74. Številka.
LJubljana, v torek 31 marca 1896.
XXIX. leto.
fchaja vaak dan nveeer, iaiin&i nedelje in prasnike, ter velju po poiti preje man sa a vatro-ogerske dežele sa vso leto i:> gld., za pol Uta H gld.   za četrt 1 t:w 4 pld , na jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom ga vb« let« 1.3 gld., ca četrt leta 8 gld. 30 kr., m jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m> po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko vnc, kolikor poštnina Kiiafia. Za oznanila platoje m od fttiriatopne petit-vrate po 6 kr., ca m oenanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie ae dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — D red ti i it v o in upravniatvo je na Kongresnem trgu fit. VA. Upravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, osnanila, t, j. vse administrativne stvari.
Vabilo tu naroSbo.
■In vas« p>. m. ahMailfe nljndno vabimo mm aev* siisro*fc>e>, atare g-oopode naročnike pa, katerim ke potekla kosffm meaeen naru«aiua, ifMisi«. elsi Jo o araress «asan sesove, d« po*l-tjna|n ne preaeba In da doke vne Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja mm L|nbl|aaske usrotiiik« teren poal I Janin na dona t Vi« lete • • .   »Id. IS*— I Četrt leln   . .   gld. J1-80 pni leta ...     „    •*Oo| Jeden mene«.     „ 1*1« m peatljnsi|e nas dom ne rnennn lO kr. ssn nnenen. SO kr. aa Se trs leta. ■ n»ill|nejeua po poail voljni Vse leta • . . gld. ia-— I Četrt leta . . . ald. 4- — Pni leta ...    tf I Jedesi naene« .   „   i - to
fsF" Mnroenje ne lnkke n vsakim dnevom, n k Srnin ne mera poalnti tadi ntaroenlnn, dmnjnen ne sa« eiirsno na dotleao nnroelle.
Upravnlitvo »Slovenskega Naroda".
Driavnozborsko zborovanja in Slovenci.
Driavni poslanci so se zopet povrnili na počitnice. Oficijozni časopisi zopet pišejo o uspešnem delovanja državnega zbora, a če to delovanje ogledamo, moramo reči, da prav nič važnejšega ne naj-idamo. Rešile so ae nekatere manj važne stvari, vse j važnejše stvari pa čakajo še rešitve. Samo volilna reforma je v odseka ae rešila in je godna aa raspravo v plenumu Toda to ni aaslaga državnih poslancev, temveč zasluga vlade same, ki je poslancem is tako rekoč a palico (razpustom) pretila, ako bi I stvar zavlačevali. Ko bi tega ne bilo, bi sn pa bili mesece in mesece prepirali mej seboj. Reči pa ne j moremo, da bi bil odat k predlogo poeebno zboljšal.
Baš dogodki v odseka za volilno reformo so ■as dovolj poučili, kako onemogel je že sedanji parlament. Nobenih novih idej ni več, pa tad i nobene inicijativne moči. Samo za kake malostne intrige so še vodje vladajočih strank. Žito pa tudi pri vladi abor ne uživa tistega spoštovanja, kakor bi k» moral imeti zbor narodnih zastopnikov. Vlada govori a parlamentom na malo dostojen način, popolnoma se že poslužuje podčastniških manir. Reči
ps na moremo, da dela parlamentu tako krivico, temveč mu akazoje prav tako spoštovanje, kakeršno zaalaži. Skrajni čas ja Žs, da se z volilno reformo prenovi naš parlament, de ne dobimo zares pravi absolutizem v parlamentarni obliki.
Pa še v nekem dragem ozira »e kaže propa danje parlamenta. Skandali so v njem na dnevnem redu. Vedenje nekaterih zastopnikov ni v čast parlamentu. Parlament ni mesto za Škandale, temveč naj vsakdo z neko resnoatjo brani svoje »tališče. Tako si mora prebivalatvo pač misliti, da ni poslancem toliko za stvar samo, temveč le za ,Hetz", kakor bi rekel Danajčan. Nikdo naj ne misli, da n takim postopanjem avojim nazorom pridobi kako veljavo.
Položaj je pa ravno tako nejasen Redaj, ko so poslanci prišli na velikonočne počitnice, kakor je bil sredi februvarja, ko eo se bili sešli zopet v državnem zbora. Vlada ee noče nič določno izreči na nobeno Btran. Posebno glede naših narodnih zahtev še sedaj ne vemo, pri čem amo. Govorili so pač razni ministri, a videlo ae je jim, da imajo zato jezik, da svoje misli prikrivajo. Mi Slovenci vedno bolj zgubljamo zaupanje v sedanjo vlado. Vlada bo pa tndi na jugoslovanske poslance dosti ne ozira, naj že sede v tem ali onem klubu. Dočim se z Mladočehi vlada pogaja, se za nas SlovencS ne zmeni. Zakaj pač to?
Po naših mislih jo nekoliko to krivo, ker so slovanoki poslanci včasih na Dunaju malo prerahlo postopali, posebno tisti, ki se drže Hohenw^rtovega kluba so vladi svoje usluge kar usiljevali. Zaradi t'ga si pa vlada misli, d t je popolnoma gotova slovenske pomoči, naj atori kaj za nas ali ae. Ko bi bili Slovenci jedini in odločni, kakor Mladočehi, bi pač Ba« deni nas drugače upošteval.
Da tisto rahlo stopicanje nič ne pomaga, pokazalo je bilo o svojem času vprašanje kranjske gimnazije. Ta zavod ee je bi odpravil z mnogimi drugimi slovanskimi zavodi. Povsod drugod bili so zagnali grozen krik proti vladi, le Slovenci so na a\et svojih vodij mislili, da bodo z lepa in s prošnjami kaj doBegli, a končno se je povsod drugod bil poprej razveljavil dotični ukaz učnega ministra, Slovenci amo šele nazadnje prišli na vrsto.
Poleg tega je pa za nas neugodno, da so nas jeli zapuščati češki poslanci. Kaj je temu vzrok, na vemo, a je žalostna resnica. Zato pa moramo reči, da položaj za nas ni ngodeu. Pričakovali smo, da nam poslanci z Dunaja prineso lepše piruhe.
Naše železnice.
ni.
(Govor posl. I. Nabergoja t seji poslanske
zbornice dne 17. marca t 1)
(Konec.)
Istotako, gospoia moja, smatram jaz za odločno pogreško, da sn je v Trstu odpravila avobodna luka, pred no se je povoljno rešilo vprašanje druge nezavisne železniške zveze Trsta z notranjimi deželami. (Prav res!) Jaz moram reči le tako, da bode trgovinsko položenje Trsta v resni nevarnosti tako dolgo, dokler se bode to pristanišče moralo posluževati južne železnice v svojem prometu z monarhijo. Pričakujem od atrokovnjaške previdnosti in trdne volje novega železniškega ministra, da osvobodi Trst iz osamljenja ter da po otvorjenju novih železniških tirov navdahne istemu sveže vspodbude.
Še odmeva sicer prepir v menenjib o črti, za kojo bi se morali odločiti; železnica čez Tnre, železnica čez Karavanke a svojim podaljšanjem preko Loke-Divača, Bohinjska črta in predelska železnica, vse te imajo svojih zastopnikov in nasprotnikov. Jaz se nočem spuščati dane* v ta prepir. Jaz ne zastopam nikak h postranskih koristij. Mene navdaja le patrijotiška želja, da bi se vender jedenkrat ugodilo koristim pomorske trgovine avstrijske, ki so v tem slučaju identične z onimi Trata. Te koristi so dolgo dovolj trpela resno škodo, po zgrešeni železniški politiki avstrijski. Pomoč more priti le tako, da ne zapad monarhije v najbližjem času in po najbližji in najprimerniši poti zveze a Trstom.
Vlada je že proučevala načrte, njej je dolžnost, da natančno pretehta, kar govori za in proti tem pojedinim črtam in da ae potem odloči.   Le to bi
Spomini na dunajska dneva 23 in 25. sušca
»Glasbene Matice44.
i.
Kakšen razloček pa je mej oficijelnim repoc-fajem in mej volonterjem? Tako ate me vprašali, milostiva, ko sva se te dni razgovarjala o krasnih, i&libog prenaglo minulih dunajskih dneh. Odgovi r M ravno lahek. Razločka bi prav za prav ne smelo biti nobenega. Kakor v vojski ni razločka mej aaeu-tiranim vojakom in mej prostovoljcem, bi ga tudi to ne smelo biti. Nasprotno. Rivno prostovoljci imajo navadno celo več ognja in poguma, kar je Povsem naravno. Oficijelni reporter je suženj avo-)pRh poklica. Z listkom in svinčnikom v roki mora ■H povsod zraven; ko se dragi zabavajo, mora on folati, zabava mn je zadnja stvar, do katere na-*»dno ne pride. Tako nekako bi moral biti tudi »olonter. On bi, ko ae je že lotil svoje naloge, tooral celo skušati, da ne doseže aamo,  nego da
prekosi blaziranega, v avoji službi  manj ali odrevenelega tficijelnega reporterja. Kakor pa pod solncem božjim ni nobena stvar ^Polna, tako tadi ta ne smeva biti preveč kri-WSn». Da torej ustrezam Vaši želji in odgovorim na '•«Qa vprašanja, katera ste mi blagovolili staviti,
bodem se potrudil v kratkih potezah se spominjati minulih dnij. Ako Vam bodem mej mnogim že znanim mogel podati tudi kaj novega, česar še niste Čitali, dosegel sem svoj namen. Kakor „MargaretiM v „Faustu" naj torej pred duševnim očesom ae prikažejo vaaj glavni momenti iz nepozabnih dnij, katere smo preživeli v carski prestolici, kjer si je mali in skromni slovenski narodič po prvem svojem pevskem društvu, njega žonijalnem vodji in navdušeno požrtvovalnih članih pridobil toliko slave.
Kdo je »prožil krasno misel, prirediti ta kon certa? To je bilo prvo Vae vprašanj«. S posebnim zadtšoeujem Vam odgovarjam, da je bila alo-venska žena, ki je dala prvi impulz, da so bile slovenska dekleta in slovenske žene, ki so poleg članov moškega zbora se takoj navdušeno poprijele te ideje, za katere srečno izvršitev ao rade volje prinesle precejšnje gmotne žrtve, katere jim je nalagala nabava narodnih noš. Naše hI ovo na ke dame, na čelu jim gori omenjena gospa dr. Jenkova, ao nam sijajno dokazale, da smo navzlic vsem oviram vender le velikansko napredovali. Kdo bi si bil če pred malo leti upal le sanjati o takem pevskem zboru v Ljubljani? Kdo misliti na to, da mobilizuje tuko pevsko vojsko ter jo popelje ne samo na vroča tla prve dunajske koncertne dvorane, tim več da jo popelje nazaj zmagouoano, oven-
čano z najlaskavejSimi sodbami merodajnih dunajskih glasbenih kapacitet!
Kaj tacega je mogel storiti le mož, ki js vedel, kaj je ustvaril z neumornim svojim umetniškim delovaujem v kratki dobi, ki je znal udahniti umetniško dušo v maso zbora, dati impozantnomu zboru tisto dovršenost, a katero naa je očaral že tolikrat, a moral očarati tudi razvajeno dunajsko občinstvo. Najlepše ideje in vsa navdušenost članov zbora ostale bi bile prazne pene, nedosežne brumne želje, da ni stal na njih čelu mojster v svoji stroki, izborni naš ravnatelj g. M. Hubad. Da se je krasna, lepa ideja, katero je sprožila slovenska žena, izvršila tako sijajno, za to gre v prvi vrsti hvala alovenakemu možu, generalu pevske vojske „Glaabene Matico", potem pa vsem članom zbora, ki ao z izredno vztrajnostjo se pripravljali za vela-važno pot na Dunaj. Oe kdaj, so ae tu uresničil« pesnika besede: „Deuu w > Strenges mit dem Zarten — Wo Starkes sich und Mildes paarten — Da gibt es einen guten Klau^." Ljubljanski odbor, kateremu sta bilu na čelu predsednik „(Jkwb Matice" g. Fran Ravnihar in načelu . moškega zbora g. svetnik Ven ca j z je krepko podpiral dunajski koncertni odbor, katerega načelnik, dvorni svetnik Šnklje, si je pridobil posebne zasluge za uspeh koncertov. Slava in čast vsemi
hotel naglasiti s svojega stališča: Mi potrebujemo druge železniške zveze, ki pred vsem skrajša pot do Adrije iz industrjalne Češke.
(Dobro! Dobro!)
Dobrote, koje smemo pričakovati od take železniške črte, ki Češko in Gorenjo Avstrijo približa tržaškemu pristanišču, vidijo se mi veliko realneje, nego so one, kojih bi mogli pričakovati — po mojem mnenju — od precej imagiuainega priklopljenja južnoneruške trgovine.
S tem sem vsaj namignil na svoje stališče Sklepam z besedami: Ako hočemo, da Trat ne shira, potem mu ne smemo Še nadalje odtezati druge železniške zveze. Zasnutje. take zveze |6 največja in najvredniša naloga niegovi ekscelenci, novemu gospodu železniškemu ministru. Posim ga, naj se najtopleje zavzema za isto; pravica do obstanka novega železniškega ministarstva no bi se mogla jasneje dokazati z nobenim drugim činom; in če prav smemo reči tudi o tem vprašanju, da se je zopet uresničd rek o prepoznem prihajanju Avstrije, pa se hode in o tolažili z drugim pregovorom, ki se glasi: Meglio tardi che mai. (Živahna pohvala)
\r lijll1»ljttlll? BI. marca.
Povišanje uradniških plač. Žs v odsuku bode predloga o urejanju uradnikih plač zadela na težave. Vse stianke ko pač jed.ne v tem, da se bodo morale povišati uradniška plače, a nobena ne bode voljna privoliti novih davkov. Posebno je stvar težavna, ker se bliža po^tavodavna doba koncu. Dovoljevati nove davke je jako nepriljubljena reč in vsak poslanec se bde premislil, predno glasuje za k«k nov davek. Mladočehi mislijo predlagati, naj odsek odloži posvetovanje o uradniških plaćah, dokler vlada r.e predi« ži dotičnih davčnih predlog, katere misli ob jednem s povišanjem uradniških plač predložiti v potrjenje. Poslanci morajo vender najprej vedeli, ktkšne bodo dotično predloge. Nam se zdi, da ae v tem zasedanju  povišanje plač niti ne reši.
Gališki škofje in Stojalovv.iki. Delovanje duhovnika Stojalovvikrga, ki j« vzbudil gališke kmete k zavednosti, je jako nfpovoljuo galskim skufom. Posebno je pa jim Lilo neljubo, da je \, .p ž mu bil poslal svoj blagoslov. Iluvali po proti njemu v 11 mu iu Jo.ugli, J.» jo p«)jc/.n, tajnik poslal neko pismo galiikiai sk tom, v katerem zagotavlja, da papež a svojnu blagoslovom nikakor ui mislil izreči, da odo brava Stojalovv-ikega  nauke.   To pismo  so škofje sporočili vsem gališkim duhovnikom.  Čudno je pa, da je poljski časopis BCiaaM priobčil to piimo v italijanskem prevodu, ne pa v latinskem izvirniku, posebno ker nekateri mislijo,  da bi prevod utegnil biti malo netočen.   iSicer pa to pismo le potrjuje, kar j" trdil g< v  !  kanonik Iv.ua jednnkrat o papeževem blagoslovu v kranjskem deželnem zboru v veliko jezo kranjskih kapelanov, Ui eo posebno na to ho skJiet vali,  da je papež poslal svuj blagoslov katoliškemu shodu. Jasno jO, da tudi ttdaj blagoslov ni mogel sklepom shoda dajati nobene večje ve'jave in je vse bilo Je navaden političen shod, zato se pa tudi baš sluvtiuski kit rikalui pcslauci na Dunaju za njegove sklepe tako malo brigajo.
Ulični napisi v Tarnopolu Busini so se obrnili do tarnopolakega mestnega zastopa, da bi dal napraviti dvojezične ulične napise, kajti sedaj so samo poljski, in itiri ulice se imenovale po štirih rusinskih znamenitih možeh. Mestni zbor je odgovoril, da se bode o tej stvari posvetoval drago leto, ker misli prekrstiti ved ulic. Gotovo ni, da bi poljsko židovska večina ustregla rnmanski želji.
Baron Feyervary si je s svojim ukazom, da častniki ne smejo hoditi na galerijo zbornice poslancev, le s «bi škodoval. Opozicija hoče to stvar izkoristiti. Opozicija trdi, da se s tem kratijo pravice parlamentu in bode po Veliki noči stvar spravila v zbornici v razgovor. Pri tej priliki se bodo pa zopet ponavljale vse umazanosti ministrove. Vladna stranka je v veliki zadregi. Ministra ne mara pustiti pasti, a vse svoje veljave pa tudi zanj žrtvovati ne mara. Po našib mislih Fejervarv ne bode dolgo ministroval.
Rusija in Turčija. Rusija baje zahteva od Turčije svobodni prohod skozi Dardauele za ruske vojne ladije. Turčija se baje ne misli posebno upirati, ker je Rusija se odrekla, da ne zahteva, da se naj iz posojila, katero je sedaj dobila Turčija, najprej plača vojna odškodnina. Prehodu ruskih vojnih ladij skozi Dacdauele bi pa sedaj najbrž tudi nobena druga vlada dosti ne ugovarjala, kakor Italija in Auglija. Za ugovarjanje Italije se pa sedaj pač nikdo ne bode dosti zmenil, ko je bila v Afriki tako tepena, torej ostaje jedino še Anglija, katera bole pa tudi prijeujaU, kakor je pnjenjala v armenskem vprašanju, ko se jej je po robu postavila Rusija. Auglija je tudi prevoč osamljena, da bi njena beseda mogla dosti veljati. Angliji tudi v Carigradu zaradi njenega postopauja v egiptskein vprašanju ničesa ne zaupajo.
Dopisi,
M Šlnjer.nkeKu, 30. marca. (»Slovencev aa inteligenca.) Zuani nemški literat, ki je pisal mej drugim o Bledu, Opatiji,  Adnji, mi je pravil pred leti: Rodbina moja je h la jako pobožna in naklonjena duhovništvu; skoro bi se bil jaz sam po-duhov mi,  toda  intrige,   nestrpnost   in indiskretno utikanje duhovnikov v  rodbinske razmere so mi ostudile popolnoma ta stan.   T tko je govoril mož pred nekoliko leti, ko je še vladal   mir mej brati. Ogorčil« »o mo  to beonde,   če S,  prehudo sodiš; ali kaj pa bo dandanes rekel?!   Ne razdira se samo rodbinski mir, nego hujska se javno vse proti vsem pri Vas na Kranjskem. V novejšem času hočejo neke tri vojevitl petelini ta domači škandal prenesti tudi na Štajersko.   Grozno barbarstvo se širi po ubogi domovini naši. Ton, v katerem se piše, presega že vse meje dostojnosti. Tako morda šele piše kak  urednik-govedur v okrajnem kotu Texasa. Ti ljudje so vrgli dostojnost v k'oščo in si izdrli hlod, da pobijajo rodne svoje brate. Klasičen dokaz temu je oni gnusni članek v „Slovencu", katerega je Vaš list ponatisnil,   škoda, da ste to bevkanje reproducirali; ta godlja nespametnih fraz  skmni glasilo slovenskega razumu štva    Sicer pa prizanesite tej blaznosti; saj se je i njo osmešil   čisto navaden psovač, ki sploh logično  misliti ne zna, iu ki se morda hoče na tej lestvi povzpeli do kakega urednika ; radi tega se je menda tudi podpisal. Svetovali bi temu gOBpodiču  da vaem!! brž znano knjigo v roke in temeljito preštudira,   kako se je treba vesti mej olikanimi ljudmi; potem se naj mesto be-
O slovesnem odhodu in prihodu pač ne vem povedati nič novega, kar bi že ne bilo znano. S '»-.kiii. srcem smo se poslavljali na ljubljanskem kolodvoru od izletnikov. Po svojih opravkih zadržani, smo se mnogi š-<le v suboto ponoči mogli podati za njimi. Bril kurir nas je hitro pripeljal v njih sredo. Zbrala se nas je bila lepa množica za-kasnencev. Že v Dunajskem Novem mestu došla so nam prva časnikarska poročila o lepem utisu, ki ga je naprkvi) izborno disciplinirani zbor pri glavni skušnji. Ko smo čitali „der Chor bot kiiostlerisch Vollendetes" in jednako luskave izraze in pri dohodu na Dunaj celo izvedeli ustno, da je dvorne opere orkester napravil pevkam in pevcem pri skušnji prisrčno ovacijo in jim burno aplavdiral, bili smo ponosni na naš zbor in njega vodjo. Vedeti je treba, da v orkestru dvorne opore sede prvi glasbeni profesorji dunajski in da njih tako izražena pohvala kaj velja!
Vtaborila se je pevska vojska ljubljanska večinoma v II. okraju (LeopoldBtadt) v hotelih „Continental", „K r o n p r i n z\ „Central", .National", „\iaierischer IIof in »Sohwar-zer Adler* ter se zbirala k znjutreku skupno v kavarnah „Kronprinz" in .National". Obedo vali pa smo večinoma v „Uestavrant M on o
po l*i pri „Dreherju" in v „Low en br iiu". V teh lokalih je prevladovala akoraj izključno slovenska beseda, posloven li smo jih skoro za nekaj dni. Prav pohvalno moram omeniti, da je odbor storil vse, kar je bilo možno, da se olajša v ogromnem dunajskem mestnem kolosu posamnikom orijentiranje. V   vsakem  hotelu  je   bil v portiiski  loži nabit dnevni red, ki se je  v avtografovanih izvodih tudi razdelil mej posamnike. Tako je vsakdo lahko vedel, kdaj in kje dobi zopet svojo družbo. Sobota in nedelja zjutraj sta bili v prvi  vrsti namenjeni fekušujam,  potem pa ogledovanju   bližnje okolice „Musi k vereina"   po   „Itingu", cesarskem dvoru in notranjem mestu. V nedeljo zjutraj ogledali so si izletniki skupno hv. Čtefaua cerkev, popoludne pa je bil sestanek v II. kavarni v Pra-terju, katero  ima rojak  slovenski, Ljubljančan g. Schneider.   Da je vladala tu pri zvokik treh vojaških godb  največja  navdušenost, se razume. Krasni dan je bil privabil  ua tisoče Duaajčanov, da so bili vsi ogromni vrtni prostori zasedeni, kakor v poletnem času. Znamenito je, da smo veliko novo verando prvič rabili mi Slovenci in jo tako rekoč krstili. Zvečer pa so se izletniki razleteli po raznih gledališčih in zabaviščih, katerih je na Dunaju nebroj. J. N.
dastega pisar jenja v časopise kaj pametnega uči-n. pr. zgodovine, zemljepisja, posebno moralke. (Glej Mttller theol moralis, lib. II. § 81, 82, 86, 87, 90, 129, 130, 131.) kajti to vse mu je dosedaj terra ineognita; kar cituje, je le književno šarlatanstvo kakor je rodoljubje njegovo le gol huoabug. Hvala Bogu, da je še sedaj tako žalostnih junakov malo mej nami; ogromna večina duhovnikov je miroljubna in svesta si svojega vzvišenega poklica; le tu in tam se nahaja kak kričač; ki se vede kakor pijan kmetski fant v krčmi; če mu očitate krivdo, hoče brž v svoji nadutosti z batino dokazati resnico. Za Boga, prosim Vas, prezirajte popolnoma te vrste ljudi-saj ne zaslužijo druzega kakor poredni dečaki, da jih — ubijamo. Oh beda, beda I Sanjali smo nekdaj o z j» d i njeni Sloveniji; kdo bo šs sedaj gnjil to sladko nado, ko smo tako nesložni in razdejani mej seboj I Bog nam pomagaj 1
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. marca.
— (Občinski svet) bode imel v sredo dne 1. aprila ob 6. uri zvčer v mestni dvorani sejo, Dnevni red: I. Oznanila predsedstva; II. Finančnega odseka poročilo o mestne blagajnice in ž njo združenih fondov proračunu za 1896. leto; III. Vodovodnega ravnateljstva poročilo o oddaji dobave tretjega parnega kotla v Klečali; IV. Predlog nad-zornega odseka za električno napravo glede razpisa o dobavi kolov za električno razsvetljavo; V. Občinskega svetovalca Iv. Hribarja samostalni predlog o naložitvi razpoloživega kapitala amortizačne zakla le pri mestnem loterijskem posojilu. Tajna seja; Personalne in stavbinske stvari.
— (Z volitvijo v dež. šolski svet kranjski) je glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", mariborski nPopotnik", povsem zadovoljno in pravi, da odslej ne bode treba „kljuk pritiskatia in stnj. cem pisariti, kadar bo kdo prosil službe.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Z današnjo predstavo „Egmonta" (na korist g. Danilu) se zaključi letošnja gledališka sezona. Po praznikih se priredi izven sezone še jedna predstava na korist tistim igralcem in igralkam, ki n»no imeli posebnih benefi inih predstav.
— (Občni zbor , Glasbene Matice") Olbor „Glasbene Matice" akl'cuje na sredo, 15. aprila t. 1. zvečer ob sedmi uri i z ve n r e d n i občni zbor, ki se bo vršil v ljubljanski mestni dvorani, ter vabi k taistemu tern potom vbo p. n. društvenike. Na vzporedu je poročilo o koncertih „Glasbene Matice* na Dunaji in imenovanje častnih članov.
— (Deputacija pevskega zbora „Glasbene Matice") gospa dr. Jenkova in gg sodni svetnik Vencajz ter vodja Hubad, se je včeraj poklonila dež. predsedniku baronu Heinu in raznim drugim gospodom, kateri ao podpirali „Matičina" koncerta na Duuaji,  ter jim v imeni  zbora izrekla zahvalo.
— (Umrla) je gspč. Marija Stare, sestra profesorja in pisatelja g. Jos Stareta ter polkovuega zdravnika g. dr. Antona Stareta. N. v m. p. I
— (Klerikalni navihanoi.) Na vseh ljudskih shodih, po katerih so se doslej sešli klerikalni in socijalistični delavci, se je pokazalo, da imajo klerikalci sicer večino delavcev na svoji strani, da pa se ta večina drobi, čim zapazi pri razpravah, da o socijalisti inteligentnejši od klerikalnih kolovodij. Tri vseh shodih so doslej vsaj moralno zmagali socijalisti in da se to v bodoče prepreči, so izumili klerikalci novo sredstvo, katero so v nedeljo prvič porabili. Prišli so na ahod v kazinski salon, volili svojega pristaša predsednikom in ta je shod koj — zaključil. Tako so se klerikalci ognili zanje preveliki nevarnosti — debati.
— („Slovensko planinsko društvo"1 je imelo lani 394 članov, in sicer jih je pripadalo osrednjemu društvu: 2 častna, 6 ustanovnikov in 21G pravih članov; Savinski podružnici 7 ustanovnikov in 87 pravih članov; Radovljiški 1 ustanov-nik in 64 pravih; Kamniški 11 pravih članov. Duhovnikov je bilo: pri osrednjem društvu 7, p*1 Radovljiški podružnici 6, pri Savinski 11, pri Kamniški pa nobenega, skupaj 24. Res, impozantno število!
— (Umestne naprave.) Poroča se nam: Po vseh večjih mestih uvedle so se po vhodih in vežah zasebnih kot javnih poslopij table z napisi, ki služijo strankam v orijentiranje: v katerem nadstrodju, oziroma traktu se nahaja ta ali ona stranka ali uradni oddelek (biro tega ali onega uradnika) itd. Tudi v mnogih novih ljnb|janfkih hišah je najti v pritličji že take tabla Ali bi se pri ljubljanskih uradih, osobito men t*
geni magistratu, ne dale v vežah napraviti take i -table, da bi strankam ne bilo treba od Poncija do Pilata tekati, predno najdejo pravi urad?
— (Prostor za dirkališče kluba slov bi-oiklietov .Ljubljana".) Vsled prošnje imenovanega kluba prepustil je mestni magistrat v zmislu sklepa obč. sveta bicikl, drnštvu mestno senožet pod Tivoli nasproti Kolizejn) za dobo 10 let proti letni najem-zrini 100 gld  — za nameravano zgradbo dirkališča.
— (Napeljava vodovoda na Opekarski eesti) Vodovodne cevi so se pretekle dni napeljale in se je nadejati, da se sedaj prično začetna dela: kopanje jarkov in polAganje cevi tekom meseca aprila, tako da bode vodovod jel mej letošnjim poletjem že služiti svojemu namenu, s č mur bode se* veda nujni potrebi odpomagano.
— (Stavbene zadeve) Stari mejni zid ob dvorišči starega strelišča, ki je vsled potresa tudi znatno trpel, jeli so pretekli teden podirati ter ga bodo na spodnjem koncu za polovico znižali, uho-lna vrata pa premaknili proti oglu.
— (Promeniidni koncerti ) Ako bo vreme Ugodno, koncert ovalu bode vojaška godba pešpolka it. 27. dne 12., 19 in 26. aprila vselej ob »'a12. uri dopoludne v „Zvezdi".
— (Pomoč za barjane ) Vsled prošnje mestnega magistrata dovolil je deželni odbor za barjane, katerim jo — kakor znano — povodanj lansko jesen napravila veliko škodo, znatno denarno podporo in sicer za vasi llovca, Hanptmanca, Crna vas in Karolinška zemlja, ki leže v mestnem ozemlji, zuesek 2000 goldinarjev Mestni magistrat, kateremu se js omenjena svota izročila, nakupil je raznega semena in sicer krompirja, fižola ter rasnega žita in ga sedaj deli mej potrebne prebivalce omenjenih vasij. A potrebni 80 skoraj V9i, saj je znana revščina naših barjanov !
— (Napad) Poročali smo, da je bivši raaga-ciner kranjske stavbinske družbe Koizler napadel nekega uradnika iste družbe. Dotični uradnik se zove Jož Klemene in ne Frid. Kolman kakor smo poročali.
— (Iz Novega mesta) se nam piše 28. marca: 400letnico obhaja naša farna cerkev. Gospod prost je prosi', naj pridejo za to slavnost patri laiu>tje propo\edovat.   Dobil  je tri.   J-den izinej njih pri-dignje nemški.   Da  ima jezuitski red najboljše govornike, je znano;  ti govorniki predstavljajo velik del   velikanske  moči tega reda.   Tudi k nam so poslali jedrn ga i* bornega govornika.   Ta pnd'gnje nemški ; njega je pravo veselje poslušati.   Mož ima nemški jeuk popolnoma v oblasti;  velika občna ninika, spojena s predobrim poznanjem človeškega srca se kaže v vsakem govoru tega iehornega govornika. Milo, ljubo obravnava človeAke slabosti, milo sodi vse, kar človeško življene spravlja na dan. Ne jtden stavek, ki bi le količkaj, ah koga žalil. In vse to z dovršeno retoriko   z glasom, ki oblega  vpo skalo, mimiko, ki je vsemu drugemu prikladna in v izbrano lepem jeziku.   Vsak,  ki zapusti cerkev  po  teh govorih, ima utis, da je nenavadno  inteligentnega človeka poslušal, takega, ki  ima gorko  usmiljeno srce za vse človeštvo in kateremu je tuje vsaka mržnja, vsako  sovraštvo.   Že  ponižnost  v  veem nastopu kaže  Veliko  izobraženost   t »ga   propovednika. In kako je vse decentuo,  kar govori,  vsak otrok ga sme poslušati!  Seveda je cerkev vsa polna, če ta pridiguje in vsak se zadovoljen domu vrne. Dobro, da pride časih na Kranjsko kak tak pridigar. Morebiti bo kaj upi iva Iu na naše duhovnike, morebiti jih spravi do spoznanja, da je lo treba malo več, kot „Slovenca"   ali wRomskega Katolika" brati, če se hoče dobiti izobraženost in dosti več se učiti, da je kaj pametnega povedni i. In morda pride spoznanje, da se poslušalec ne sme smatrati za podložnega h u ž n j n, ne su e s( <lit i s političnega strankarskega stališča in da duhoven na leci ne sme ne malo ne v duhovnem nauku pokazati svojega aula,  ki  ga  mu  le  iz  berila političnih spisov in ne malo ne sikati nestrpno proti drugače mislečim.   Naši duhovni ži\e zmiraj mej nami; oni imajo deliti z nami našo žalost, naše veselje. Še večja bi torej morala biti v njih ljubezen  do nas, ker smo tako ozko  društveno zvezani.    Ali kak razloček mej temi iu tem jezuitom, ki je šele prvič stopil na  Kranjsko!   Naši nas, ker nasprotujemo političnim težnjam duhovnikov, tudi   na  leci obdelujejo   kakor   razbojnike, sploh   pa   imajo malo usmiljenja v srci s splošnimi človeškimi napakami. Ta pater jezuit je mehak, mil sodnik  in  stoji na visokem vrhu, s kojega je jasen lep razgled po vsem človeštvu! — Še jedeukrat, učite se tudi Vi domači duhovniki pridigarji od tega patra-jezuita, kako se govori in poslušajte dobro, kako v njegovem organu trepeče ljubeznivost, ljubezen,  milo človeško srce.
— (Za kazen!) Iz kopanjske župnije se nam Piše: Naša fara ni jedna najslabših na Kranjskem. Duhovnim gospodom se pri nas dandanašnjim razmeram primerno prav dobro godi, a dasi šteje fara
1162 duš (glej Catalogus Cleri) vender nimamo svojega župnika, nego le administratorja Znano je, da je našega zadnjega župnika vzelo drž, pravdništvo za nekaj časa v oskrbovanje, in prav gotovo je, da se k nam več ne vrne. Vzlic temu se ne imenuje nov župnik. Ljudje pravijo, da je to kazen, za to, ker 8e je naš bivši župnik ovadil pristojnemu sodišča in ne samo škofijstvu! Ako je ta govorica neosnovana, naj glasilo škcfijstva pove, zakaj se ne imenuje nov župniki
— („Dolenjske Novice") so dobile te dni iz Clevelanda v Ameriki pismo, katerega gotovo ne priobčijo. V rečenem mestu bivajoči rojaki izrežajo v tem pismu s prav krepkimi m pregnantnimi izrazi „Dolenjskim Novicam" svoje — občudovanje. Ti rojaki občudujejo politiko „Dol Novic" in zlasti njih pisanje g ede posl. Koblarja, ter jim javljaj«), da imajo v Clnvelandu vrlega somišljenika, na čegar dejanjih se spozna, da b^re »Dol- Novice14 in se drži njih morale. Pred kratkim je ta katoliški du-hovn'k v cerkvi oznanil, da ne dobi na zadnjo uro odvoze i. t. d., kdor ne plača vs.ko leto 4 dolarje „cerkvi" t. j. njemu, duhovniku. To praktično naznanilo je gotovo plod vestnega čitanja „ Dolenjskih Novic".
— („Narodna čitalnica" v Vipavi) priredi velikonočni ponedeljek doe 6 aprila l8i»G v svojih prostorih veselico. Vzpored: 1. „SlovanNki potpourri", svira godba; 2. „Damoklejev unč", gluma v jed-nem dejanji; 3 „Diktor Zgagi", šaljvi prizor, predstavlja g. Albin Perhavec; Plts Svira obče-znain Vidtidav septet. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina k veselici 30 kr, sedež 30 kr., k plesu
I g!d.  Ustop k plesu je le proti izkazu vabila dovoljen.
— (Talijo za rešitev življenja) v znesku 26 gld. 2") kr. dobil je 14letni Antun Kočevar iz BoŽakovega,   ker  je 27. avgusta I. 1. rešil iz vode
II let nega Jož-fa U'maniča.
* (Imenovanje) Okrajni glavar v Velikovcu goap. Franc Kolen z je imenovan d.-želuovlad lim svetnikom v Celovcu
— (Koroški dež odbor) je razpisal mesto pregledovalo* občinskih blag:tjoie. Za to mesto se Bahteva znanje slovenskega jezika „vsaj v beseliV Kaj pa če pregledovale naleti na pisane slovenske račune? Bi !i takrat zadostovali sama besedi?
— (Deželni šolski svet koroški) je nravnal po pklepib dež*liKga zbora učitelj tke plače. 83 učiteljev dobi po 700 gld., 111 go 600 gld., 222 pO 540 gl<».. 139 pa po 480 gld.
— Električna razsvetljava v Voloski in v Opatiji.) ObrHneki zastop občine Voloska Opatija je akleuil, napraviti v občmi in na potu do Iko električno razsvetljavo
* (Lepa zapuščina v dobrodelne namene)
Na Dnnnu je umrl dvorni svetnik dr. S,a'h, kateri je vee svoje, okoli 4()t) 000 gld. znašajoče imetje sapustil rasnim humanitarnim uvodom in napravam.
* (Mož  ki mora stradati, da živi) Diplo mirani stradale o Siicci j« ua Dunaii začel svojo produkejn. Doslej strada z veliko lahkoto. Obisko valcev je seveda vedno vse polno pri njem. Succi je  /drav   in  jiko  d >hre   volje ter  z» lo zgovoren. Očdno je, da ga njegov poklic jako v* seli. Prosto voljni post bode trajal 40 duij
* (Nenavadna karijera) V Parizu je fes dni umrl v bolnici OgorsM žid L en Fraukel. Izučen zlatar se je iz Ogerske pfeseli! svoj čas na DuBSJ, kjer je več let služil kot korektor v neki tiskarni, od tod pa s h preselil v Pariz. Tam je za časa Napoleona 111. igral mej revoh'cijonarji veliko ulogo, ko pa so prišli v Parizu na krmilo komnnardi, je po8tal Frankel trgovinski minister. Po zavzetju Pariza je Frankel srečno otekel ua I) unij pa s* kmalu vrnil v Pariz in živel tam kot dopisnik nemških listov.
* (Dežniki za konje )  Tudi konji postanejo naposled deležni dobrot človeške kulture. Dva ame ričanska izumitelja sta vzela patent na svoj dežnik za konje. Dežnik je sestavljen po posebnem sistemu in se pričvreti na oje.
Darila i
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Andrej Novak v Trojanah poleg Zagorja ob Savi, 5 kron, kot velikonočne piruhe; darovali so: gdč. Marica Novak 3 K , pg Josip Novak 1 K. in Franjo Globočnik 1 K — Z'veli rodoljubna darovalca in darovalka in njih nasledniki!
Književnost.
— .Popotnik" ima v št. 6. naslednjo vsebino: I. Fiacher: Paihologični utrinki; I. Č^rnko: O pravopisju; L. Lavtar: Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli ; M Cizel : Jeden šolaki dan v 3. razredu trirazrednice; Društveni vestnik; Dopisi in drugi vesti
— .Planinski vestnik" ima v št. 3 naslednjo vsebino: Poročilo osrednjega društva o delovanju I. 1895.; Imenik članov.
— Uputa u vinogradarstvo. Napisao IV vao Cesar, (J Zagrebu liv.nl Knjižara dioničke tiskare.) Str. 87. Cena 35 kr. V tej knjigi se obširno in temeljito poučuje, kako saditi in negovati amerikansko trto.
Dunaj 31. marca. Uradni list prijavlja sankcijom'rani proračun za leto 1896 , penzij-ski zakon za udove in sirote častnikov in vojaških uradnikov ter naredbo naučnega ministra glede nostrifikacije v inozemstvu pridobljenih doktorskih diplom.
Dunaj 31. marca. Upokojeni ženijski polkovnik Costa-Rossetti je bil v Arku areto-van, ker je zapleten v škandalozno afero ru-fijana Tnschla.
Dunaj 31. marca. I« J^ne se poroča, da je neki ondotni profesor dognal, da je mogoče z lldntgenovimi žarki v nekaterih sekundah napraviti najnatančnejše fotografije. Stvar obuja v strokovnjakih krogih največjo senzacijo.
Peterburg 31. marca. V finskem zalivu je vihar odtrgal ledeuo pločo, na kateri ae je mudilo 126 ribičev ter jo zanesel v morje. Odposlalo sž je več paroikov, da rešijo ribiče.
Pariz 31. marca. Ministrom notranjih del je imenovan Sarrieu, namesto BoogeoiSa, kateri je prevzel portfelj uuanjih del. V včerajšnji seji se je stavilo več interpelacij glede egiptskega vprašanja. Bourgeo s odgovori nanje v četrtek.
Pariz 81. marca. Danes se je v senatu začela razprava o egiptskein vprašanju. Debata utegne biti burna.
Berolin 31. marca. „Knuzzeitung" javlja iz Sofije, da boli;trski častniki niso nič kaj veseli, da potuje knez Ferdinand v Peter-burg, ker se boje, da pmnilnsti vse častuike-larotnike, živeče na Ruskem, in da se vsi po-iniloščeni častniki zopet vsprejmo v slu/.bo.
Narodno-gospodarsKt) stvari.
— Mestna hranilnica v Radovljici tj>alje.) Iz tega pa ao učimo, da bodo tudi deuarni zavodi, ki si iščejo pri druzih denarne pomoči, napravili isto skušnjo, da bodo nurali denar dražje puča/ati in da je visokost obresti deloma odvisna tu li od t ga, z kakšnimi posojili se pečajo. Iu tukaj ae moruno precej dotakniti neke opatks v dopisu, „llr.milnica je vezam na pnptlarao varnost tu pn osobnom kreditu na dobre poroke, posojilnica ima pa glede tega bolj prosto roke* — tako beremo tam.
Etes je to, in kakor je z veseljem pozdravljati z ozirom ua pomtnjkuuje hranilnic, da ho se posojilnice jele lotiti hipotečuega zaupa iu da so 'mu začele zadoščati vsem zahtevam v pop ilnsjli m >ri, nego je bilo to poprej mogoče od strani kranjske hranilnice in tudi od pozneje ustanovljene IjUblj uiske mestne hranilnice, tako bi bilo želeti, di bi se po-■ojiloioe povsod, kjer le mogoč-, zičele omejevati na pravi svoj delokrog na osebni zaup iu na manjše okrožje. H »ti se je, da „proste roke" posojilu.co itpeljejo do Ngi, di izgubi žalostni oiir na sigurnost. Naglaiamo kar naravnost, da ne mislimo tu na radovljiško pos >jiloico, kakor sploh na nobeno obstoječih slovenskih ne, prepričani smo narobe, da se povsod gleda na to, da je deuar varno naložen. Ut.'-gne pa a časom do tega priti! %s zdaj dajejo posojilnice časih posojila d j skrajne nitje varnosti. Kaj, če se vrednost posestva vsled n marnega gospodarstva, vsled ujm i. t. d. zmanjšiV Ni b>jnuo ne pa tega, kakor rečeno, ker smo prepričani, da se pri posojilnicah, katere vodijo od članov zbrani ravnatelji, ki imajo večinoma več deležev, kitare bi pri kaki izgubi morali žrtovati, tako previdno ravna, da bo ne bode lahko pripetila izguba. Ah nečesa drueega se b jirno.
Vse kranjske posojilnice imajo koncem leta 1894. lastnih sredstev (vplačanih deležev 184 053 gtd. in rezerv 124.448 gld.,) 308 4S1 gld., tujih pa, ulog 2,704 825 gld. in izposojil 16 090 gld. Omeniti ja tukaj, da stanje izposojil ni pravo, ker izposojtla posojilnica večinoma upisujejo kot uloge, tako da se iz teh številk ne more presoditi razmerje mej prišlira in privabljeuim denarjem. Na razpolago je torsj posojilnicam 3,029 39G gld., od tega imajo v gotovini 70,796 gld., t. j. 28/4°/0 vseh ulog, kar jo skuro umestno, naloženega v denarnih zavodih in vrednostnih papirjih 197.094, kar je pa gotovo premalo in izposojenega imajo 2,740 512 gld., toraj 90°/» vseh sredstev, kar jih imajo na razpolago, kar j« gotovo preveč. Premalo imajo mobilno naloženega denarja, nekatere niti cele dasi majhne rezerve ne, in nekatere imajo sploh rezervo v prometu m je ue ločijo od upravnega premoženja, kar pa nasprotuje pojmu rezerve, ki je namenjena pokrivati ii-gube. Kako naj jih pokriva, Še ji sami izgub** prste, in če ni mobilno naložena, tako da se v slučaji potrebe hitro lahko realizuje.      (Dalje pnb.)
— Državne železnice Dosedanje ime postaje Ostrčvr na železnici Jaroslav Sukal spremeni se z 1. dnem maja v Ostrovv pri Sokalu.
IsvrtMIn* olc n«lint! < -s**    tim   <•■<■: Janeza
Hnpnikn posustvo v Ziborfiab, c njeno 2052 , dno 2. aprila in 2, majn v Logatcu.
V Antona Bilodica zaptilcino spadajo f a posestva v Trebnjem, cenjena 091 etcl« iu> kr. in SJG1 gld. 2> kr., dne 7. aprilu in 7. maja v Trebnjem.
Jakoba LovateXa temljilAo v Gori. cenjeno 8'J4 gld. f)0 kr.. dne 7. april«, in 8. unija v Ribnici.
Pavla Bran i al posestvo v Cerknici, cenjen0 150 gld., (ponoviienc) dne 9, aprila v Cerknici.
Janeza Hal u ca zemljišče v Sv. Lenartu, cenjeno 3275 gld.; Janeza Lavturjn zemljiške v Skop Loki, cenjeno ■ > gld. in Jerneja Tolaija zemljišča v Sv. Križa, cenjena Sol gld., II" j~-I<1. in 80 gld., vsa tri dne 9. aprila iu 7. ninja v Skofji Loki.
KuttkurH: Valentin Stnr6, trgovec v Stari Loki; konkimni komisar r. kr. okr. sodnik g. Fran Mikuš v Škofji Loki, upravitelj knnkiirsue mase g, Ivan Kocelli, tijMVPc v Skofii Loki. Shod upnikov dne 9. anrila; tirjatev oglasiti je do 20. aprila pri dc£. sodišču v Ljubljani.
liOlcrUnc nrccke '28. marca.
V Lincu: 3,       9,     88,     68, 38.
V Trstu: 47,     87,     15,     42, 86.
Meteorologično poročilo.
I	črna opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura ▼ C	Vetrovi	Nebo	Uokrina v mm. v 24 urab
30.	9. avečer	7*24 H	39	ar. jvzb.	del. obl.	
31.	7. clutraj	786*9	04	breavetr.	del. obl.	00
■	'A. popol.	725 4	118	sr. sever	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura Gti*, za 0 2 nad nor-
IDuLm-^slca. borza
<ln»: 31. marca 189G.
Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. 90 kr.
Sknpni državni dolg v erebra    .... 100 „ 95 ,
Avstrijska alata renta....... 122 , 40 ,
Avstrijska kronuka renta 4*/t..... 101 t 20 .
Ogerska ilata renta 4°/,....... 121 . 85 ,
Ogerska kronska renta i*J...... 98 f 80 ,
Avstro-ogerake bančne delnic«    .... 980 a — .
Kreditne delnice......... 375 , — ,
London vista........... 120 , 40 ,
Nemški dr«, bankovci ta 100 mark 50 , 82'/, „
»0 mark............ 11 ,76 t
80 frankov........... 9 . 54 ,
italijanski bankovci........ 43 . 45 t
C. kr. cekini........... r> . f.f>
55 \«*•!! se a3i it .BiabRste« ), mnli jn velik, rJobrn ohranjena; f vc-HSIt inoxuni> kakili 50 ki'n-gramov tež*-; vt'cr iibubiJsbIs NiMTcri\s\kili poli«*, prod h I ai In I <•■! lil ifiiiBK^ fltloplj. sjnlov. .  Ifpo IkUC'iJo. 58 donro ohra-
njene vfiiNltc no<1<n ki drži vsak kocth 30 /*/ pri
Iv. Wakonigg-u v Šmartinu pri Litiji.
fjSSfT Ravno ondi se kupijo dobro ohranjen- srednje velika okna in vrata. (2146—8)
Stavbeno podjetje
CtoDcesijonovani zidarski miner)
se priporoča (202i—9)
za izvrševanje vseh v to
stroko spadaj očih del.
Ivan Pittini, Kongresni trg 12.
Stefanija-moderce
elegantne fazone
domače moderce
III. (ia rastlinskega avilka) (2054-4)
korzetna varovala ženske in otroške nogovice
prodaja, po najnižjih oenah
Karol Recknagel.
palice S
jako  line,  olepHnt.no  narejeno   in  pri  tem pa Se oeneja kakor drng-od priporoča v veliki Izberi
FR. STAIVIPFEL 12U9.8)
v Ljubljani, iih. Kongresnem (Tonhalle).
Postrojno olje
ubraujuje, da uhmjc n« Mpl«aul in u« suulari in o<< asranju|e pleanobo in aiaiolo, tako da postane Btaro nanje t»»ko, kakor bi bilo novo, ee drugače ni pokvarjeno, od aolnca in Škodljivih  ohujek. — Tudi sa proizvaja
mast za kopita in vozove.
Oam puftici ali steklenici 10>, 5*0, 40 in SO kr. Preprodajalcem se daje popust. — V salva' pri K« W«k«r-Ja> ▼ i.Jnbl atul. — Cenik naj se zahteva od tovarne
J*. IBE33SriDX:K:-3t (1U8-14) ▼ dt. Valentinu pri Steyru, Nitja Avstrija
Xtml6no-t»hai2na poikuialca postaja Industrije za titnjv,, III., leva želeuuilka ulica ftt. 5.
Dunaj, dne 94, septembra 1895. Svadodba, Fatentovano postrojno olje Jakobu B • n d i k a v Št. Valentinu je uspela zložitev tvariu, ki ne dajrjo umiju »amo moči, nego je tu.ii konservirajo, ker za-brsnjnjejo vsakerlno raztTorbo in pokvarjenje. Ker ima to olje v aebi tvarino, ki učinkuje stro ji lun, so 1 njim sabra, njuje delna razatrojitev utna, katero s cer prousročujeta srak in moću. Pri praktičnih poskusih se je to postrojno oljv obneslo prav dobro.
€. kr. poskuftalna  postaja industrije aa usnje: Vabe blagorodje ! W. Eltaar m. p.
Prosim, da mi kmalu po&ljete semkaj 10 kil Vasema izbornega poatrojnepa o'ja in kopitne masti in 2 veliki ste-, klenici po 5 kil apretnre aa usnje. Prosim, da vse proti povzetju poiljete na visoko predetojnifitvo komoro.
Z odličnim štovanjem A. Breeokek, krraski mojster nadvojvode Frana Salvatorja.
"Postranski zaslužek
150—200 gld. meaadno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pefati s prodajo aakonto dovoljenih are^.k. — Ponudb* na ..Hauptstšidtlsoho W«ohaolfltaban Ooaellaohart Adlar 9c Oomp. Budapoat". (1927-14)
tf«t«no*li«HM I. IM74.
St. 481.
121«*,:;:
priporoma po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljidd).
Mnogo preskuseno vsvftevalnu in okre|irei «1 no sredolvo po Icaklli na« porili. i m j o lit Jrtiali itd. — Nsjbolje se je obnes«-! pri vseh vnaujik boleanih, kakor: protlun, revutallćnrui otrpu<*n|n, avlaju in |>r«>i4-gu*>n|M šil itd. Osa *t*ki*-n • i f/ia. i? » mtr.
Karola "vVolf-a
redilni prašek za živino.
Vm- \ u' i-ii prt vata domačih in koristnih iivalih, kakor pri Uonjlh, |ovrdlh, uuak,  pa*oa»Aia itd, re      e«*Jo te alabo   prebaiIJmjo, izvrstno
Vkiuvalno sredstvo prtili kuinlsas boleastlna.
trma r—itkm -t.i (1884 i ulj
MC -Pi©33^.0TreLELo. ~^*m — Mnogobrojna pismena priznanja.
ISuaivM intnuki lekarni. CJlMvssia aalog« pri |rain«ssa lad*lova*«>l|a
3C. 'Vv" Ol£-Vt. lekarju v Vipavi. Kranjsko.
Pasi naj se na varstveno znamko. — Kaapo*ll|s»       vsak  «1«» po poill.
Da se zagotovi potrebščina na drvih sa c in kr. čete iu arade v postajah Celove> in Št. Peter aa čas <i«l 1. lepleiubra IM9A slo koai«-a * v gnala l«*»7 bode
pri c lit kr. Tajnem oskrbovallMČti * Celovcu
dne 15. aprila 1896 ob 10. uri dopoludne
javna obravnava na podlagi pismenih ponudb, izvieroli brzojavne ponudbe.
1. ) Pr blizna mesefna potrebščina snafta:
po letu    SOm" mehkih ali   54»» • trdih | d ,,  zimi 320m>      „        „  214m>     „     j mww*
ljetna potrebščina znula torej 2400 m* mehkih ali 1 kdo ni1 trdih drv. Prndajalcr. je nadalje dnlian, da v slučaju  morebitne potrebe dobavi le 1400 m* drv po pi nujam eni ali na po ceni. katera ae je dogovorila.
2. ) Drva *e imajo potom arend' vanja Icico Pelovec c in kr. četam in uradnm oddati in       prepusti  prodajalcu ersricua drvarnica  v akladilAih aa letno najemen 18 gld. v aporabo toliko cana, kolikor traja najem.
3. ) Ponudbo, ki se moraio kolekovati s 50 kr., morajo ae aeataviti po uiorcu, ki se ukinja v c. in kr. v<>j< em skladil^u v Celovcu.   Istotako se morajo oskrbeti pomni'
s pečatom in f>odstotnim vadijem, kateri mora  pr- dsjalec svitati n* lOodstotno »arfi^i ter oddati do sgoraj naved< nega obravnavnega dne nnjdalje do lO. mrti «1 o pol udu« komu-. za obravnavo.   Ponudbe, ki bi posne e dolle ali pa brzojavno  ponudbe in take, ki nlao
Eo navedenih pog(tjih sestavljene, se ne bodo v pofttov jemale. Ako bi se cena v ponudbi, i je s fttevilkami aapisaua, ne vjemala s ono, ki je s Črkami aapiaaua, so bode poulodtij.* smatrala prav t.
4) Podjetniki, kateri c. in kr. vojnemu skladiftflu v Celovcu niao znani, moraj> priložiti spričevalo obrtne in trgovinske abomice. Trgovci brez tvrdke morajo pa priložiti apričevalo pristojne politične oblasti prve instance glede solidnosti ju da ao v staim ponudbo izvrliti. To apriftevalo seveda ne ume biti staro ter se mora na prolujo stranke potom omenjene trgovinske abornice (politične oblasti) najdalje do predzadnjega dne prod nbravnuvo pri c. in kr. vojnem oskrbovaliacu v Celovcu vložiti. Nasledki aakasnenji. zadenejo v vieh slućaiih stranko.
f>.) Občine bo vložitve vadija in varfičine brezpogojno oproftčene ter se istotako kot kmetijske družbe in producenti posebno opoaarjnjo na to dobavo drv. Taiste imajo prednost pred drugimi podjetniki, ki stavijo jtdnake ponudbe.
ti.) Ponudbe, ki imajo krajšo obvezo kut 14 dnij, an zavrnejo.
7.) Glede prepeljave drv v Št. Peter se imajo »t»»iti posebne ponudbe glasom točke XVII. knjige sa arendovanje kor bi so s cer Bmatralo, da je prepeljava aapopadena že v zahtevaui ceni. Pri jednakih ponudbah *a prepeljavo imajo ponudbe proda alte v prednost.
8) Dobivanje drv ae vrli početkom in v »redi VBakega meseca.
9. ) Kupci se odpovedo dolžnosti vojne uprav«, da ista objavi sprejem ponudbe v postavnem času v zmndu tj Hfivi o drž. sak. in v členili :U8 in 319 avutr. trg. zak dolo-čeuem čaau, v katerem ao mora izjaviti, da se pitnudba ali obljuba sprejme.
10. ) Natančnejši pogoji in ponudbeni v/iorci zamorejo se vsak dan od 8. do 12. ON dopulndne in od I, do B, ure popoludne v c. in kr. vojnem onkrbovRliftčn v Celovcu ogledati, kjer se nahaja tudi zato nalaftft pripravljena knjižica pogojev v dveh jednako ne glaaecih izvodih ddo. Celovec dne B& siiica 18%. Uvodi se dobivajo za Itiri (4) krajcarje tiskovna pAla iu ae pošiljajo tudi po polti.
11. ) V ponudbi se mora tudi naventi, da se ponujalec podvrže vsem v prej omenjeni knjižici p> gojev navedenim določbam.
12. ) Glede zgoraj omenjene letne potrebščine na drvih sprejemajo se tudi ponudbe na dobavo dostavsi v vojno skladišče Celovec. Dotična kolekovane prodajalne ponudb« morajo biti sestavljene v smislu pogojne knjižice za pogodbe, katera ae zamore istotako v zgoraj omonjenih uradnih urah pregledati.   Posamezni izvodi dobivajo se po lo* ki.
13. ) Način dobavo je odvisen od dogovora pogajalca pri sestavi pogodbe. Mora »• pa najmanj dve tretjini letne potrebftčine najdalje do konca proaiuca 1897 dobaviti.
14 i Ponudbe a» aamorejo ataviti tudi na posamezne dele razpisane mnoline drv (delno ponudbe), in sicer aa najmanj 100»i«. Vojaaka uprava pa ai pridrži pravico, od ponujalca po lastni volji sprejeti celo ponudbo ali pa tudi jeden del ponudbe, ali pa celo ponudbo odbiti.
15.) Skladanje drv, ki aa pripeljejo t erarično drvarnico, ima preskrbeti prodajalec V to avrho mora tudi preskrbeti potrebne drogove.
Oskrbovalna komisija c. in kr. vojaškega skladišča.
Colovoc, dni 2t>. snlca 189tt.
ledajntulj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".