Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 28 “E SLOVENJA LIBRE” BUENOS AIRES. 28. JUNIJA (JUNIO) 1956 M©itigr@s sv©t*©«lifte mladine v Parizu V dneh od 1. do 3. junija je bil v Pa¬ rizu II. kongres Sveta svobodne mladi¬ ne iz srednje in vzhodne Evrope. K tej pomembni manifestaciji za osvoboditev narodov izpod komunističnega jarma in za združenje v demokratično evropsko skupnost se je zbralo skoraj 150 delega¬ tov. Zastopane so bile razne mednarod¬ ne organizacije, kot so na primer Kr¬ ščansko - demokratska zveza, Kmečka internacionala, Unija liberalne mladine in Zveza študentov in pa 11 posameznih dežela iz srednje in vzhodne Evrope: Albanija, Bolgarija, Estonija, Madžar¬ ska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Česko-Slovaška, Ukrajina in Jugoslavi¬ ja (Srbija, Hrvatska, Slovenija). Zborovanje je poteklo vzorno, pri če¬ mer je bilo mogoče videti, da se mladi emigrantje — velika večina jih je bila v starosti od 20 do 30 let — ni samo od¬ lično naučila zahodnih jezikov, posebno francoščine, ampak, da se je tudi navze¬ la duha demokracije in politične strp¬ nosti, ne da bi pri tem trpela vnema in idealizem. Iz debat, ki so se malone vsak dan zavlekle do jutranjih ur, so se rodile konstruktivne resolucije, s katerimi svobodna mladina opredeljuje svoje stališče do perečih problemov splošnega značaja in do tistih posebnih vprašanj, ki se tičejo vprav nje. V svoji politični resoluciji svobodna mladina iz srednje in vzhodne Evrope svari svet pred utvarami spričo nove taktike mednarodnega komunizma in podčrtava, da bo resnično sožitje med narodi mogoče šele tedaj, ko bo ljud¬ stvu, ki danes ječi pod komunističnimi režimi, dana možnost, da na svobodnih volitvah izbere svoje resnične predstav¬ nike. O tem je na kongresu vladala po¬ polna enodušnost, ki so jo s svojimi na¬ govori na otvoritveni dan podprli tudi odlični gostje iz francoskega javnega življanja: Rene Courtin, predsednik iz¬ vršnega odbora evropskega gibanja v Franciji, poslanca Vigier in Fontanet ter senator Lafargue. V debati o politični resoluciji ni prodrl predlog nekaterih delegatov, da bi se mladina izrazila proti “starim re¬ žimom” v svojih domovinah in se ob¬ vezala, da bo ohranila tisto, kar je ko- munizem utegnil prinesti pozitivnega. Večina je glasovala proti temu predlo¬ gu, saj so, kot je naglasil nek haitijski predstavnik, v mnogih deželah vzhodne Evrope pred vojno izvedli dalekosežne socialne in agrarne reforme, med tem ko nam danas še manjka zanesljivih podatkov o tem, ali je komunizem pri¬ nesel sploh kaj trajnega napredka. V resoluciji o begunskih vprašanjih so se pa dotaknili nekaterih bolečih pro¬ blemov, ki terjajo nujne rešitve. V tej resoluciji na vidnem mestu protestirajo zoper nasilno vračanje beguncev iz Ju¬ goslavije, ki da jih nekatere države “po krivem označujejo za zgolj ekonomske emigrante”. Hkrati v resoluciji zohtevajo, da jugo¬ slovanske oblasti osvobode begunce, ki so se zatekli tja iz drugih komunistič¬ nih držav. Obsojajo tudi “sramotno” stanje, ki vlada v begunskih taboriščih nekaterih zahodnih držav. Terjajo ena¬ kopravnost v pogledu študija in zapo¬ slitve v deželah, kjer so se naselili. Na¬ dalje, naj se dobrodelne organizacije združi je v mednarodnem centru. Svet svobodne mladine pa naj delegira svoje ljudi v posameznih državah, ki bodo in¬ tervenirali v konkretnih vprašanjih pri krajevnih oblasteh. Kongres je mnenja, da je določena integracija beguncev na strokovnem in kulturnem polju potrebna z domačim življem v deželah, kjer biva¬ jo. Toda upirati se je treba slehernim poizkusom potujčevanja, posebno v po¬ gledu emigrantske mladine. Resolucija o beguncih pravi v svojem zadnjem odstavku: “Begunska mladina naj ohrani čim tesnejši stik z dogaja¬ njem v svojih domovinah tako, da bo pri¬ pravljena vsak trenutek zasesti svoje mesto v življenju svojega naroda in u- činkovito prispevati k gradnji lepše bo¬ dočnosti.” Jasno je, da težnje emigrantske mla¬ dine iz komunističnih držav izražene na tem kongresu ne bodo uresničene že s samimi resolucijami na papirju. Toda MOSKVA, mo IN SVETOVNI KOMUNIZEM Tito se je vrnil iz Moskve v Beograd, potem ko se je javno vrnil k Moskvi, s katero naj bi bil sprt osem let. Trite¬ denski obisk v ZSSR je spremenil v zma¬ go svojega uporništva v komunističnih vrstah, toda tako, da ni pri tam trpe¬ lo komunistično prvenstvo ZSSR v sve¬ tu. Titova vrnitev v naročje Moskve je bil triumf zanj in za kremeljske vladar¬ je. Na poslovilnem banketu v Kremlju so se dvigale čaše v zdravicah večnemu prijateljstvu med ZSSR in Jugoslavijo. Sovjetski obrambni minister maršal Žu- kov je pyed gosti izjavil, da se bosta ZSSR in Jugoslavija borili “z ramo ob rami”, če bo prišlo do nove vojne. Ti¬ to in Hruščev sta izdala skupno izjavo, v kateri smatrata za neobhodno potreb¬ no nadaljnje vzdrževanje najtesnejših stikov med KP Jugoslavije in ZSSR v interesu socialistične solidarnosti in mir¬ nega sožitja v svetu. V pogledih na mednarodna vprašanja sta si Jugoslavi¬ ja in ZSSR povsem edini. Obe državi ob¬ žalujeta, da rdeča Kitajska še ni bila sprejeta v družino ZN ter je treba vpra¬ šanje Formoze rešiti v skladu z zakoni¬ timi pravicami celinske-Kitajske do te¬ ga .otoka. Titov obisk pomeni novo dobo razvoja odnosov med obema državama, ki bo samo koristila miru in socializmu. Obe vladi sta mnenja, da je svetovna napetost popustila, za kar ima velike zasluge lanska ženevska konferenca. Prilike za popolno- razorožitev so zrele in prepoved slehernega atomskega o- rožja je nujna. Takšna je bila v glavnih potezah skup¬ na izjava Tita in Hruščeva po treh ted¬ nih razgovorov v Moskvi in drugih sov¬ jetskih krajih. Zapadni svet je tako iz¬ javo pričakoval in v resnici ni povedala nič novega glede pogledov na svetovna vprašanja. Moskva je tokrat obenem s Titom obnovila svoje neprestano ponav¬ ljane zahteve in trditve. Zapad je bil presenečen le nad Žukovo izjavo, da se bosta ZSSR in Jugoslavija borili “z ra¬ mo ob rami”, če pride do nove vojne. Prvi hip je ta izraz tesne vojaške pove¬ zanosti med ZSSR in Jugoslavijo za¬ meglil pogled zapadnim strokovnjakom za skrivnosti za kremeljskimi zidovi, potem pa so se, kakor oni menijo, znašli in ugotavljajo, v svojem večnem opti¬ mizmu, da je bil glavni rezultat Titove¬ ga obiska v Moskvi utrditev političnega sodelovanja med obema državama, po¬ tem ko sta Bulganin in Hruščev lansko leto v Beogi-adu že vzpostavila diplo¬ matsko sodelovanje, žukova izjava o “borbi z ramo ob rami” da izgleda sa- rho na prvi pogled resnejša kakor v re¬ snici je. Ta izjava da spada v vrsto pri¬ pomb, ki izražajo samo upanje, ne pa dejstva in zato ne zahteva nobenega od¬ govora z nasprotne strani. Po mnenju nekaterih strokovnjakov v ameriškem zun. ministrstvu je Moskva s to izjavo hotela Tita v vseh pogledih odtegniti od zapada, drugi pa trdijo, da' to ni bil njen namen, ker je tudi iz mnogih Ti¬ tovih izjav v ZSSR razvidno, da se je trudil, da ne bi s svojim obiskom v Kremlju podrl vseh mostov, ki si jih je zgradil v osmih letih na zapad. Skupna izjava Tita in Hruščeva da je običajen dokument, v katerem KP Jugoslavije in ZSSR ugotavljata, da moreta sodelova¬ ti v novem sovjetskem svetovnem gi¬ banju za dosego socialistične koalicije, ne da bi pri tem skušali neposredno vplivati ena na drugo. Ta trditev je do¬ ber trik, če mu je mogoče verjeti. Sode¬ lovanje z Moskvo pomeni nujno podre¬ ditev njenim namenom in ciljem. Isto¬ časno se je Tito trudil, da ne podere rom sveta in pomagajo dramiti ves sklop zahodnih narodov, ki se pogosto vdajajo brezbrižnosti in utvaram. Na kongresu je bilo videti več dopisnikov mednarodnih poročevalskih agencij, ti¬ ska in radija. Nekatere radijske posta¬ je, posebno Radio Svobodna Evropa, so pa organizirale neposredne prenose s kongresa tako, da bodo za delo mladih beguncev v svobodnem svetu zvedeli tu¬ di njihovi sovrstniki v domovini kar jim bo vlivalo pogum ,in jim bo krepilo za¬ vest, da niso pozabljeni, ampak da se njihovi bratje na svobodi bore z njimi zborovanja te vrste nujno odjeknejo ši-za iste cilje. B.G. vseh mostov na zapad. Dva dni pred zgo¬ dovinsko žukovo izjavo je Tito imel ve¬ like težave, ko je hotel prepričati ame¬ riškega veleposlanika v Moskvi Charle¬ sa Bohlena, da ni res, da bi bil on kdaj dejal, da bosta ZSSR in Jugoslavija v bodoči vojni korakali “z roko v Aiki” proti skupnemu sovražniku. Ta Titova izjava da pomeni mnogo več, kakor ona žukova. Tako zapadni poznavalci Tita in Moskve. Tito meni, da si je obdržal svoj nad vse ugoden položaj sredi med vzhodom in zapadom. Trenutno ima prav, kajti v Washingtonu še vedno prevladuje mne¬ nje, da naj se mu pusti ta igra še vsaj za nekaj časa, ker menijo, da “izgleda koristno za ameriške interese nadaljeva¬ nje pomoči Titu”, katera znaša za to proračunsko leto, ki se konča 30. junija 1956, ok. 65 milijonov dolarjev. Poleg te vsote je Titova Jugoslavija dobila še za 71.200.000 dolarjev previška ameri¬ ških poljedelskih proizvodov. Čim je bila izdana skupna izjava Ti¬ ta in Hruščeva v Moskvi, pa so se, ka¬ kor na povelje, zganile komunistične stranke v zapadnoevropskih državah in na Kitajskem in na eni strani pričele poveličevati vrnitev izgubljenega sina v naročje mednarodnega komunizma, na drugi strani pa napadati sedanje vla¬ darje v Kremlju, da njihovo podiranje Stalinovega kulta ni v skladu z njihovi¬ mi dejanji, dokler je ta vsemogočni dik¬ tator še živel. Najostrejši je bil v tej kritiki italijan¬ ski Togliatti, ki v svojem glasilu “Uni- ta” očita Hruščevu, da je imel že pod Stalinom tako visoko mesto v sovjetski KP, da je tudi on odgovoren za zločine, ki jih sedaj pripisujejo samo Stalinu. Prestiž Hruščeva in Bulganina da je pa¬ del, ker se nista uprla ustvarjanju Sta¬ linovega kulta, ko je bil ta še živ. Tog¬ liatti tudi trdi, se italijanska KP ne bo mogla v vsem podrejati ukazom iz Kremlja, ker da so razmere v Italiji drugačne kakor one v ZSSR, na podla¬ gi katerih da gospodarji v Kremlju kro¬ jijo smer vsem drugim komunističnim strankam v svetu. Zanimiv je ta Togliat¬ tijev izpad v toliko, v kolikor je znano, da je imčl sestanek s Titom tik pred njegovim odhodom v 1 Moskvo. Zganila se je tudi britanska KP in objavila podoben očitek, kakor italijan¬ ska. V Angliji živeče komuniste obja¬ va očitka ni motila, kljub temu, da se njihov novi vodja John Gollan mudi na obisku v Moskvi, kjer bi ga morali po vsej logiki resno prijeti zaradi “upor¬ nosti” komunistične podružnice v Lon¬ donu. Najbolj lojalna je ostala francoska KP, ki je bučno pozdravila vrnitev Ti¬ ta v komunistični tabor, čeprav je bila ta stranka prej najkrutejša v napadih na “upornika Tita”. Kljub nekaterim izpadom manjših komunističnih listov proti Hruščevu in Buganinu, je franco¬ ska KP ostala še vedno najbolj lojalna pripadnica nove sovjetske linije. Njen vodja Mauriee Thorez je bil doslej edi¬ ni, ki ni javno kritiziral Hruščeva niti ni zagovarjal Stalina. Vzhodnonemška KP, ki je pod naj¬ strožjim nadzorstvom iz Kremlja, ker jo pač čuva rdeča armada, je pričela se¬ daj s prvimi čistkami Stalinovih elemen¬ tov v svojih vrstah. Predsedništvo tam¬ kajšnje vlade je javno napadlo svojega pravosodnega ministra, zloglasno “Rde¬ čo Hildo”, 54 letno Benjaminovo in dr¬ žavnega tolžica Melsheimerja, da sta ne¬ zakonito postopala z “neštevilnimi nem¬ škimi državljani” in jih krivično obso¬ jala. Izpustili so zato na svobodo v e- nem dnevu nad 19.000 pripornikov, mno¬ ge med njimi kritike bivšega Stalina in pristaše Hruščeva. V dalnjem Pekingu pa se je oglasil državni tožilec kitajske KP, Čang Ting Čeng, ki je podobno, kakor v vzh. Nem¬ čiji, obtožil mnoga krajevna komuni¬ stična sodišča, da so “krivično” sodila in obsojala mnoge državljane, obtožene protirevolucionarnih teženj. “Kljub te¬ mu pa je bila borba proti reakciji uspe¬ šna in se bo vodila do zadovoljivega konca”, končuje izjava Čang Ting čen- ga. Komunizem kaže po vsem svetu nov obraz. Svobodni svet se je znašel pred Desffilardn las Fuerzas El Poder Ejecutivo dio a conocer el decreto disponiendo los actos oficiales que se han de realizar el 9 de julio pro- ximo. Disponese que el 9 de julio proximo, a las 8 y a las 19, respectivamente, se realizaran las ceremonias de izar y arriar la bandera nacional en la plaza de Mayo, con la participacion de las fuerzas armadas. A las 10.30 se oficiara, en la Cate- dral, un solemne tedeum, con formacion de tropas. Seran invitados los miembros del Poder Ejecutivo, del Jndicial, altas autoridades nacionales, eclesiasticas y el cuerpo diplomatko extranjero. A las 12, se realizara en la avenida Libertador General San Martin un des- Armadas el 9 de Julio file de los efectivos de las tres fuerzas armadas de la Nacion, con rendicion de honores. Estos efectivos seran previa- mente revistados por el primer magis- trado. Tambien, en todos los buques, forta- lezas, bases y unidades militares, se efectuaran salvas de reglamento y los edificios publicos seran embanderados e iluminados, invitandose a la ciudadania a hacer lo propio. En el teatro Colon se realizara, a las 21.30, la tradicional velada de gala, a la que asistiran el presidente y vicepresi- dente de la Nacion y a la que han sido invitadas las altas autoridades civiles, eclesiasticas y militares y el cuerpo di¬ plomatko extranjero. Vojaška parada dne 9. julija Vlada je objavila dekret, s katerim je določila uradne proslave, ki bodo na dr¬ žavni praznik 9. julija t. 1. Ob 8. uri zjutraj odnosno ob 19. uri zvečer bo v Buenos Airesu na Majskem trgu dviganje odnosno snemanje narod¬ ne zastave ob navzočnosti oboroženih sil. Ob pol enajsti uri dopoldne bo v ka¬ tedrali slovesen Te Deum. Pred katedra¬ lo bo postavljena častna četa vojske. Cerkvenemu opravilu bo pristostvoval predsednik republike s podpredsednikom in ministri. Navzoči pa bodo še po¬ veljniki vojske, letalstva in mornarice, visoki cerkveni ter civilni dostojanstve¬ niki in člani diplomatskega zbora. Po cerkveni slovesnosti v katedrali bo predsednik gral Aramburu pregledal vse oddelke, ki bodo določeni za vojaško pa¬ rado. Ko bo prispel na častno tribuno na Avenidi Libertador General San Martin, se bo začel mimohod posamez¬ nih oddelkov treh vrst argentinskih o- boroženih sil. Na ‘‘državni praznik 9. julija bodo z vseh vojnih ladij, v vseh trdnjavah in vojaških bazah ter postojankah oddali predpisane častne salve. Vsa javna po¬ slopja bodo okrašena z narodnimi zasta¬ vami in razsvetljena. Isto bodo storili na svojih hišah tudi privatniki Istega dne zvečer bo v gledališču Co¬ lon ob 21.30 slavnostna predstava. Ude¬ ležila se je bosta predsednik ter pod¬ predsednik z gospema, ministri ter vi¬ soki civilni, cerkveni in vojaški dosto¬ janstveniki ter člani diplomatskega zbora. IZ T E nN A V TEDEN Med USA in ZSSR se je pretekle dni razvijal besedni dvoboj, ko je z ameri¬ ške strani padlo nekaj ostrih izjav pro¬ ti sedanjim gospodarjem Kremlja, iz Moskve pa je prišlo nekaj brutalnih be¬ sed o sovjetskem miru, za katerim pa se skrivajo zahrbtni nameni. Dulles je imel v San Franciscu velik zunanjepolitični govor, v katerem je na¬ padel ZSSR in njene vladarje. Imeno¬ val je tamkajšnji vladni sistem “sovjet¬ ski komunistični despotizem”, Hrušče¬ vu, Bulganinu in drugim kremeljskim mogotcem pa je vrgel v obraz očitek, da so bili “tesni sodelavci Stalina, ka¬ terega sedaj rušijo, medtem ko so se oni spretno okoriščali z njegovimi sadi¬ stičnimi čistkami.” Dulles je poudaril, da je konlunizem največja kuga sedanje¬ ga časa, najnevarnejši varljivec naro¬ dov. Sovjetski državniki dajejo besede, ki jih ne drže. V Ženevi so obljubljali obema Nemčijama skorajšnje volitve, danes o tem nočejo ničesar slišati. Ko¬ munizem je sistem, ki ga noben narod prostovoljno ne prevzame nase. Kjer koli se je uveljavil, je komunizem to storil s silo. Pod tem sistemom moreta samo smrt ali nasilje zagotoviti konec zla. Dulles se je v govoru posebelj do¬ taknil rdeče Kitajske, katere komuni¬ zem da je še bolj zakrknjeni, kakor sov¬ jetski. V Moskvi danes vsaj govorijo o miroljubnih namenih, čeprav besed ne spreminjajo v dejanja, iz Pekinga pa še vedno grmijo grožnje, kakor smo jih bili navajeni iz Stalinove Moskve. Dullesov napad na ZSSR in posebej na rdečo Kitajsko je bil namenjen pred¬ vsem v opozorilo nevtralnim državam v ZN, da USA tudi na letošnji glavni skupščini ne namerava pristati na sprejem rdeče Kitajske v družino ZN. V Moskvo je prišel na proslavo Dne¬ va sovjetskega letalstva ameriški vrhov¬ ni poveljnik • letalstva general Nathan F. Ttvining. Sprejeli so ga z vsemi slo¬ vesnostmi, bolj kakor druge vodje dele¬ gacij 23 narodov, ki so se udeležili pro¬ slav. Na letalski paradi so sovjeti pri¬ kazali nekatere nove vrste vojaških le¬ tal, zlasti reakcijskih lovcev. Britanski opazovalec je vprašal Hruščeva, zakaj niso pokazali bombnikov, kakor so to storili Angleži, ko je bil Hruščev v Londonu, nakar mu je ta odgovoril: “Vi se pripravljate na napad, mi na obrambo. Za obrambo potrebujemo lov- dilemo: verjeti ali ne 'verjeti. Odločitev v tej dilemi ni težka: verjeti je treba samo to, da komunizmu s kakršnim ko¬ li obrazom ni ničesar verjeti. ce, ne bombnikov, čeprav imamo tudi te.” Na večernem banketu sta Hruščev (n Bulganin pila zdravico na zdravico Eisenhowerju, Edenu, Molletu itd. Hru¬ ščev je bil v svojih izjavah neverjetno brutalen ter je zroč v ameriško delega¬ cijo naravnost izjavil; “Kdor danes ne pozna Kitajske, jo bo spoznal jutri. Ti¬ sti, ki vse karte stavijo na Čang Kaj- ška, bodo vse izgubili.” Pri zdravici, ki je sledila, so Amerikanci mirno obsede¬ li, Angleži pa so vstali, toda niso iz¬ praznili kozarcev. Medtem pa se novi sovj. zun. mini¬ ster Šepilov mirno sprehaja po Bliž¬ njem in Srednjem Vzhodu in obljublja sovjetsko pomoč Arabcem v njihovi borbi proti Angliji in Izraelu. V Egip¬ tu je Nasserju ob priliki proslav osvo¬ boditve Sueškega prekopa ponudil 400 milijonov funtov šterlingov za zgradi¬ tev jezov pri Aswanu, z najugodnejši¬ mi odplačilnimi pogoji. Tozadevna po¬ gajanja z Amerikanci pa že trajajo dol¬ ge mesece. Z Nasserjem je Šepilov iz¬ dal skupno izjavo, v kateri ugotavljata, da se pogledi ZSSR in Egipta na sve¬ tovna vprašanja povsem strinjajo. Nasser je v nedeljo organiziral volitve za novo ustavo' in novega predsednika in je kot edini kandidat seveda dobil ogromno večino glasov. Bile so to v Egiptu prve predsedniške volitve v nje¬ govi 6000 letni zgodovini. Mogle so vo¬ liti tudi žene, pa je bil odziv s te stra¬ ni zelo majhen. Iz Egipta je - Šepilov odletel v Sirijo, kjer je ostro napadel bagdadski pakt, ki ga je označil za napadalni. Imperia¬ lizem se skuša obdržati na tem področju s takimi napadalnimi pakti, je mnenja Šepilov. Zatrdil je Sirijcem, da ZSSR noče njihovega petroleja ne njihove zamlje, temveč samo arabsko prijatelj¬ stvo proti skupnemu sovražniku. Na vabilo David Ben Guriona, naj bi se na poti v Atene ustavil tudi v Izraelu, Šepilov sploh ni odgovoril. V Londonu se je v takem vzdušju pri¬ čela sedma povojna konferenca britan¬ skega Commonwealtha, ki se je udele¬ žujejo: St. Laurent (Kanada), Banda- ranaike (Ceylon), Menzies (Avstra¬ lija) Holland (Nova Zelandija), Strij- dom (Južna Afrika), Nehru (Indija), Mohamed Ali (Pakistan), lord Malvem pa zastopa Rodezijo in federacijo Nya- saland. Razpravljali bodo o razmerah v britanskem imperiju in o zahtevah po¬ sameznih držav članic napram matični Angliji. Nekateri člani brit. imperija zahtevajo umik angleških vojaških po¬ stojank z njihovih teritorijev, ker da ho¬ čejo ostati ali postati nevtralni. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28. VI. 1956 Počastitev spomina Dan slovenske bolečine in slovenske slave! Tako je bilo zapisano na vabilu na let. spominsko proslavo, ki jo je Društvo Slovencev v Bs. Airesu name¬ ravalo prirediti ob enajsti obletnici po¬ kol ja slov. domobrancev in v spomin vsem slov. žrtvam komunizma dne 10. junija t. 1. Zaradi prevratnega poskusa pristašev prejšnjega režima in progla¬ sitve obsednega stanja, je bila priredi¬ tev preložena na zadnjo nedeljo, t. j. na dan 24. junija t. 1. Bila je tega dne ob l|2 4 popoldne v dvorani San Jose v uli¬ ci Azeenaga. Razmeroma zgodnja pop. ura ni prav nič ovirala rojakov, da ne bi iz vseh predelov Vel. Buenos Airesa prihiteli na spominsko proslavo, da se skupno poklonijo vsem žrtvam komunizma in počaste spomin naših najdražjih narod¬ nih žrtev. Ob napovedani uri so rojaki zasedli vse prostore v prostrani dvorani. Bilo jih je okoli tisoč. Na oder je stopil predsednik Društva Slovencev g. Albin Mozetič ter je s krajšim nagovorom začel spo¬ minsko proslavo. Omenjal je, da je to že 9. žalna prireditev DS, posvečena slo¬ venskim žrtvam komunizma in druge svetovne vojne. Komunisti so jim po smrti hoteli vzeti še dobro ime. V tem niso uspeli, ker se slava naših junakov resnice, svobode in pravice veča in ši¬ ri iz leta v leto. Njihov spomin bo ži¬ vel, dokler bo živel slovenski narod. Zbrane rojake prosi in poziva naj žrtev, ki so jo doprinesli slov. junaki za lep- šo bodočnost našega naroda, vse krepi v trenutkih omahovanja in slabosti, njih spomin naj jih vzpodbuja, da bodo vztra¬ jali na začrtani poti, dokler slovenski narod ne bo končno zadihal v svobodi. To naj bo zaobljuba vseh. Glavni govornik na letošnji spominski proslavi je bil domobranski borec iz Štajerskega bataljona in pisatelj knji¬ ge “Čas pod streli” g. Ivan Korošec Imel je zelo lep govor. Njegova izva¬ janja so bila drobci njegovega lastnega življenja, ki ga je razgrinjal pred vse¬ mi. Odločno in močno je pribijal dej¬ stva. Pred zbranimi rojaki je razgrnil najtežje in najbolj boleče obdobje slo¬ venske narodne zgodovine. Vojni napad na Jugoslavijo, nato pa razvoj in potek komunistične revolucije ter gorje, ki se je razlilo nad slovensko zemljo. Na vse so njegova izvajanja napravila globok Vtis. Govor je začel s spominom na svoje tovariše, ki so pred enajstimi leti bili sramotno vrnjeni in poslani v strašno smrt. Pravi, da bi bilo njihovo naročilo slovenskim ljudem za danes: “Povej, da smo čuvali naša slovenska ognjišča, re¬ ci, da smo bili domobranci”. Zgoščeno je prikazal stanje aprila 1941. Trije okupatorji so si razdelili slovensko zemljo, “ko nam, sužnjem v tistih dneh, nihče ni priznaval pravice do življenja”. Toda “narod ni klonil, kajti nekje v času je bil zaznamovan dan njegove svobode. Slovenija, na križ razpeta, nesmrtna in silna, je čakala vstajenje”. Omenja datum 22. junij 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko Zvezo. Tedaj so se na poziv Moskve dvignili tudi slovenski komunisti. Pa ne “za narodovo svobodo, ampak za rde¬ čo internacionalo. In Sloveniji so strel namerili prav na tilnik”. V nadalnjih izvajanjih je z lapidami- mi besedami prikazoval nesrečo za ne¬ srečo, ki so jo povzročali slovenskemu narodu komunisti s svojimi zločini, po¬ žigi, pokolji, umori, denunciranjem svo¬ jih nasprotnikov okupatorju, da jih je potem odvažal v razna koncentracijska taborišča. “Zločin” slovenskega človeka je bil samo ta, da je veroval v Boga in da je ljubil svojo Slovenijo. Tedaj pa je nastopilo novo obdobje, kajti nasilje je rodilo odpor. Bila je prva patrulja, iz nje je nastala četa, potem bataljon, štajerski bataljon. Go¬ vornik odločno pribija: “Ne za napad, za obrambo je vstal. V bran našim do¬ movom, v bran svobodnjaku, ki je mr¬ zil tirane, v bran Sloveniji — sužnji”. Nato je prebral poročilo, ki ga je 18. maja 1942 objavil Slov. Poročevalec, da so “terenski obveščevalci iz okolice sv. Urha zasledili sumljivo zbiranje oboro¬ žene belogardistične tolpe “Partizani da so jim sledili in jih dohiteli med Vodi¬ cami ter sv. Antonom ter “uničili tol¬ po, ujete izdajalce pa izročili ljudske¬ mu sodišču”. Istega dne je bilo na drugi strani prav tako izdano poročilo št. 1., ki je glasilo: “V gozdu nad Dobrim poljem, med Sv. Antonom in Vodicami so naš odred na¬ padli partizani. Kljub nepričakovanemu komunističnih žrtev ognju in sovražnikovi premoči, so fant¬ je obdržali položaje ter po kratki, a ostri borbi odbili napad in pognali par¬ tizane v beg. Fantje so prestali ognje¬ ni krst brez izgub. Odred se je povečal za dva pribegla partizana. Z vero v Boga za domovino!” Odločno izjavlja in poziva vse borce tedanjih dni: “Dolžnost nas, kar nas je še ostalo iz onih dni, je, da pričamo pred narodom in zgodovino, da govorimo re¬ snico, kakor bi jo prisegali v grobove tisočem, kjer ni več sovraštva, ne srda, ne laži, ne krivic, kjer je resnica sama, čista in bela, kakor so bele kosti pomor¬ jenih: Naš vzrok je bilo nasilje, na¬ men je bila obramba in cilj sužnjem ti¬ ranije — svoboda. Povejmo vsakomur, da so bili tisti prvi streli obrambe klic v novo življenje slovenskemu sužnju, streli svobode, ki je živela v Gorjancih”. Nadalnji odstavki v govornikovih iz¬ vajanjih so bili posvečeni dogodkom po septembru leta 1943: Grčaricam, Turja¬ ku, Osolniku, Jelendolu, Mozlju ter dru¬ gim brezdnom in jamam po slovenskih gozdovih, ki so postali skupni grobovi slovenskih nedolžnih ljudi. “In čudno, kakor da je vsaka kaplja prelite krvi ro¬ dila življenje, kakor da pomorjena mla¬ dost ni umrla, je vstala nova vojska, silna, junaška in nikdar premagana, slo¬ venska domobranska vojska.” S pomladjo leta 1945 “se je približal izdajavec. Preko vse domovine je kakor krvavi pečat legla rdeča zvezda. In kar se je zgodilo potem, naj govore grobo¬ vi, naj toži Slovenija, ki je bila priča pokolja prodane slovenske narodne voj¬ ske”. Govornik vzlika: “Če kdaj boleči¬ na mesa in duha doseže svojo polnost, jo je dosegla takrat, v tisti pomladi”. Globoka vera pa črpa novo moč prav iz odpuščanja. Svoj govor je zaključil s prošnjo: “Kadar se nam bo zdelo, da je naša žr¬ tev za Slovenstvo prevelika, da je nekaj nemogočega, tedaj se spomnimo naših mrtvih in spoznali bomo, kako majhni smo, kako skop je naš delež za velike stvari. Proč, dragi moji, z nizko sebič¬ nostjo, proč z nerganjem, proč z razdo¬ rom! Le močni bomo resnično služili Bogu in domovini. Močni pa smo, če smo edini in le taki smo vredni bratje naših mrtvih, ki bodo živeli med nami, dokler bo živela Slovenija. Slava jim!” “Na vekomaj jim bodo grobovi trdno stali” je bil lep in učinkovit dramatski prizor, ki je prav tako prikazoval najvažnejše dogodke iz let komunistične revolucije in komunističnih zločinov. Besedilo za 1 ta prizor je zbral iz del slovenskih pes¬ nikov in pisateljev ter lepo uredil pe¬ snik črtimir. Učinkovito ga je posta¬ vil na oder režiser g. Janez Špeh, pri njegovi izvedbi so pa sodelovali kot re¬ citatorji gg. Jože Urh, Janez Perharič, Tine Kovačič in Maks Nose, v ozadju pa recitatorski zbor deklet in fantov, članov SFZ. Prikaz posameznih dogod¬ kov je za odrom tiho spremljala pri¬ merna glasba, s pevskimi vložki jih je pa pojasnjeval tudi Slovenski pevski zbor Gallus, ki je pod vodstvom dirigen¬ ta g. dr. J. Savellija na galeriji občute¬ no zapel pesmi “Lipa zelenela je”, “Ti si življenje in vstajenje”, “Naprej, za¬ stava Slave” in “Oče, mati”. To udar¬ no pesem slovenskih junakov je povzela vsa dvorama in z njo učinkovito zaklju¬ čila spominsko proslavo. Rojaki so se nato podali v zavodsko kapelo, kjer je imel za vse slovenske žr¬ tve komunistične revolucije sv. mašo direktor g. Anton Orehar Med mašo je imel tudi govor, v kate¬ rem je med drugim poudarjal naslednje misli: Stari Grki so imeli navado, da so ob pokopu borcev na bojnih poljanah go¬ vorili vodilni možje iz naroda in slavili njih žrtev. L. 431 je ta častna dolžnost zadela Periklesa, ki je v svojem govo¬ ru poudaril, da nihče od padlih, naj si bo bogat ali reven, ni bežal pred nevar¬ nostjo, ampSk se ji je mirno izročil, saj je šlo za domovino. Isto odločno mišlje¬ nje zoper sovražnika pa morajo ohrani¬ ti tudi vsi, ki so vojno nevarnost pre¬ živeli. Periklejeve misli veljajo tudi nam, ki danes proslavljamo svoje junake iz časa druge svet. vojne in komunistične revo¬ lucije. Moramo se jih hvaležno spomi¬ njati v molitvi, moramo pa tudi ostati zvesti svojim verskim in narodnim sve¬ tinjam, za katere so oni umirali. Spominski dan naših mučencev nudi priliko, da gre vsak vase in se zave svoje osebne odgovornosti. Zavedati se moramo, da cveti po Periklejevih bese¬ dah blaginja v svobodi, svoboda pa v pogumu, da zatreš svojo osebno ali sku¬ pinsko sebičnost, ki ni tvorna. Vsak po¬ sameznik, ki se izloči iz skupnosti, bo¬ disi iz sebičnosti ali zagrenjenosti, ško¬ di v prvi vrsti sebi, ker ga prej ali slej doleti verska in narodna smrt. Sv. Pavel, veliki apostol in odličen sociolog, nikdar ne neha poudarjati po¬ mena skupnosti in edinosti med verniki. “Bodite ene misli in ljubezen naj bo med vami!” Tudi sv. oče Pij XII. isto poudarja: “Potrebno je, da dosežete po¬ polno soglasje src in duhov, ki je naj¬ plemenitejši sad ljubezni.” Edinost torej, ki jo priporočamo, je sad ljubezni in ljubezen je vedno sladka in rodovitna žrtev tega, kar imamo, ali tega, kar smo. Nad vse je važno, da se stalno zave¬ damo nevarnosti tujine. Je kakor ropar, ki iz zasede preži, da nam ugrabi, kar imamo. Mi, ki smo šli od doma iz ideo¬ loških razlogov, imamo svoj največji za- KONGRES KRŠČANSKO-DEMO- KRATSKE INTERNACIONALE (N.E.L) Povedati moramo takoj v začetku, da je bil deseti kongres kršč. dem. medna¬ rodne organizacije, ki ima začetnice NEI (N ouvelles Equipes Intemationa- leš) pod močnim vplivom zastopnikov CDUCE (Kršč. dem. srednje-evropske zveze, kjer je tudi SLS članica). Vršil se je v dneh 25. do 27. maja 1956 v Luxem- burgu, kjer so se zbrali vsi vodilni poli¬ tiki krščanske demokracije iz Evrope, Latinske Amerike in iz begunstva. Kon¬ gresniki so enoglasno odobrili resoluci¬ jo, ki izraža njihovo politično linijo gle¬ de dežel pod komunistično oblastjo, in ki se dobesedno glasi takole: 1) Potrjujemo prepričanje NEI, da ne bo resničnega miru, dokler zasužnje¬ ne dežele niso svobodne, in izražamo ne¬ omajno zvestobo načelu svobodnega iz¬ ražanja volje onih, ki so pod komunistič¬ nim ali kakršnim koli drugim diktator¬ skim režimom, v svobodnih volitvah pod mednarodnim: nadzorstvom. 2) Vsem demokratskim strankam se mora zagotoviti pravica, da obnovijo v polni svobodi svoje politično delovanje na osnovi temeljnih svoboščin, kakor so očrtane v listini Združenih narodov in kakor jih vsebuje Splošna deklaracija o človečanskih pravicah. 3) Odločno moramo zahtevati, da se brez vsakega obotavljanja izpustijo na svobodo vsi politični~*jetniki in depor¬ tiranci. 19 dežel zastopanih Kongresa se niso udeležili samo odlič¬ ni krščansko demokratski politiki iz Za- hodno-evropskih dežel, kakor iz Franci¬ je, Belgije, Nizozemske, Avstrije, Nem¬ čije, Švice itd., marveč tudi iz Velike Britanije in iz Latinske Amerike. Sled¬ nja je bila zastopana po senatorju Tron- coso iz Chila in Eggers-a iz Argentine. Tudi predstavniki Evropskega gibanja (European Movement), Kršč. demokrat¬ ske mladinske unije, Mednarodne zveze kršč. sindikatov, Pax Romane in drugih organizacij so bili na kongresu. Srednje¬ evropsko kršč. .dem. zveze (CDUCE) sta med drugimi zastopala njen pred¬ sednik Joseph Kozi-Horvath in njen glavni tajnik K. Sieniewicz. Jugoslovan¬ sko - slovenska delegacija je bila zasto¬ pana po g. N. Čretniku, M. Struni in še nekaterih drugih predstavnikih SLS. Važne in zelo pomebne govore so ime¬ li na kongresu bivši francoski min. predsednik in zunanji minister Robert Schuman, bivši belgijski min. predsed- sednik Paul van Zeeland, glavni tajnik NEI, poslanec fmc. parlamenta Alfred Coste - Floret in drugi. V imenu CDUCE sta kongres pozdravila in na njem go¬ vorila predsednik Kozi - Horvath in taj¬ nik Sieniewicz. Predstavnika begunskih kršč. dem. strank govorita Msgr. Kozi-Horvath je v svojem: go- voru izrazil zadovoljstvo nad nedavnimi spremembami v zasužnjenih deželah. Udrihanje po Stalinu pomeni, da so bile zelo točne obtožbe zoper prejšnjega di¬ ktatorja in njegove pomagače, ki so v svoji krutosti ljudi preganjali in mori¬ li. Istočasno pa pomeni tudi troho olaj¬ šanja v trpljenju zasužnjenih ljudstev. Toda govornik je hkrati resno posvaril svobodni svet, naj ne pozabi na komuni¬ stični končni cilj — uničenje zapadne civilizacije in podjarmljenje sveta. Oni hočejo ohraniti v srednji Evropi zaželje- ni status quo, le da z drugačnimi sred¬ stvi, kakor jih je uporabljal Stalin. Ob¬ ljubil je, da se bodo kršč. demokratski politiki vrnili takoj, ko jim bo dano za¬ gotovilo, da bodo mogli zasledovati svoj politični in socialni program v domovini v isti svobodi, kakor jo uživajo sedaj komunistične partije. Tajnik CDUCE Sieniewicz pa je na¬ glasil v svojem govoru tri točke: 1) Kr- klad v kat. veri in slovenski zavesti. To prepričanje moramo ne le ohraniti, tem¬ več tudi spopolniti z novimi spoznava¬ mi, novimi odločitvami. Prišli smo iz versko zavedne dežele, zato ne smemo nazadovati, čeprav nas bo ta napor stal žrtev. Tudi ne smemo nehati biti Slo¬ venci. Smo sicer majhni, a obstali bo¬ mo, kolikor in dokler bomo hoteli. V tem pogledu smo vsi, vsak po svoje odgovor¬ ni za porast ali odpad na deblu sloven¬ ske skupnosti. Zato ob spominu na žrtve iz našega naroda danes v polni meri pomislimo na svojo dolžnost dela, da se ohranimo v trdno povezani skupnosti versko in na¬ rodno zavedni še mnogo vrsto let. Po sv. maši je g. direktor Anton Ore¬ har ob asistenci opravil tudi molitve “Reši me” za vse slovenske žrtve ko¬ munizma in druge svetovne vojne. ščanska demokracija je zgrajena na pr¬ venstvu duhovnega nad snovnim. Duh je, ki snuje nove ideje na nespremenlji¬ vih principih krščanstva. 2) Kršč. de¬ mokratsko gibanje je treba razširiti na Latinsko Ameriko in ga s tem postaviti na svetovno podlago. 3) Olajšanje polo¬ žaja za železno zaveso gre na račun tr¬ dnega in vztrajnega prizadevanja svo¬ bodnega sveta, in ne nazadnje krščan¬ ske demokracije, da se zagotovi zasuž¬ njenim narodom svoboda in človečanske pravice. Izrazil je v imenu CDUCE hva¬ ležnost zasužnjenih narodov za to po¬ moč, ki naj se nadaljuje in stopnjuje v bodočnosti. KRŠČANSKO-DEMOKRATSKA BE¬ GUNSKA MLADINA JE ZBOROVALA Srednje-evropska kršč. demokratska zveza (CDUCE) ima, kakor znano, svo¬ jo zelo delavno mladinsko sekcijo s se¬ dežem v Parizu. Poročali smo svoječa- sno, da je bilo prvo zborovanje osrednje¬ ga odbora te mladinske organizacije, ka¬ tere članica je tudi organizirana begun¬ ska mladina SLS, meseca marca v bel¬ gijskem glavnem mestu Bruslju. Dne 2. in 3. junija pa se je v Parizu vršila dru¬ ga seja osrednjega odbora mladinske sekcije CDUCE. Sklicana je bila ravno v teh dneh in ravno v Parizu zato, da bi bilo čim več¬ jemu številu kršč. dem. mladine mogo¬ če prisostvovati tudi kongresu organi¬ zacije ‘Svobodna mladina iz srednje in vzhodne Evrope’, ki je bil organiziran ravno v istih dneh v Parizu. Naša kršč. deni. mladina zelo živo sodeluje v orga¬ nizaciji Svobodne mladine, kjer so za¬ stopane vse politične smeri begunskih političnih organizacij in gibanj. Tako je predsednik mladinske sekcije CDUCE g. Jaroslav Vrzala vršil do sedaj posle glavnega tajnika Svobodne mladine in podpredsednik naše sekcije je bil hkrati tudi podpredsednik pri Svobodni mladi¬ ni. Krščansko - demokratska mladina se zaveda, kako važno je imeti vplivno be¬ sedo v takih med — in nadstrankarskih organizacijah, in tako vplivati na delo in njega smer. Tudi Slovenci smo bili častno zasto¬ pani na zborovanju osrednjega odbora mladinske sekcije CDUCE, kakor tudi na kongresu Svobodne mladine. Dva za¬ stopnika SLS mladine sta bila iz Pari¬ za (Nace Čretnik in F. Mustar), dva sta pa prišla od zunaj: M. Struna iz Londo¬ na in Zdenko Osana iz Belgije. Vsa akcija kršč. dem. mladine je u- smerjena v osvobodilno delo. Zapadno evropske voditelje je treba prepričevati, da naj nasprotujejo komunističnim pri¬ zadevanjem za ohranitev status quo (nobene spremembe!) v srednji Evropi. In uničevati se mora komunistična pro¬ paganda, češ, da so ljudje pod komuniz¬ mom zadovoljni in da ga odobravajo. Taka zborovanja in kongresi so dobra prilika, da se zahodni Evropejci zopet in zopet zavedo, da je Evropa le deloma svobodna in da največji sovražnik svo¬ bode — komunizem — preži na njiho¬ vem pragu. Slovenski kršč. demokrati smo zadovoljni, da pri takih akcijah polnovredno sodelujemo, in to kljub iz¬ rednemu razmerju zapadnega sveta do sedanje Jugoslavije. NOUVEL HORIZON glasilo mlad. Kršč. dem. Zveze Sred¬ nje Evrope, katerega urednik je g. Na¬ ce Čretnik prinaša v majski številki po¬ ročilo o zasedanju Skupščine zasužnje¬ nih narodov Evrope v Strassbourgu, ka¬ terega se niso mogli udeležiti predstav¬ niki Jugoslavije. -V tej zvezi pripominja uredništvo: “Spričo najnovejšega razvoja komu¬ nistične politike je obsurdno, pustiti ne¬ rešeno vprašanje pristopa Jugoslavije v Skupščino zasužnjenih narodov Evrope (ACEN). Takšno odlaganje je bilo ra¬ zumljivo v času, ko se je zahod trudil, AUGEN TIN A Predsednik gral Aramburu je prejšnji teden sprejel prvake vseh demokratskih političnih strank. Od njih je hotel zve¬ deti za mnenje v naslednjih vprašanjih: 1) Ali je treba spremeniti ustavo iz le¬ ta 1853? 2) Če je sprememba ustave nujna, katera njena določila je treba spremeniti? 3) Kdaj naj se sestane u- stavodajna skupščina? Pred ali po vo¬ litvah nacionalnih oblasti? 4) Kakšen volilni sistem bi bil najpripravnejši za volitev ustavodajne skupščine: nepopol¬ ne liste ali proporcionalni sistem? 5) Kakšen volilni sistem naj bo za vo¬ litev predsednika, podpredsednika in po¬ slancev ? V avdienco so bili sprejeti- Za Radi¬ kalno stranko — Union Civica Radical — dr. Arturo Frondizi in dr. Ricardo Balbin; za demokratsko stranko -— Par- tido Democrata — dr. Rodolfo Coromi- nas Segura in Oscar Rebaudi Basabil- vaso; za demokratsko progresivno stran¬ ko — Partido Democrata Progresista — dr. Luaciano Molinas in Horacio Thedy; za Socialistično stranko — Partido So¬ cialista, dr. Nicolas Repetto in prof. Americo Ghioldi; za Krščansko-demo- kratsko stranko — Partido Democrata Cristiano — dr. Lucas F. Ayarragaray in dr. Manuel Vieente Ordonez; za sku- _ pino “unionistov” Radikalne stranke dr. Miguel A. Zavala Ortiz in Walter Per- kins; za skupino “intransigentov” radi¬ kalne stranke t. j. za Movimiento de Intransigencia Nacional de Union Civi¬ ca Radical dr. Juan O. Gauna in Santia- go H. del Castillo. (To skupino vodi dr. Amadeo Sabattini iz Cordobe); za De¬ mokratsko stranko sta bila še sprejeta dr. Vieente Solano Lima in Reynaldo Pastor; za Laboristično stranko — Par¬ tido Laborista — Cipriano Reyes in Dar- do Cufre in končno za “neopredeljene katoličane” dr. Luis Maria Bullrich in dr. Horacio Marco. Predstavnika radikalov sta predsedni¬ ku predlagala, da je treba najprej izve¬ sti volitve predsednika, podpredsednika in članov narodnega kongresa, volitve za ustavodajno skupščino za spremembo ustave iz leta 1853 pa naj bi potem raz¬ pisala že nova vlada. Glede volilnega si¬ stema se radikali zavzemajo za sistem nepopolnih list. So proti proporcionalne¬ mu volilnemu sistemu. Zahtevajo čim¬ prejšnje volitve. Zastopniki vseh ostalih demokratskih stranka pa so predsedniku tudi predla¬ gali spremembo ustave iz leta 1853. Po njihovem predlogu pa jo je treba izvesti pred volitvami nacionalnih oblasti. Vo¬ litve v ustavodajno skupščino naj izvede sedanja vlada po proporcionalnem vo¬ lilnem sistemu. Splošne volitve naj bodo pozneje. Potem, ko bo dosežena popolna pomiritev duhov v republiki Predstav¬ niki nekaterih strank so poudarjali tudi nujnost spremembe zakona o volitvah in o strankah. Glede spremembe ustave so nekateri predlagali, da bi z novo ustavo morali omejiti preveliko oblast predsed¬ nika in zvezne vlade ter povečati oblast in moč narodnega kongresa. Ta naj bi dobil tudi možnost, da bi lahko obtožil predsednika, če ne bi po zakonu izpol¬ njeval svoje predsedniške funkcije. Na osnovi zbranega gradiva, ki pred¬ stavlja mnenje demokratskih strank, bo vlada objavila politični program za svo¬ je bodoče delo. Kontraadmiral Rojas, podpredsednik republike, ki je bil nedavno operiran na slepiču, je že zapustil Mornariško bolniš¬ nico. Za nekaj dni je odšel na oddih na otok Martin Garcia. Letošnjo zimo v Argentini ne bo zim¬ skih šolskih počitnic. Tako je odredil prosvetni minister. Hoče nadoknaditi to, kar je bilo izgubljenega zaradi poz¬ nejšega začetka šolskega leta zaradi na¬ lezljive bolezni polio. Vlada je objavila dekret o izdanju “Črne knjige II. tiranije”. V knjigi bodo objavljene vse nepravilnosti, ki jih je zagrešil prejšnji režim. Nedeljska mednarodna nogometna tekma med Argentino in Italijo je v Bs. Airesu potisnila v ozadje vse doma¬ če in zunanjepolitične dogodke. Zanima¬ nje za tekmo je bilo tolikšno, da so bile vse vstopnice v najkrajšem času razpro¬ dane. Vstopnina je pa vrgla ogromno vsoto 2,700.000 pesov. Tekma je bila po¬ poldne, veliki stadion nogometnega klu¬ ba River Plate pa so odprli že ob dese¬ tih dopoldne. Igri je prisostvoval tudi predsednik republike gral Aramburu. Zmagali so Argentinci z rezultatom 1:0. Športna javnost pa z igro ni zado¬ voljna. Pravijo, da igra ni nudila ničesar posebnega. V tem pogledu so razočarali tako domačini, kakor gostje. da bi preko Balkanskega pakta vključil Tita na ta ali oni način v Atlantski pakt. Trenutno pa se pred maršalom od- (Nadaljevanje na 3. strani) SLOVENCI NA SVOBODNI TRIBUNI Buenos Aires, 28. VI, 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Nov val preganjanja duhovščine v Sloveniji V čašu, ko se je Tito objemal in bra¬ til z moskovskimi komunisti, so komu¬ nisti v Sloveniji sprožili nov val pre¬ ganjanja duhovščine. Hudo so začeli zlasti nastopati proti vsem tistim kat. duhovnikom, ki doslej še niso klonili pred komunističnim nasiljem in tistim, ki so izstopili iz komunističnemu reži¬ mu uslužnega Ciril-matodijskega sta¬ novskega duhovskega društva. Poročilo, ki smo ga o tem najnovej¬ šem komunističnem preganjanju kat. duhovščine v Sloveniji dobili, navaja naslednja dejstva: Po Božiču in Novem letu je. bilo veli¬ ko duhovnikov goriške in ljubljanske škofije zaprtih po več tednov, ker so ljudje po kmetskih župnih cerkvah zvo¬ nili k polnočnicam in praznikom. Povsod, kjer so vidnejši duhovniki, dekani in župniki izstopili iz Ciril-meto- dijskega stanovskega društva, je polici¬ ja in sodnija začela z zaslišanji, procesi, kaznimi in obsodbami. Po Primorskem in Goriškem so tam, kjer so bili lani uspešni misijoni, letos morali duhovniki prestajati hujše ali manjše nevšečnosti s strani oblasti. V goriški škofiji je ko¬ munistična oblast posebno ostro nasto¬ pila proti navodilu škofijskega admi¬ nistratorja Msgr. Toroša, da naj duhov¬ niki na svojih stanovskih in dušno-pa- stirskih sestankih razpravljajo o nasil¬ nem odvzemanju cerkvenega premože¬ nja in praktičnih pastoralnih vpraša¬ njih. Policija je po župniščih in drugod stikala za tozadevnimi poročili in pisa¬ nimi mnenji, lovila tiste, ki so na du¬ hovniških konferencah o temi predmetu govorili, in zapirala ter drugače kazno¬ vala take, ki so rekli kako odločno be¬ sedo v zaščito cerkvenih pravic. Dekan Andrej Simčič je bil obsojen na 10 mesecev zapora in izgubo pravice, da sme javno izvrševati dušno pastir¬ stvo za eno leto. Na to kazen ga je ob- (Nadaljevanje z 2. strani) pirajo druge možnosti, ki odgovarjajo njegovim težnjam ustvaritve balkanske konfederacije s. pristankom Moskve. Takšen načrt ima — na žalost — tudi nekaj pripadnikov med begunci samimi. Tito pa zaenkrat vodi svojo deželo na drugi breg. In najnovejši interview z zun. ministrom Popovičem v Borbi nam prinaša najzgovornejši dokaz: po njego¬ vem mnenju namreč so vlade komuni¬ stičnih dežel Srednje in Vzhodne Evro¬ pe priznale, da so bile vse obtožbe proti Titu in njegovemu režimu napačne in brez podlage in da zato ni nikakih ovir, da ne bi prišlo do prijateljskih stikov z Jugoslavijo in temi državami”. Nou- vel Horizon zaključuje takole: “Ker pa mi krščanski demokrati napadamo zlo, naj si bo zavito v plašč narodnosti ali mednarodnosti, samo upamo, da bo na prihodnjem zasedanju Skupščine v Strassbourgu ne viselo samo devet za¬ stav, ampak tudi deseta — jugoslovan¬ ska, kljub nekaterim uslužnim omahljiv¬ cem”. “Seveda mislim, čisto za gotovo, prav tako kakor verjamem, da tudi še dan¬ danes lahko doživljamo čudeže,” je mir¬ no odvrnil Cary. “Vedno najdete ljudi, ki tajijo Kristusove čudeže, ker menijo, da Bog svojih lastnih naravnih zakonov ne more razveljaviti. Meni pa se vse do¬ zdeva, da ima Bog o tem malo drugačno mnenje. Če se dejansko držimo novega testamenta, potem moramo priznati, da so se pred dva tisoč leti godili čudeži in tudi živeli obsedenci. Prvi dejanski taki primeri so se tedaj torej zgodili. In ni¬ kakor ne morem uvideti, zakaj se kaj ta¬ kega ne bi moglo ponoviti. In če je bil na zemlji sploh kdaj kak obsedenec, po¬ tem je Marmon gotovo takšen obsede¬ nec.” C. B. se je spomnil zmedenega go¬ vorjenja. Slišal ga je, da je Marmon ta¬ ko čudno govoril, ko je bil v kliniki za živčno bolne. Medlo se je še spominjal tistih nesmislov, ki jih je Marmon kla¬ til,, ampak bilo je pri tistem nekaj —- kako bi dejal...: statični in dinamični. Cepiti, deliti, odtrgati — nov mož je na delu — Saj res — vprašal je celo Mar- mona, če veruje v hudiča — spet mu je v odlomkih prihajalo v spomin, kaj mu je odgovoril Marmon: “Dinamika, vse, kar je tistemu, večno mirujočemu na¬ sprotno — to je vaš hudič, C. B.” — In sodilo okrajno sodišče v Tolminu zaradi spovedne molčečnosti. “Primorske novi¬ ce” so to obsodbo pojasnile tako, češ, da je “dekan Simčič v spovednici nago¬ varjal ženo, naj se loči od svojega mo¬ ža, ker le ta ne hodi k cerkvenim obre¬ dom”. List pravi nadalje da “čeprav Simčič ni žene nagovarjal na formalno ločitev kar je nedopustno tudi po kato¬ liških načelih, je žena tako razlago nuj¬ no razumela kot ločitev zakona, kar je pri celi stvari tudi najvažnejše. To pa je vmešavanje v družinske razmere in po¬ sledice tega so razprtije v družini”. Ta¬ ko o tej kričeči brezpravnosti, v kateri žive kat. duhovniki, ki niso klonili pred komunističnim nasiljem, “Primorske novice”. Andrej Simčič, župnik in dekan v Sol¬ kanu, je proti zgornji obsodbi vložil priziv ter mu je okrožno sodišče v Novi Gorici znižalo kazen od 10 na 6 mesecev zapora, potrdilo pa enoletno prepoved iz¬ vrševanja župnijskih dolžnosti po pre¬ stani kazni. Obsojen je bil tudi komenski kedan Viktor Kos in sicer dvakrat na 14 dni zapora. Župnik Ivan Kobal iz črnega vrha je dobil 3 mesece zapora. Č. g. Ljubo Marc je zaprt že pet let in je sedaj na prisilnem delu v Škofji Loki, župnik Kragl Viktor je preme¬ ščen v ljubljanski zapor, gg. Kobal in Hald sta v kaznilnici v Mariboru. Vsi so v zelo žalostnih razmerah. P. Jauh je tudi še vedno zaprt. Takšno je dejansko stanje verske svo¬ bode v Jugoslaviji. Po svetu se pa širi komunistična laž, da se v Jugoslaviji razmere normalizirajo in da politično in versko preganjanje pojenjuje. Resnica je pa ravno nasprotna: Politični pritisk je letos hujši, preganjanja iz verskih razlogov so ostrejša in bolj pogosta. Kupčija s pobeglimi begunci iz Jugo¬ slavije se med Italijo in Jugoslavijo vrši naprej. Tako beremo v “Slov. Poročeval¬ cu” z dne 12. maja pod naslovom “61 beguncev so vrnili” poročilo, da so Ita¬ lijani 10. maja vrnili Titovcem 24. be¬ guncev, prejšnji mesec, t. j. aprila me¬ seca, pa 37 “Jugoslovanov”. O vrnje¬ nih beguncih Slov. poročevalec pravi, da so to večinoma “mladi ljudje”, med njimi da je tudi “6 mladoletnikov, ki so radi avanturizma in lažne propa¬ gande mislili, da jih v tujini čakajo z odprtimi rokami in z dobičkanosnimi službami”. Tako vidimo, da se gnusna kupčija med italijanskimi demokristja¬ ni in titovskimi komunisti nadaljuje v posmeh vsemu civiliziranemu svetu. Prav v zadnjih dneh je pa svetovni tisk po izjavah avstrijskih vladnih osebnosti na Dunaju objavil poročila, da se je pre¬ beg ljudi iz Slovenije v Avstrijo prav v času Titovega obiska v Sovjet¬ ski zvezi silno povečal. Avstrijski za¬ pori v Radgoni in v Lipnici, kjer pre- bežniki čakajo na zaslišanje, so prepol- Ali imaš denar in bi ga posodil na hipoteko? Hipotekarna posojila posre¬ duje PROMET S.R.L. — 25 de Mayo 533/3?, CAPITAL. T. E. 31 -6435. potem še: “Vse drugo postane ob tem malenkostno in revno, saj se ne izpla¬ ča — gotovo ne, če je mogoče osvojiti planet.” “Novi duh — poklicati ga je treba k sebi — sprejeti globoko vase — treba mu je služiti, zato da moremo vladati—” In čisto na koncu je Marmon še dejal: “Prišla bo velika zmaga, samo enkrat samkrat se je zgodila že v prejšnjih ča¬ sih — a večina se je ne spominja.” Brandeis je malce v zadregi začel: “Da Marmon nekaj pripravlja, je čisto gotovo, pa naj bo obseden ali ne. Kaj se Vam ne zdi, C. B., da je že skrajni čas — hm — misliti na protiukrepe? Dozdaj ni videti, da bi se Marsovci že kje izkr¬ cali. .. Toda...” “To res ni videti,” je C. B. zamišljeno potrdil, “toda sicer je na zemlji presne¬ to divji ples: vso Evropo je zajel stav¬ kovni val, kakršnega še nikdar nismo doživeli, v pol tucata državah so prav sedaj izbruhnili krvavi nemiri, tu se ši¬ rijo govorice, da pripravljajo sovjeti preventivno vojno proti nam, drugje se širijo govorice, da isto pripravlja Ame¬ rika proti sovjetom...” “Marmon je vso zadevo temeljito pri¬ pravil,” je pokimal Chris, “bolj prav bi rekel — Marmonov gospodar. Saj ne ti¬ či samo v Marmonu, v sedemsto milijo¬ ni samih ljudi iz Jugoslavije, ki vsi to¬ žijo o neznosnih razmerah v Jugoslavi¬ ji in so prepričani, da se bo- komunistič¬ no naslje sedaj po Titovem obisku Mo¬ skvi nad nasprotniki režima še povečalo. Umrli so. V Ljubljanu: Zdravko Mi¬ kuž, šolski upravitelj-v p., Franc Tert- nik, Marija Weber, Marijan Metelko, Avguštin Mehle, v. žel. uradnik v p. in Marija Devjak v Dol. Logatcu, Feliks Mihelič na Vinici, Franc Verdnik, poslo¬ vodja Kmet. zadruge v Mojstrani, Fran¬ čiška Bučar, upok. pivovarne Union v Vižmarjih, Jože Klančar v Stožicah, He¬ lena Lobnikar, roj. Leskovšek v Grajski vasi pri Gomilskemi in Antonija Lut¬ man, roj. Strnad v Mariboru. V Ljubljani je bil od 23. do 25. maja III. kongres radiologov FLRJ, od 25 do 26. maja pa I. znanstveni sestanek kancerologov Jugoslavije. Škoda, ki jo je lani povzročil “krimi¬ nal v gospodarstvu” ■—• včasih smo te¬ mu rekli poneverbe— , v celjskem okra¬ ju, je dosegla višino 63.3 milijonov di¬ narjev. Kolektivi so uvedli postopek za odškodninske zahteve le v 23 primerih v višini enega milijona din. V ljubljanskem opernem gledališču so imeli 9. maja slavnostno akademijo v počastitev 80 letnice rojstva Ivana Can¬ karja. Na sporedu so bile recitacije raznih Cankarjevih del ter finale iz ope¬ re v osmih slikah Jernejeva pravica, ki jo je napisal Matija Bravničar. Zvezni izvršni svet je izdal odlok, s katerim je prepovedal nočno delo žensk, zaposlenih v industriji in v gradbeništvu, ne glede na njihobo starost. Prepoved nočnega dela žensk pa ne velja za žen¬ ske “na vodilnih mestih ali na odgovor¬ nih mestih tehničnega značaja” in pa ne--za ženske, zaposlene v sanitarnih in socialnih službah, ki navadno ne o- pravljajo telesnega dela. V okolici Lendave so velike zaloge ze¬ meljskega plina. Že sedaj samo ena vrti¬ na daje dnevno okoli enega milijona kub. m. zemeljskega plina. Ker bi pa bila zgraditev plinovoda v Maribor, Celje in morda tudi v Ljubljano predra¬ ga, so začeli v Lendavi graditi tovarno za vtekočinjenje plina. Vtekočinjeni plin bodo v močnih jeklenkah razpošiljali po Sloveniji. Po izvedeni anketi Stalne konference mest v Jugoslaviji je, .razvidno, da je stanovanjsko vprašanje v državi še ved¬ no pereče. Saj je v državi samo 860.000 stanovanj, gospodinjstev, ki potrebujejo stanovanje, je pa 1.181.000. BUENOS AIRES Ne odlašajte s plačilom naročnine! Kdor je še ni plačal naj to stori čim- prej! Takoj pa naj poravnajo naročnino vsi tisti, ki so z njo še v zaostanku. Vi¬ šina neplačane naročnine je razvidna iz opominov. Podprite Svobodno Slovenijo z rednim plačevanjem naročnine! Slovenski pevski zbor Gallus je priredil v torek 26. junija t. 1. zvečer v gledališču Smart javni koncertov okvi¬ ru Državne direkcije za kulturo v mi¬ nistrstvu za vzgojo. Koncertna priredi¬ tev je lepo uspela ter je občinstvo nagra¬ dilo slovenske pevce z navdušenim odo- nih ljudeh tiči lahko ob istem trenutku, če ljudje na to pristanejo, še mnogo la¬ žje tiči v njih, če ga kličejo k sebi.” “Kako bi mogli doseči vsaj to, da bi vojska pripravila svoje plinske maske,” je začel Brandeis. “Za primer, ako bi Marsovci uporabili tisto znamenito tra¬ vo spanja...” “To se ne bo dalo izvesti,” je odvrnil Chris, “tudi če bi se C. B. posrečilo voj¬ sko pripraviti do tega. Takega povelja nikakor ne morete obdržati v tajnosti. Posledica bi bila torej panika med ci¬ vilnim prebivalstvom in te panike ne bi hotel doživeti. Prav to bi hotel Marmon doseči. Končno pa niti ne vemo, kdaj in kako bodo Marsovci napadli. Saj niti vi¬ deli ne bomo. Ali naj vojska noč in dan, štiriindvajset ur na dan, tiči v plinskih maskah?” C. B. je mirno in resno opazoval Ca- ryj,a:. “Kaj predlagate torej vi, Cary?” Chris je povesil oči:“Kaj pa prezi- dent?” je zamrmral bolj vprašujoče, me¬ sto da bi stavil predlog. C. B. je pokimal. “Dober mož je, eden najboljših, ki so jih Združene države kdaj imele.” “Mislim, — zdi se mi, da je to naša dolžnost,” je malce neredno nadaljeval Chris. “Da, da,” je odvrnil C. B. mirno, “sa¬ mo kdo ve, kje naj ga sedajle dosežemo — na sobotni večer. In končno — če bi ga vendarle dosegel na telefonu, — kaj naj mu pa povem? Ali tole? Mr. Presi- Pesem o Bernardki je naslov v vse svetovne jezike prevede¬ nega romana znanega nemškega pisate¬ lja Franca Werfla. Ta roman bo začela Svobodna Slovenija objavljati v podlist¬ ku v začetku avgusta t. 1. Pisatelj Franc Werfel je tej svoji u- metnini maja meseca 1941 v Los Ange¬ lesu v Severni Ameriki napisal tale Osebni predgovor “V zadnjih dneh junija leta 1940, po razsulu Francije, smo prišli na begu iz tedanjega bivališča na jugu v Lourdes. Midva, žena in jaz, sva upala, da se še pravočasno umakneva preko španske meje v Portugalsko. Toda ker so se kon¬ zulati po vrsti branili izdajati potne li¬ ste, nama ni preostajalo drugega, kot da sva v taisti noči, ko so nemške čete . zase¬ dle mejno mesto Hendaye, z velikimi te¬ žavami pričela svoj beg proti notranjo¬ sti Francije. Pirenejski okraji so postali fantastična taborišča kaosa. Milijoni v tem čudnem preseljevanju narodov so blodili po ulicah in napolnjevali mesta in vasi: Francozi, Belgijci, Holandci. Po¬ ljaki, Čehi, Avstrijci, prebegli Nemci, vmes pa vojaki premaganih armad. Sa¬ mo res najbolj potrebnim so mogli ute- šiti lakoto. Strehe ni bilo moč dobiti. Kdor si je osvojil oblazinjen stol, da je na njem prebil noč, tega so vsi zavidali. V neskončnih vrstah so negibno stali be¬ gunski avtomobili, prenapolnjeni z opra¬ vo, posteljnino in posteljami, zakaj po¬ gonskega goriva ni bilo več. V Pau smo slišali pri neki tam naseljeni družini, da je Lourdes edini kraj, kjer bi morda kak¬ šen poseben srečnež še našel stanovanje. GORIŠKA IN PRIMORSKA Velik uspeh je žela v Trstu 15-letna pianistka Marjana Bolko, dijakinja slo venske srednje šole. Poleg del klasič¬ nih mojstrov je izvajala tudi sedem bal¬ kanskih plesov Marka Tajčeviča. Na Bazovici so imeli po 23 letih misi¬ jon, ki so ga vodili gg. Luskar, Rovan, Mihelič, ki so prišli iz Koroškega, ter Vidmar. Misijon je bil kar v štirih cer¬ kvah hkrati. Dr. Metod Turnšek je odšel iz Trsta v dušnopastirsko službo na Koroško- Reberca pri Železni Kapli. Tik pred od¬ hodom iz Trsta je dokončal novo dramo v verzih Kralj Samo in roman Med brati. Sedaj snuje višarsko povest ter roman o Sv. Cirilu in Metodu. Na Ko¬ roškem bo skušal oskrbeti tudi izdajo slov. prevoda Stare zaveze (v 4 zve¬ zkih). bravanjem. O koncertnem nastopu bo¬ mo še poročali. Slovenska akad. slikarica Bara Remec znova razstavlja v Bs. Airesu. Njeno se¬ danjo razstavo bodo odprli v ponedeljek 2. junija 1956 ob 19. uri v Galeriji Hue- mul, Santa Fe 2237. Razstava bo od¬ prta od 2-14. julija vsak delovnik od 10.- 24. ure. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Sebasti¬ jana Kocmurja in njegove žene ge Po¬ lonce, roj. Maček se je rosil sinček, ki je pri krstu dobil ime po očetu Sebo. Srečni družini naše čestitke. dent, poslal sem čisto tajno znanstveno ekspedicijo na Mars. Ta se je danes vrni¬ la in mi poroča, da so Marsovci, štiri me¬ tre visoka razumna bitja, sklenili napa¬ sti zemljo. Razpolagajo z nam neznanim številom ogromnih vsemirskih ladij. Marsovci se znajo napraviti nevidne. Do njihovega sklopa o zasedbi zemlje jih je pregovoril ali vsaj zapeljal nek zem¬ ljan, ki je najbrž obseden od hudiča. Prvo orožje, ki ga bodo Marsovci upo¬ rabili proti nam, je neke vrste plin, po¬ vzročil bo, da bomo vsi zaspali...” “Za božjo voljo, nehaj vendar,” je za¬ kričala Maksina. “Nekaj prav podobnega bi mi utegnil odgovoriti predsednik Združenih držav,” je mirno pokimal C. B. “In priznati mo¬ ram, tudi jaz bi njemu tako odgovoril, ako bi me presenetil s takšnim poroči¬ lom. Resnica včasih zveni res — zelo nespamentno. Dalje nimamo nobenega pojma, kdaj bodo Marsovci napadli. Mor¬ da se bodo odločili šele čez šest tednov, morda čez 6 mesecev ali še kasneje. Do Marmonovega prihoda na Mars se men¬ da nikdar niso resno pečali s to mislijo. Kakor pravite, so se zadovoljili s tem, da so nas pridno opazovali. Za čisto pra¬ vi vojni pohod so vedno potrebne ogrom¬ ne priprave — mislim, da to nihče ta¬ ko dobro ne ve, kakor jaz. Končno prav tako ne vemo, kje bodo začeli z napa¬ dom. Tako kakor vi Marsovce opisujete, jih nihče ne moreš smatrati za navadne morilce in ubijalce. Prav gotovo nimajo Vsak tedea ena TAM ZA GORO ... Tam za goro zvezda sveti, oj, kak jasno se blišči 1 Sveti zvezda, daj upreti v tebe vsako noč oči. Ti spominjaš me tak milo, kaj za goro svetlo je, kaj za goro je svetilo, kaj glasilo milo se. Dekle, kakor je danica, tak je bil nje duše žar. Ljubeznivosti cvetlica srca krasila oltar. Pesmi, ko s srebrne strune, z njenih, prs se zlivale, bTe so vse ljubezni polne, vsakega tolažile. Ker je bilo slavno mesto oddaljeno sa- ; mo trideset kilometrov, so nam svetova¬ li napraviti še ta poizkus in potrkati na njegova vrata. Poslušali smo nasvet in končno našli pribežališče. Na ta način me je Previdnost prive¬ dla v Lourdes, katerega čudeže sem do tedaj poznal le površno. Več tednov smo preživeli v tem pirenejskem mestu. Bil je strahoten čas. Bil pa je obenem zame tudi izrednega pomena, ker sem tu spoznal čudovito zgodbo deklice Ber¬ nardke Soubirous in čudovita dejstva o- zdravljenj. Nekega dne, v najhujši sti¬ ski, sem storil zaobljubo. Če se bom re¬ šil iz tega obupnega položaja in dosegel rešilno ameriško obalo — tako sem se zaobljubil — tedaj bom zapel pred vsem svojim pisanjem Bernardkino pesem in sicer tako kakor bom najbolje znal. Ta knjiga je izpolnjena zaobljuba. Epična pesnitev more biti v našem času samo roman. Bemardkina nesem je ro¬ man in ni nikakšna utvara. Nezaupni bralec bo ob orisanih dogodkih po pra¬ vici vprašal, kakor vedno ob zgodovin¬ skih epih: Kaj je res? Kaj so ugotovili? Odgovarjam: Vse, kar sem navedel v tej knjigi, se je resnično zgodilo. Ker le¬ ži začetek samo osemdeset let nazaj, se vse odigrava v jasni zgodovinski luči in resničnost spričujejo prijatelj in sovraž¬ nik, hladni opazovalci in zveste priče. Moje pripovedovanje te resničnosti prav nič ne spreminja. Pesniško svobodo sem uporabil samo tam, kjer umetniško delo zahteva gotove kronološke skupke in kjer velja iz sno¬ vi ukresati življenjske iskre. Upal sem si zapeti Bernardkino pe¬ sem, čeprav nisem katolik, temveč Jud. Pogum k temu mi je dala mnogo starej¬ ša in mnogo manj zavedna zaobljuba. Že v dneh, ko sem napisal svoje prve verze, sem se zaklel, da bom v svojem pisanju vedno in povsod poveličeval božjo skriv¬ nost in človeško svetost — nepoznano času, ki se je z zaničevanjem, srditostjo in ravnodušnostjo obrnil od poslednjih vrednot našega življenja.” Opozorite na ta podlistek v Svobodni Sloveniji svoje znance in prijatelje, naj se naroče na Svobodno Slovenijo, da bodo lahko brali ta sloviti svetovni roman o lurški Bernardki, ki bo izhajal samo v podlistku, ker za izdajo v knjigi nismo dobili dovoljenja. v načrtu, da bi kar celo zemljo omami¬ li s plinom — ne glede na to, da kaj ta- koga tudi zanje najbrž ne bi bilo izved¬ ljivo. Pa naj si bodo v tehničnih stva¬ reh tisočkrat bolj napredni kakor mi...” “Kakor da bi imeli zvezane roke,” je mrmral Brandeis. “To so torej sedaj naše težave,” je u- gotavljal C. B. odločno, “toda dolžnost ostane dolžnost. Doslej me še nihče v Washingtonu nikdar ni imel za blazne¬ ga. Bojim se pa, da se bo sedaj to spre¬ menilo.” Segel je po telefonu: “Dajte mi Washington, Belo hišo!” C. B. je pogledal na uro... “.. .Najbrž sedi pri večeri,” je zagodrnjal predse, medtem ko je zopet položil slušalko na vilice. Washington se je oglasil že čez pol minute. C. B.jevo ime je pričaralo naj¬ prej nekega tajnika k telefonu. Takoj nato že drugega tajnika in končno ene¬ ga od osebnih adjutantov predsednika samega. Bil je to general in C. B. ga je že dolgo vrsto let poznal: “Poslušajte, Frank, nujno moram govoriti s predsed¬ nikom osebno — saj si lahko mislite, da ga ne bom nadlegoval za prazen nič... “Niti trohice možnosti nimam, C, B. — sam niti ne vem, kje tiči. Res ne vem. kje tiči. Res ne vem. Tu je sedaj vse ka¬ kor postavljeno na glavo. Saj veste — stavke po svetu in še cela kopica dru¬ gih tlečih zadev. Stari gospod je že od ranega jutra na potovanju. Važna po- LOUIS DE WOHL (62) Zemlja je ostala za nami Slovenci v Argentini Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28. VI. 1956 SLOVENCI PO SVETU AVSTRIJA Smrt vrle Slovenke išele sedaj smo zvedeli, da je v Linzu na Gornjem Avstrijskem umrla dne 1. marca t. 1. gdč. Marica Sakelšek, rojena v Stanoši pri Ptuju. Pokojnica je že v zgodnji mladosti izgubila mater ter je morala iti služit z 12. letom. Je bila ze¬ lo nadarjena ter je ves prosti čas pora¬ bila tudi za študij. Napravila je izpit čez nižjo gimnazijo. Pozneje je dokončala tudi knjigovodski tečaj. V Ljubljani je bila v službi na Okrožnem uradu. Zaradi svoje vestnosti in strokovne sposobnosti je uživala splošen ugled. Ko so nacisti zasedli slovenske kraje, so jo izgnali na Gornje Avstrijsko v Bad Schallerbaeh, Po končani vojni se ni marala vrniti v komunistično sužnost. Naselila se je v Linzu. V začetku je šiva¬ la v “Caritas” za begunce, nato pa je do¬ bila mesto knjigovodkinje na škofijskem ordinariatu v Linzu. Tu je uživala splošno spoštovanje. Poleg svojega dela je vedno skrbela za slovenske begunce kolikor je največ mogla. Če sama ni imela sredstev, je hodila za slovenske begunce prosit avstrijske znanke in znance. Za Božične praznike leta 1952 je za 40 slovenskih beguncev sama na¬ pekla kruha in mesa ter vse to razdeli¬ la med slovenske trpine v taborišču Asten. Leta Leta 1953 ji je zdravje zače¬ lo odpovedovati. Rak ji je začel izpodje¬ dati življenjske sile. Zadnje leto je leža¬ la v bolnici, ne da bi vedela, za čem bo- luje. Spravljena z Bogom, vsa prečišče¬ na v trpljenju, je izdihnila svojo pleme¬ nito dušo. Kako velik ugled je uživala je pričal njen pogreb, ki ga je vodil ravna¬ telj Gornje avstrijske “Caritas” dr. Pfeifer ob asistenci treh duhovnikov. Med pogrebci so bili kanoniki in duhov¬ niki stolnega kapitlja in raznih drugih soc. ustanov in župnij. Slovencev je bi¬ lo malo, ker jih sedaj živi v Linzu samo še nekaj. Dr. Pfeifer je umrli Sakelšek spregovoril v slovo tople in iskrene be¬ sede. Rajna Sabelšek je bila svetel vzor ver¬ ne in zavedne Slovenke. Čeprav bi lahko dobila avstrijsko državljanstvo, kadar bi hotela, ga ni hotela sprejeti. Vedno je to odklanjala z besedami: “Ne, tega pa ne. Kot Slovenka čem živeti in umreti.” Naj počiva v miru. Slovenski begunci iz taborišča Asten se je bodo vedno spo¬ minjali kot svoje velike dobrotnice v svojih najtežjih begunskih dneh, I. J. S. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Slovenska beseda. 1956. Štev. Januar, februar-marec. Vsebina: Velika noč (Matjaž); Ob jubileju papeža Pija XII (K. Š.) ; Naši cilji; Vračanje kozakov iz Lienza in Spittala leta 1945 (Janez Martinc); Moje srčne želje (B. d.); Utrinki (Lojze Novak); Krmar sem (Jošt); Prebivalstvo in blagostanje (Dr. St. Mikolič) Spomin na dr. Janeza Ev. Kreka (Anton Mrkun); Nekaj o bene¬ ških Slovencih (David Doktorič); Nana (Martin Radoš) 1 Krki; Preračunano tveganje (Dr. L. M,); Pesem s Krasa; Jesensko jutro na kmetiji (Tine Duh); V holandski Limburg med Slovence (Dr. S. Mikolič); Potrebujemo zdravo slovensko družino (Rudolf Smersu); Naša skupina v Mendozi (—ok—) Štev. 3-4; Vsebina: K. prazniku tretje¬ ga maja (K. Škulj); Formacion civica (K. Škulj); Vračanje kozakov iz Lien¬ za in Spittala leta 1945 (Janez Mar¬ tinc); Tuje-vode (Jošt); Brda (Alojz Gradnik); Tla in njih razvoj (Dr. Frani ce Mihelčič); S poti po švedskem (Dr. S. Mikolič); Jesensko jutro na kmetiji (Tine Duh); Materializem in svoboda (Dr. M. L.); Edinec (M. Radoš); Sol¬ kan (Alojz Gradnik); Naša skupina v Mendozi (—ok—); Pod skalco na Ca- tedralu (M.M.); Kulturni pregled: Nar¬ te Velikonja: Ljudje (Dine); Dr. Ivan Ahčin: Sociologija (M.M.); Koledar Zbornik Svobodne Slovenije 1956 (Dolj- šak France). Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikomunističnih borcev. Štev. Vsebina: Nekdaj cvetoči maj; Vetrinje in mi (Karel Mauser); Pohod na Idri¬ jo (Poročnik Samo); Tako so umirali; Izpoved (Jeruc); Skrivači (Martin Ra¬ doš); Matica mrtvih. Duhovno življenje. Mesec julij 1956. Vsebina: Slovanska apostola (Dr. Franc Gnidovec); Papežki molitve¬ ni namen za leto 1956 — Molit¬ veni namen za julij (Prof. Lojze Ger- žinič); Espana režo por la Iglesia perse- guida (Teresa Torreira); Jezus na po¬ ti v Jeruzalem (Dr. Mirko Gogala); Čeprav je moja duša (Andrej Bregar); Letos, 10. julija, bo deset let, odkar je rdeča justica v domovini umo¬ rila zadnjega ministra za vojsko in mornarico Kraljevine Jugoslavije GENERALA DRAŽO MII!A*IL©VI