektrifikacijo vasi je bilo uporabljenih 881 delovnih ur. V Št. Petru (Postojnski okraj) se je udeležilo priprave za postavljanje apnenice 70 ljudi, a 45 od teh je nabralo 202 stota brinja. Razen tega sta bili ustanovljeni dve obnovitveni zadrugi s 123 člani. Da bi vasi bile čednejše in bolj zdrave, so udarniško pobelili 31 stanovanjskih hiš. Pri vsem tem delu bi moral zardeti od sramu vsak zastopnik oblasti cone A. ki Prvomajsko tekmovanje pri oddelku za gradnje v Vipavi V samem tem oddelku so nameščenci na- I To bi bilo torej kvantitativno zvišanje pravili 3479 uradniških delovnih ur. Treba ! dela- Delovanje pa je šlo tudi v globino, upoštevati, da to delo ni vse, ki spada i na kakovostno delo. V rednem delovnem v ta okvir delovnih vipavskih udarnikov delali so brezplačno za partizanske udove in sirote (788 ur), za pripravo Vojkovega dne (343 ur), za dekoracijo Vipave 400 delovnih ur. V samem tem udarniškem delu lahko opazimo, da se aktivnost razširja ne samo času so izboljšali svoje delo in dosegli učinek za skoro 84% več, kot v prejšnjem delovanju, in pri tem prištedili tudi 33% pisarniškega materiala, 17 stotov kuriva, omejili neopravičene izostanke z dela, imeli so 14 študijskih sestankov za zboljšanje svojega znanja, stih urah v sodelovanju delavcev in urad- ! in* vsem aparatu in sredstvih, ni bil spo- nikov. Niso se pa zpdržali samo pri tem. marveč so tudi pristopili k popravljanju čebelnjakov in so tudi podložili 490 jajc. V sadjarstvu niso bili nič manj marljivi. Zasadili so 6343 sadnih dreves, 1133 so jih precepili in 20.853 očistili- Razen tega so skopali 1450 jam za nasaditev raznih drugih sadik. Sadj^reja se je torej silno obogatila in razen tega je drevje tudi zaščiteno od propadanja ali nepravilnega rasta. Kjer so za to dani pogoji, so posadili vinske trte, kot n- pr. v Gornjih Ležečah in Košani, kjer so posadili 1800 vinskih trt. Pri pogozdovanju so obogatili našo narodno imovino za 8600 smrek in 1000 borov. O B N' O V A soben napraviti ene hiše v Komnu za naše Pogorelce! Ali on ne predstavlja od ljud-. stva izvoljene oblasti ter mu ni mar za ljudstvo •.. Kulturno-prosvetno delo V teku prvomajskega delovanja je bilo ustanovljeno eno prosvetno društvo, ei pevski zbor in postavljeni dve knjižnici. V Studenem so preuredili bivši otroški vrtec V nov prosvetni dom Prosvetnega društva »LIPA«. Postavili so si nov oder.s prostovoljnim delom navdušenih prebivalcev. Ki so bili toliko let prikrajšani v svojem kulturnem delovanju. Priredili so do seda) 13 gledaliških iger z dobrimi uspehi, 7 pevskih nastopov in 5 drugih kulturnih prireditev. Ne samo odrasli in mladina, marveč tudi ' poduku v no, marveč obenem tudi na po- Za pravičnejšo in pravilnejšo obnovo Spomenica Zadruge vojnih oškodovancev anglo-ameriški vojaški upravi Skupina zasilnih hiš v požganem Čepovanu Pri vsem mrzličnem delovanju pa tova- Medtem ko limlstvn v coni v n„niwt,nn , l»ionhSV‘“so"Tetoorali^'^^onm/sko na- ! litie“0- in dekorativno polje.' S riši. ki živijo pod pogoji oblasti za katero ......... gredo- Izvedli so zbirno akcijo za nabavko ; sv,0Jim delom so ti marljivi tovariši kori- svoje zastave in napisno desko v šoli. , ^di svojemu oddelku pri zboljšanju notra-Mladina je zbirala prispevke predvsem nJeSa poslovanja, so osrečili partizanske za knjige. V ta namen je zbrala čez 3500 si|,ote in udove, katerim je vojna vzela Dobro vedo, da so ti tovariši najbolj izpo. lir za svojo knjižnico. ; očeta in hranilca dali so svoj prispevek i stavljeni udarcem reakcije ter da jim zato Tudi stenčas ni pozabljen: urejenih je 1 ^ narodno-politični proslavi Vojkovega dne ! morajo pomagati; četudi jih ni mnogo, so bilo 10 stenčasov, ki se menjajo vsak te- • ,n končno tudi olepšali to svojo Vipavo in i vendar zbrali med seboj 63 kg kruha, 42 zahteva obnovo, medtem ko ruševine vpijejo, da bi jih ponovno dvignili, medtem ko nam angio-ameriške oblasti vedno obljubljajo »velika obnovitvena dela«, stanujejo Komenci, Rihemberčani, Štan.jelci in dragi še vedno v hlevih ali v sosednjih vaseh, si delovno ljudstvo cone B s pomočjo ljudske oblasti dviga vse. kar je ne-prijatelj porušil: stanovanjske hiše. pro- so se borili, t. j. pod pogoji ljudske oblasti, katere njihovi tovariši v pasu A še niso deležni, niso pozabili na tržaško delavstvo, den. Dostojno so bili počaščeni padli borci, za svetne domove, tovarne, poti in železnice, ! katere je mladina napravila 6165 delovnih skratka, ljudstvo si ustvarja novo življenje, I udarniških ur pri okrasitvi njihovih gro-medtem ko se mora ljudstvo cone A bo- l'~" riti za najosnovnejše pravice svobodnega izražanja svoje želje, ko mu napadajo njegove kulturne domove, a mesto obnove pošiljajo naše delavce na ulico v brezposelnost in bedo. V Postojni so popravili 21 km poti, pri delu je sodelovalo 575 ljudi, ki so napravili 10.943 delovnih ur. Sodelovalo je pri tem 66 voznikov, ki so prepeljali 400 m3 gramoza. Pri čiščenju ruševin v raznih vaseh so bov Mladina je čistila, vrtove šol in pri tem je sodelovalo 548 mladincev in mladink V’ Zagorju so uporabili 239 delovnih ur za čiščenje šole in pripadajočih poslopij Tudi Postojnčani niso pozabili na svoje tržaške tovariše- Samo ob priliki prvomajskega tekmovanja so zbrali na njih: 7.737 lir. 861 kom. jajc. 79.60 kg graha, 261.80 kg testenin, 265.90 kg koruzne moke, 645.25 kg fižola, 3796.70 kg krompirja. 10-9? kg masti, 182.00 kg moke. Idrijski udarniki na delu Idrijski udarniki so taki kot dobri de- | Zahtevamo priključitev Primorske k Ti-lavci: malo in jedrnato govorijo, a mnogo tovi Jugoslaviji! delajo- Poročilo o njihovih uspehih je med Morda pri svojem intenzivnem in obilna jkrajšimi. Začenja pa se tako-le: . nem delovanju naši tovariši Idrijčani niso »Vse zadane naloge so bile v veliki večini izpolnjene.« niti pomislili, da ravno s svojim delom in s svojimi uspehi na delu. največ doprina- jo okrasili s 400 urami udarniškega dela, j kg graha in 2.000 kom. cigaret. Ti tovariši. ki so po večini uradniško osebje, so. za časa udarniških ur prpravljali ceste in uspeli popraviti v Orehovici' 700 m ceste ter jo tudi posuli s kamenjem; razen tega so tudi delno popravili 7 m cestnega ovinka- To je ljudska oblast in talca mora biti zdrava inteligenca, ki se ne sramuje mar. več aktivno pomaga in bratsko sodeluje s tovariši delavci pri dviganju skupnega, ljudskega gospodarstva! Ne samo, da so pomagali delavcem pri javnih delih, tudi kmetom so pomagali, da ne bi ostalo niti najmanj neobdelane zemlje — posebno pa tam. kjer so ostale družine brez hranilcev, padlih za skupno svobodo. S traktorjem so izorali 3600 m* polja družinam padlih partizanskih junakov. Po tem delu pa so se podali tudi na druga poljska, dela: šli so v gozd pripravljati drva in čistiti njive kamenja. Tekmovanje v Tolminu Visoki kot tolminskega okraja, stisnjen med naše romati Učne planinske predele, je posvetili, veliko število svojih udarniških delovnih ur urejevanju parkov, nasadu novih gozdov, čiščenju kamenja v nasadih (v enem samem dnevu in v prostih urah so-očistili 5 nr3 kamenja!) Na padle partizanske borce niso pozabili: očistili so jim in uredili grobove ter doka-ter dokazali tudi ob tej priliki vso svojo hvaležnost in spoštovanje do tistih, ki so vse žrtvovali za njihovo svobodo. Pri pogozdovanju so zasadili tisoče smrekovih In drugih sadik. Ker so to večinoma uradniki, zaposleni v N. O., so tudi udarniško delali na urejevanju svojih uradov in celo sodnijskega arhiva. Zaradi tega se sedaj delo razvija hitreje in pravilneje. Čeprav so sedaj daleč od Trsta in trža- . , , ških delavcev, vendar niso pozabili nanie. 0tlf‘ ,e l!boga vas p0Vrh ^ m°cn0 . . i • • i v • , t •• • prizadeta od vojne. Okorna roka trdega ki so najbolj izlozem udarcem reakcije m , , , ... . ® „„ ..n ’ »K fiut ....... delavca je napisala poročilo o prvomajskem Udarništvo v Otlicah Tov. Mlakar Valentin, idrijski rudar — junak dela šajo k uresničenju te njihove in naše največje želje: priključitve k Titovi Jugoslaviji. . pa niso nikoli zadovoljni. Skoraj bi dejal, d.i nikoli ne gledajo nazaj, na že dosežene uspehe, marveč vedno le naprej, kaj jim še ostaja nedovršenega, To njihovo stremljenje za večjim in boljšim uspehom v delu. jim daje vedno novega poleta ter na ta način tudi dosegajo vedno lepše uspehe v delu- Velike zasluge za delovanje v rudniku ima tudi tov. inž. Tomc, ki pristopa k uva. janju norme dela, k njegovi reorganizaciji ter je napravil nov upadnik, ki bo zmanj- Tov. Nemčeva Pavla, junakinja dela Tako nam javljajo že v poročilu od 23. pr- m., zato lahko mirne duše zaključimo da so do danes že vse dosežene, če ne že prekoračene. Posebno pažnjo so posvetili svoji Okrajni Gospodarski zadrugi. V času prvomajskega tekmovanja so zvišali prodajo za. 95% in s tem prekoračili tekmovalni načrt za 85%. Nato so pričeli paziti na čistočo v zadružnih, trgovskih in gostilniških obratih-Razen tga so odprli tudi svojo menzo, v kateri se hranijo uslužbenci Idrijskega o-kraja. Prostovoljnih delovnih ur v korist okraja so napravili 812, a v ostalih obratih 1028. Zvišali so članstvo Enotnih sindikatov. Za svojo knjižnico so darovali 325 knjig, razen tega pa so darovali še 500 lir kot dobro-voljne prispevke za nakup knjig za delavsko knjižnico. Za svoj list, »Primorsko delavsko enotnost«. so spet darovali 2704 lire, ki jih moramo prišteti že obilnim drugim pri- šal progo za prevoz premoga in bo na ta spevkom, darovanim že pred prvomajskim t Kacin osvobodil precej delavcev za druga tekmovanjem in ki znašajo skoraj 150.000 lir. Idrijski tovariši so s tem dokazali, da znajo ceniti težave, s katerimi se bori naš tisk ki se bori z največjimi težavami, ko je izležen vsem mogočim napadom, ker je na najobčutljivejši točki našga ozemlja, kjer ima reakcija še veliko moč in uživa podporo vseh protiljudskih elementov. Medtem ko oni podpirajo svoje ustanove in svoje ljudsko gospodarstvo ter ga dvigajo iz ruševin, pa ne pozabljajo na borce, ki se danes vračajo na svoje domove, po končani borbi. Vsega skupaj imajo še enega nezaposlenega demobiliziranca, ki so mu tudi že preskrbel namestitev, tako da bo tudi on v najkrajšem času stopil v vrsto produktivnih sil ter nadaljeval borbo za obnovo tako, kot je dejal tov- Tito: Junakom borbe naj slede junaki dela! Članstvo svoje zadruge so povečali za 22 članov več, kot so s‘> zadali nalogo v prvomajskem načrtu. Obenem pa so pristopili k intenzivnemu širjenju zadružne vzgoje, ki jo izvajajo na številnih krajevnih sestankih. Svoje poročilo zaključujejo idrijski tovariši z vzklikom: so zbrali za njih 6.444 lir kot prihranek na hrani, katere so se odrekli za dva dni. Delo v Ajdovščini Krajevni medstrokovni svet v Ajdovščini ni sicer dosegel velikih uspehov, vendar se tudi on trudi, da ne bi preveč zaostal za tovariši, ki hitijo nasproti boljšim časom in večjemu blagostanju. Predvsem so si nadali nalogo, da bodo zboljšali svojo administracijo, kar jim je že deloma uspelo pred zaključkom tekmovanja, ko so jo zboljšali za 15%. V petih podružnicah so pričeli organizirati pevce, a do pred enim tednom so uspeli organizirati 2 pevska zbora s 30 pevci. Za svoj tisk so odločili zbrati 30.000 lir in so že nekaj uspeli- Razen tega so si organizirali svoj stenčas ter se obvezali, da bodo pridno sodelovali v njem. Tu sicer opažajo neke napake organizacijske prirode, vendar jih odkrivajo ravno ob priliki izvajanja prvomajskega tekmovanja in že podvzemajo potrebne korake za njihovo uspešno rešitev. V Ilirski Bistrici so podjetni V Ilirski Bistrici imamo spet svojevrstne j vojne sirote, 86 delovnih ur za sindikalni in izredno pridne delavce. Sami s seboj fond, 2740 delovnih ur za obdelavo zemlje. Prostovoljnih prispevkov so nabrali 193.179 lir Pri vsem tem delu niso pozabili na strokovno izobrazbo mladine, ter pazijo da redno obiskujejo šolo. Zavestna disciplina na delu je zboljšana za 80%, točno prihajanje na delo zboljšano za 90%, dvignili so proizvodnjo za 8%, kakovost so zboljšali za 2%, prihranili so 5% surovin in zmanjšali režijske stroške za 5%. Ker smatrajo delavci tudi list »Primorsko delavsko enotnost« kot svoj list, svoje dopolnilo k splošni sindikalni izobrazbi in obenem svojega obveščevalca o vseh sindikalnih dogodkih doma in drugod, so tudi njemu posvetili svojo pažnjo ob priliki prvomajskega tekmovanja. Povečali so število naročnikov za 25 %• Na zadružnem polju so dosegli zelo visok odstotek zboljšanja, ki znaša pri samem vpisu članov 80% več kot pred tekmovanjem. Ni dvoma, da bodo ti delavci v najkrajšem času pričeli čutiti zboljšanje svojega in splošnega gmotnega življenja zaradi tega tako marljivega delovanja na vseh poljih sindikalnega gibanja. Le eno bi radi dodali, t. j-, da si naše delavstvo v coni A vedno bolj želi doseč: iste pogoje dela in življenja, kot jih imajo naši delavci cone B, da se tudi oni vključijo v veliko družino narodov, ki med seboj tekmuje za skupni blagor in skupno moč. bilo govora o odpuščanju, kot ga izvajajo i Nikakor pa ne smemo pozabiti, da so naši dela. Upoštevati moramo napore delavcev v Vremskem rudniku premoga, kjer so delavci pristopili sami na delo. si napravili sami, na svoje stroške in po lastni inicija-tivi vse potrebno orodje, s katerim so kasneje popravili stroje in kančno pričeli s proizvajanjem premoga. Delavci so razumeli, da so del ljudske oblasti, da so odgovorni za delovanje svojega rudnika, se pa danes tudi zavedajo, da so obenem tudi zaslužni za njegovo delovanje. Take samostojne akcije se morajo pokazati vsem delavcem za vzgled, a našim delavem v coni A služijo kot primer, kaj se lahko stori, kadar delavci predstavljajo del ijudske oblasti. Če bi to načelo veljalo tudi v Trstu, se ne bi odpuščali delavci, marveč bi si oni sami razdelili delo in. če bi bili v svobodi, bi bile ladjedelnice precej popravljene, a večina podjetij bi delala s polno paro. Ne bi delovanju. Besede so preproste, nič okrašene. Krasi jih pa delo in ustvarjalna volja in moč Napravili so 1335 udarniških delovnih ur ter ob tej priliki popravili 6 km kolovoza, ki je bil skoraj neuporaben- Delavci v državnih gozdovih so zvišali proizvodnjo za 20%. Vsi razpoložljivi delavci so'se podali na, delo na kmete in z .isto vnemo sedaj proizvajajo kruh, kot ostali delavci proizvajajo stroje ali obnavljajo poti, tovarne ali stanovanja. Pridno sodlujejo s političnimi organizacijami ter se obenem tudi bavijo s fizkul-turo. Zadruga vojnih oškodovancev v Trstu je izročila anglo - ameriški vojaški upravi, oddelek za javna dela v Trstu, spomenico, v kateri ugotavlja pomanjkljivosti pri predpisih za izvajanja obnove in stavi ja tozadevne predloge, ki odgovarjajo dejanskim potrebam našega stanja v pokrajini. Spomenico prinašamo v celoti, kakor sledi spodaj: Zadruga vojnih oškodovancev Zadr. Z. O. J. v Trstu ____ Zavezniška vojaška uprava (A. M. G,) Javna dela