A
■ Ur
primorski u^p
|—-ss-piranska izdaja
Adriatic
splošna banka koper
Maj 1994
POSEBNA ŠTEVILKA
LETO 1
Na referendumu 29. maja
D1ŠKMT OBKROŽENI "ZA"
ODLOČAMO O OBČINI V SEDANJIH MEJAH,
ZA POGOJE S PRISTOJNOSTMI MESTNE OBČINE
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Kakor povsod v Sloveniji, se bomo tudi v občini Piran na referendumu odločali o bodoči podobi naše občinske skupnosti. Marca letos se je na zborih občanov velika večina odločila naj bi naša občina tudi v prihodnje ostala v sedanjih mejah. To so utemeljevali, da je naše sedanje občinsko območje primerno zaokroženo in po svoji ureditvi tudi racionalno.
Občinska skupščina je večkrat posredno načenjala problem reforme lokalne samouprave in pogoje naše občine v njej. Na eni izmed sej so delegati, ne glede na strankarsko pripadnost, soglasno sklenili naj bi tudi v prihodnje ostala naša občina v mejah kot je sedaj. Državnemu zboru smo predlagali, naj bi naša občina dobila položaj mestne občine. Tako organizirana občinska skupnost bi najbolj ustrezala potrebam in koristim naših občanov in našemu bodočemu razvoju.
Spoštovane občanke in občani! Na referendumu v nedeljo, 29. maja se bomo odločali o zelo pomebni zadevi za naše prihodnje življenje: izrekli se bomo za to, da hočemo tudi v prihodnje imeti občino v sedanjih mejah in da naj bi ta imela kot mestna občina pristojnosti v zadevah, ki jih v korist nas vseh lahko najbolj učinkovito urejamo sami. Prepričan sem, da boste izkoristili svojo demokratično pravico in se udeležili referenduma. Na njem pa se izrekli za takšno odločitev, ki bo nam in našim potomcem najbolj v prid.
Predsednik skupščine: Franko Fičur
Rispettabili cittadine e cittadini del Comune di Pirano!
Come in tutta la Slovenia, anche nel nostro Comune al referendum decideremo sulla futura confogurazione della nostra comunita' comunale. Ai comizi dei cittadini che in maržo di quest'anno si sono tenuti in tutte le comunita' lo-cali, una grande maggioranza si e' espressa a favore del Comune come si presenta adesso, cioe' entro i confini attu-ali. La decisione e' stata motivata anche dal fatto che l'at-tuale territorio comunale e' idoneamente circoscritto ed ha un assetto razionale.
L'assemblea comunale ha toccato molte, in maniera indi-retta, Targomento della riforma delle autonomie locali e delle relative possibilita, che essa comportava, per il nostro comune. Ad una delle riunioni, i delegati dellassem-blea comunale, independentemente dalla loro appartemen-za ai partiti, hanno deciso all ananimita' che il nostro Comune anche in seguito alla riforma delle autonomie locali resti nei confini attuali. Alla Camera di Stato e' stata pre-sentata la mozione che il nostro comune riceva lo status di comune municipale. Cosi organizzata, la nostra comunita' locale corrisponderebbe di piu' alle necessita' dei cittadini, con vantaggi per gli stessi, essendo anche la piu' adeguata per il nostro sviluppo futuro.
Čari cittadine e cittadini, al referendum di domenica 29 maggio decideremo guindi in merito ad una questione di vitale importanza per il nostro futuro: esprimeremo il nostro voto, dicendo che anche in futuro vogliamo avere il comune entro i confini attuali, pero' in qualita' di comune municipale, che abbia competenze nelle guestioni che, a vantaggio di tutti noi, possiamo meglio regolare da soli. Sono convinto che vi avvalerete del diritto di partecipare al referendum e che prenderete la decisione che šara' la pi-u' vantagggiosa per tutti noi e per le nostre future gener-azioni.
Il presidente delfAssemblea: Franko Fičur
POSEBNA ŠTEVILKA
primorski u^Hp
pirontko izdajo	I
stran 2
REFERENDUMSKO ODLOČANJE
Konec lanskega leta je državni zbor sprejel zakon o lokalni samoupravi, takoj za njim zakon o lokalnih volitvah, v začetku letošnjega leta pa še zakon o referendumu za ustanovitev občin. S tem smo dobili potrebne zakonske okvire za spremembo sedanjih občin v lokalne skupnosti. Prve dni marca smo se na zborih občanov dogovarjali, kakšno naj bo območje, za katero bi se ljudje na referendumu odločili za meje nove občine. Ponekod so menili, da bodo z območja sedanjih občin ustanovili več novih. Na naših zborih občanov, je velika večina prisotnih v vseh krajevnih skupnostih sklenila, naj bo območje celotne sedanje občine prostor, na katerem naj bi na referendume z glasovanjem odločili o velikosti bodoče občine. Zdaj je pred vrati po vsej Sloveniji drugo dejanje priprav na reformo lokalne samouprave. ( Ta reforma je v bistvu v tem, da naj bi v bodoče občine ne imele, ali pa zelo majhne pristojnosti državnega značaja. Več pristojnosti naj bi imele le tiste občine, ki bodo dobile status mestne občine.) Demokratična pravica prebivalcev je, da se sami odločijo, kakšna naj bo njihova lokalna skupnost. Prvi del te pravice bomo uresničili na referendumu 29. maja. Na podlagi odločitev zborov občanov je državni zbor določil takoimenovana referendumska območja.. V skladu s stališči zborov občanov je za našo občino referendumsko območje celoten sedanji občinski prostor. V nedeljo bomo torej v vseh šestih krajevnih skupnostih na 14 voliščih glasovali, ali naj bi bila tudi v prihodnje piranska občina v sedanjih mejah.
KAKO BOMO GLASOVALI
Na referendumu ne bomo nikogar volili, pač pa samo izpolnili enega izmed dveh možnih odgovorov na vprašanje:" Ste za to, da se na sedanjem območju občine Piran ustanovi občina s statusom mestne občine?" Možna bosta dva odgovora: " ZA" in " PROTI". Če bomo obkrožili " ZA", pomeni, da smo za to, da po zakonu o lokalni samoupravi organizirana občine Piran tudi v prihodnje ostane v sedanjih mejah. Če se bo za tako odločitev izrekla večina občanov, ki bodo prišli na volišče, bo to odraz volje prebivalcev. Državni zbor jo bo potrdil tako, da bo v zakonu o območjih občin določil, da občina Piran zajema sedanje geografsko občinsko območje-
Predvidoma konec leta bo sledilo naslednje dejanje reforme lokalne samouprave. Državni zbor bo razpisal volitve v organe novih občin. Ti bodo od 7 do 3o in še veččlanski občinski sveti,ki jim bo na čelu župan. Tudi tega bomo bržkone izvolili na neposrednih volitvah. Referendum je zelo pomemben del poti do nove reformirane lokalne samouprave. Od odločitve glede velikosti bo marsikaj odvisno. Zelo važno je,da bo občina dovolj velika, da bo zmogla v korist vseh občanov zadovoljivo urejati številne vsakodnevne zadeve skupnega značaja. Večinsko mnenje v naši občini izraženo, tako na zborih občanov kot občinski skupščini in skupnosti Italijanov je, daje naša sedanja velikost občine povsem primerna, da bi lahko organizirali učinkovito občinsko skupnost.
KJE BOMO GLASOVALI ?
Na celotnem referendumskem območju piranske občine, ki obsega krajevne skupnosti Lucija, Nova vas - Padna - Sv. Peter, Piran, Portorož, Sečovlje in Strunjan, bo odprto skupno 14 glasovalnih mest.
OBMOČJE KS LUCIJA
Volišče štev. 1 bo v osnovni šoli Lucija I, volišče štev. 2 bo v osnovni šoli Lucija II, volišče štev. 3 bo v krajevni skupnosti Lucija. Tam bo tudi volišče štev. 4.
OBMOČJE KS PORTOROŽ Na tem območju bosta dve volišči. Volišče štev. 5 bo v krajevni skupnosti Portorož, volišče štev. 6 pa v bivši gluhonemnici.
OBMOČJE KS PIRAN
Na območju KS Piran bodo tri glasovalna mesta. 7. volišče ( od vseh 14 v občini Piran) bo v krajevni skupnosti Piran. V osnovni šoli Piran bosta volišči štev. 8 in 9.
Volišče štev. 10 bo za prebivalce Strunjana v krajevni skupnosti Strunjan.
V	gasilskem domu Sečovlje bodo glasovali volil-ci te krajevne skupnosti, volišče pa bo imelo štev. 11.
V	domu družbenih organizacij Sv. Peter bo glasovalno mesto 12 za volilce tega naselja.
V	domu družbenih organizacij Nova vas bodo glasovali na volišču štev. 13 volilci Nove vasi. Glasovalno mesto štev. 14 bo v domu družbenih organizacij Padna za vse volilce tega naselja.
V	upravni zgradbi občine Piran bo posebno volišče. Tu bodo lahko glasovali vsi, ki bodo 29. maja odsotni in bi želeli predčasno glasovati.
To volišče bo odprto v torek 24., sredo 25. in četrtek 26. maja od 9.00 do 17.00 ure.
Volilci bodo dobili vabila za referendum, na katerih bo podrobno označeno, na katerem volišču bodo glasovali prebivalci posameznih ulic ali delov naselja.
LA MINORANZA ITALIANA NEL CONTESTO DELLE NUOVE AUTONOMIE LOCALI
Senza toccare largomento della stesura dei nuovi statuti comunali mi limitero' ad analizzare le navita' proposte della Legge sulla autonomie locali ed i possibili riflessi che possono aversi sul gruppo mi-noritario autoetono italiano. E' d' uopo specificare che attualmente la minoranza italiana e' organiz-zata in maniera unitaria per i territori mistilingui del Comune di Pirana, vale a dire per tutte le ca-munita' locali tranne guella di S. Pietro.
Le due instituzioni che rappresentano e neli am-bito delle guali si organizza la vita minoritaria sono la Comunita' degli Italiani" Giuseppe Tartini", societa' con circa mille membri ordinari ed oltre gu-attrocento membri sostenieri; attiva culturamente, socialmente e politicamente e la Comunita' auta gestita della nazionalita' italiana, soggetto costi-tuzionale in base ali' articolo 64 della Costituzione della R di Slovenia, che si include nel processo di attuazione dei diritti specifici della minoranza italiana e di cogestione del territorio, in posizione di parita' rispetto ali attuale Assemblea del Comune di Pirana.
La regolazione della posizione della minoranza italiana e' guindi attualmente unitaria per tutto il territorio comunale nazionalmente misto, per cui un eventuale frazionamento del territorio comunale potrebbe necessariamente alla stesura ex novo degli atti fondamentali dei nuovi Comuni con una conseguente possibilita’ di veder diminuito il livello di diritti sinora raggiunto.
Inoltre la Legge sulle autonomie locali neli articolo 25 prevede per i singoli comuni la possibilita' di di-venire con municipali e cita come criteri, tra gli altri, la ^.nza storico ambientale ed il namero di abitanti non inferiore a 10.000 unita'. Il Comune di Pirana ha attualmente 16.000 abitanti ed un eventuale frazionamento ci potrerebbe subito al di sotto della soglia necessaria per aeguisire lo status di comune municipale. Devo specificare che repato- necessario aeguisire guesto status in fun-zione delle competenze allargate del comune municipale che: - determina l' uso dello spazio cittadi-no e armonizza l’ uso dello spazio con i comuni con-termini; - assicura l’ attivita' di instituti informativi e di documentazione, culturali, scientifici, sociali, di tutela e sanita' la cui importanza e' estesa alla comunita' locale piu' ampia o alla repubblica; - assicura la tutela dei monumenti naturah e culturali neli' ambito del comune che di importanza locale. E' chiaro il precipuo interesse della minoranza, che si associa ali' interesse generale, ad essere in-vestita delle citate competenze per poter meglio ge stire la propria esistenza e sviluppo.
Oltre a cio' la citata legge ali' articolo 26 prevede che, guando e' espresso l' interesse particolare dello stato per il mantenimento e lo sviluppo di de terminali territori, tra i guali guelli nazionalmente misli puo’, con legge, venir concesso ai comuni in guesti territori ono status specifico. Questo status permette, tra le altre prerogative, il diritto ad ultert ori finanziamenti teši alla realizzazione del mantenimento e dello sviluppo delle peculiarita' presen-ti nei territori che fruiscono dello status specifico.
L' ort. 39 della legge determina la rappresentanza specfica della minoranza italiana nel consiglio ca munale e la rappresentanza anche negli altri organi del comune, la necessita' di regolare con atti generali specifici inerenti l' esistenza e il finanzia-mento delle istituzioni della minoranza italiana e le modalita’ di espressione del consenso da parte della minoranza alla regolamentazione citata.
Quindi V attegiamento della minoranza italiana in merita alle soluzioni proposte del nuovo assetto delle autonomie locali puo' essere riassunto in una ferma richiesta di attuazione delle disposizioni cos-tituzionali e di legge inerenti la sua posizione e le possibilita' di sviluppo, CHE NON DEVONO RISULTARE MINORI RISPETTO AL LIVELLO Dl TUTELA AC9UISITO ed inoltre dicendo NO al frazionamento del comune in entita' ammin-istrative minori, SI alla gualfica di COMUNE MUNICIPALE e
SI alla concessione dello STATUS SPECIFICO al Comune di Pirana.
Il presidente Sergio Vuk
VOLILNA KOMISIJA
Republiška volilna komisija je na podlagi 14. člena zakona o referendumu dne, 5. maja 1994 imenovala naslednjo volilno komisijo 191. referendumskega območja Piran:
Predsednik: NIKO VAREZIČ, Portorož, Obala 118 (Liberalna demokracija).
Namestnik predsednika: DUŠAN PUH, Obala 93 ( Zeleni Pirana ).
Člani:
1.	) HENRIK KUK. Piran, IX. korpusa 21 (Socialdemokratska stranka).
Namestnik: ANTON KOVŠCA, Portorož, Solinska c. 9 ( Liberalna demokracija).
2.	) JANKO BLAŽEJ, Lucija. Ukmarjeva 6 ( Slovenski krščanski demokrati).
Namestnik: MIRKO POTOČNIK, Piran Tomšičeva 33 (Slovenski krščanski demokrati).
3.	) ANTONIJA SENČAR, Piran, Gregorčičeva 53 ( Združena lista socialdemokratov). Namestnik: BOGOMIL LISJAK. Semova 13 ( Združena lista socialdemokratov).
Sedež komisije: Tartinijev trg 2, Piran.
posebna številka
primorski u^rip
|	- piranska izdaja	j
stran 3
VELIKO RAZLOGOV ZA MESTNO OBČINO
Občinska skupščina je poslala državnemu zboru republike Slovenije zahtevo za pridobitev statusa mestne občine z vsemi pristojnostmi, pravicami in obveznostmi iz 22. člena Zakona o lokalni samoupravi. To svojo zahtevo je naslonila na določila občinskega statuta, na določila zakona o lokalni samoupravi ter na podlagi razprave in sprejetih stališč glede tega vprašanja v krajevnih skupnostih, občinski skupščini, skupščini samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti, v izvršnem svetu. Ne nazadnje tudi na podlagi enotno sprejetega predloga zborov občanov v vseh šestih krajevnih skupnostih, da se sedanje območje občine Piran predlaga kot enovito območje za referendum o ustanovitvi občine s statusom mestne občine. Med razlogi za takšno zahtevo je tudi dejstvo, da je občina Piran narodnostno mešana in obmejna. Iz tega izvirajo tudi nekatere z ustavo določene naloge in obveznosti. Podrobnejša obrazložitev te zahteve široko navaja dejstva, daje občinsko območje
NERAZDRUŽLJIVA CELOTA Z NAZIVOM PIRAN
Skupščina občine Piran je po predhodni razpravi dne, 21.5.1992 na seji vseh treh zborov sprejela stališče, da bo organizirana kot mestna občina. Po uveljavitvi zakona o lokalni samoupravi Skupščina občine Piran zahteva, da se: Občina Piran ustanovi kot mestna občina iz razlogov 1. in 4. odstavka 16. člena zakona o lokalni samoupravi ( Ur. list RS št. 72/93). Občina Piran je mesto, ki ima svoje zgodovinske meje že osem stoletij določene v statutu srednjeveškega mesta Piran in se do danes niso premenile. Današnja občina Piran deluje z vsemi funkcijami mesta.
Samo mesto je danes sestavljeno iz treh krajevnih skupnosti ( Piran, Portorož, Lucija), ki imajo preko 15 tisoč prebivalcev. Občina Piran je v starejši in tudi novejši zgodovini bila koncepirana kot mesto. Sistem prometne povezave, kanalizacijskega sistema, oskrbe z vodo, šolskega, otroškega, zdravstvenega in spomeniškega varstva, pomorskega gospodarstva, upravne organiziranosti ter občutka pripadnosti prebivalcev, tvori narazdružlji-vo celoto mesta z nazivom - PIRAN.
Področje javnega sektorja je poleg občinske uprave in sodišča predvsem sestavljeno iz otroškega varstva, osnovnega šolstva, srednjega in visokega šolstva, kulture, športa, socialnega varstva, zdravstva in komunalnih služb. V občini Piran delujejo: - 5 osnovnih šol z 1928 učenci: - trije vrtci kot samostojni zavodi z 869 vključenih otrok ( 80 % vseh otrok predšolske dobe); - štiri srednje šole in sicer: slovenska gimnazija, gimnazija z italijanskim učnim jezikom, srednja zdravstvena šola, in srednja pomorska in prometna šola; - visoka šola pomorske in prometne smeri. Pri tem je treba omeniti, da delujejo vrtec, osnovna šola s štirimi podružnicami in že omenjena srednja šola kot šole narodnosti z italijanskim učnim jezikom.
V mestu Piran ( Piran, Portorož, Lucija) je možno skrbeti za razvoj mesta kot celote na celotnem območju, kjer je razvoj možno usklajevati v zaključeni prostorski celoti, s prometnega, komunalnega in gospodarskega vidika. Zagotovljeno je predšolsko varstvo in vzgoja, osnovno in srednje šolstvo ter višje in visoko šolstvo, ki pokriva regijske potrebe. Obmorska lega občine, meja s sosednjo državo, zaščiteno mestno jedro Pirana, krajinski parki in soline so
specifičnosti, ki zagotavljajo Piranu poseben položaj, da mora samostojno skrbeti za prostor, ki ga je možno upravljati in mu določati namembnost le v okviru mestne občine. Občina Piran izpolnjuje pogoje zagotavljanja informacijsko dokumentacijskih, kulturno znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali republiko. V Piranu deluje eden najstarejših arhivov v Sloveniji z vsemi podatki o razvoju mesta ter aktualnimi podatki iz sedanjega časa. Na področju kulture je Piran že uveljavil status središča, ki z organizacijo prireditev v ustanovljenem javnem zavodu "Avditorij” z najsodobnejšo dvorano in opremo privlači prireditve, ki so regijskega, večkrat tudi republiškega pomena.
V upravno administrativnem smislu obstoja tradicija in organizacija, da so vse upravne in pravosodne službe organizirane v Piranu z dovolj prostorov za prevzem državnih opravil, v kolikor bo to potrebno. Gospodarstvo Pirana je
odprto v svet. Tu je sedež pomorskega prevoznika Splošna plovba, tu je več kot 1/3 slovenskega tujskega turizma, tuje več drugih podjetij. V Piranu deluje Morska biološka postaja, ki v raziskavi biologije morja in nasploh, ima zelo razvejano sodelovanje z institucijami v sosednjih državah,zlasti v Italiji in na Hrvaškem. Piran ima dva pristanišča in mednarodno letališče. V Piranu, kot obmejni občini so locirani mednarodni mejni prehodi za pomorski, kopenski in zračni promet. Gimnazija z italijanskim učnim jezikom, naravoslovne smeri je edina tovrstna šola na območju kjer živijo pripadniki italijanskega naroda na slovenski obali. Slovenska gimnazija je tudi regijskega pomena. Srednja in visoka pomorska šola so republiškega pomena, saj so to edine šole v Sloveniji, ki zagotavljajo kadre za pomorsko gospodarstvo in velik del prometnega gospodarstva. Ožje mestno jedro Piran je zaščiteno kot spomenik. V Piranu je sedež Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine s kadri, ki so sposobni v bodoči mestni občini in regiji zagotavljati kvalitetno izvajanje varstva na celotnem območju.
ZGODOVINSKI RAZLOGI
Piran je naseljen iz časov pred rimskim cesarstvom in je mesto več kot 2ooo let.Statut Pirana iz leta 1274 je že takrat opredelil občino Piran kot mesto. Tradicija mediteranskega mesta, ki je stoletja zagotavljalo samostojno gospodarsko osnovo za življenje njenih prebivalcev, se je obdržalo do danes. V statutu mesta so bile zbrane vse pravne norme in običaji, ki so se ohranili v Piranu od bizantinske dobe dal-je.Avtonomna "comuna" na piranskem ozemlju je nastala že pred statuti iz leta 1274. V boju za svobodno komunalno ureditev proti poseganju Ogeljske in Beneške nadvlade seje sredi 13. stoletja razvila avtonomna komuna, v kateri je najvišjo oblast predstavljal zbor vseh svobodnih in Veliki svet, sestavljen iz starejših in uglednih meščanov. Zaradi
posebnega odnosa z Benetkami si je mesto pridobilo določene svoboščine, ki jih druga mesta v Istri še niso imela. Notranja samouprava je delovala in ostala neokrnjena. Veliki svet je postal najvišje zakonodajno telo, vsi oblastni organi pa so bili v rokah pirančanov. Centralno ( Beneško) oblast je predstavljal podestat z enim pisaijem in enim redarjem, vendar je tudi ta v določenih zadevah bil le izvršilni organ Velikega sveta. Da je sedanja občinska meja bila že v preteklosti meja mesta Piran, ki je lahko funkcioniralo le v teh mejah, dokazuje podatek, da so Pirančani ( iz sedanjega ožjega mestnega jedra) pridobivali sol, najprej v solinah ob reki Dragonji na eni strani občine, ob potoku Fazan v Luciji in v Strunjanskih solinah , na drugi strani občine. Trgovina se je odvijala s proizvodi kot so vino, sol, in olje v zamenjavo za žito, les, železo in podobne proizvode. Prebivalstvo takratnega mesta Piran je bilo naseljeno v več naseljih, ki so bila in so še danes strnjena mediteranska naselja. Prebivalci so proizvajali vse naštete proizvode na ozemlju občine.Tradicija se je ohranila. Današnje prebivalstvo proizvaja podobne izdelke in pridelke kot so sol, vino, olje, marikultura itd. V današnjevvm času je poglavitna gospodarska dejavnost v piranski občini turizem. Na ozemlju sedanje piranske občine se je ohranila tradicija sožitja dveh narodov, ki jo lahko ohranimo in uresničimo obveznosti, ki izhajajo iz ustave le z ohranitvijo mesta, ki bo imelo poseben status. V zgodovini mesta je obmjenost k molju bila gospodarska osnova življenja in razvoja. Piranske soline so bile stoletja širšega pomena in so oskrbovale širše območje. Pomorski promet, trgovina in turizem so vplivali na koncept mesta z vsemi funkcijami, zlasti pa na upravno samostojnost. Vse funkcije , kijih danes predvideva zakon za mesto, je mesto Piran že imelo in ohranilo skozi zgodovino.
(nadaljevanje na 4. strani)
maj 1994
primorski uMp
piransko i*doja _ I
stran 4
MOJA, TVOJA, NAŠA OBČINA
(nadaljevanje s 3. strani)
NARODNOSTNO MEŠANO OBMOČJE
Izpolnjeni so pogoji iz 26. člena citiranega zakona, da se mestni občini Piran podeli poseben status, saj gre za območje mestne občine, v katerem več kot tisoč let živijo skupaj Slovenci in Italijani kol avtohtoni prebivalci. V njej živi avtohtono prebivalstvo italijanske narodnosti, kar pomeni posebno skrb države in mesta, da se uresničijo vse pravice narodnosti in obveznosti iz Ustave R Slovenije in vseh zakonov, ki opredeljujejo posebne pravice narodnosti. V bodoči občini, ki bi imela poseben status, se vse pravice narodnosti in obveznosti države in občine lažje uresničujejo. Obveznosti države, ki v tem primeru očitno ima poseben interes iz 5. člena Ustave R Slovenije, so tudi finančne narave ( dvojezičnost, šolstvo, kultura itd.), zato bi s pridobitvijo posebnega statusa država in občina lažje izpolnjevali svoje ustavne obveznosti. Občina Piran meji s sosednjo Republiko Hrvatsko na kopnem in na morju ter Republiko Italijo na morju. Mejni prehodi za kopenski, pomorski in zračni promet niso samo lokalnega, temveč državnega in mednarodnega pomena, na meji s Hrvatsko že sedaj delujeta na majhni razdalji dva mednarodna prehoda, prek katerih poteka, zlasti v turistični sezoni, promet iz srednje Evrope proti Jadranski obali in se bo po končani vojni na nekaterih delih bivše Jugoslavije, še povečal. Morska meja s sosednjo Hrvatsko je specifična tudi z mednarodno pravnega vidika in bo, ne glede na dokončno rešitev mejnega spora, potrebno urediti odnose glede na uporabo piranskega zaliva, ki ima strateški pomen za državo ( režim plovbe, dostop do mednarodnega morja, izkoriščanje morja in morskega dna, ekologija, turizem in vrsta drugih vprašanj).Na območju občine Piran deluje moderno mednarodno letališče srednje kategorije, ki povezuje pokrajine v sosednjih državah z našo občino kot turistično zanimivim krajem.
Za občine, ki se bodo odločile za lokalno samoupravno skupnost v okviru sedanjih meja, bo pomenilo to veliko primerjalno prednost. Tam, kjer bodo razdrobili občine, bo med drugim treba kar precej časa, da se bodo ujeli in v novem okviru organizirali potrebne dejavnosti. Občine, ki pa so že zdaj primerno zaokrožene in bodo take tudi ostale, pa bodo pridobile na času in bodo lahko takoj delale za nadaljnji razvoj.
(Omizje na RT Slovenija glede lokalne samouprave)
Kaj je občina? In kakšna naj bo, da ji bomo lahko rekli moja, naša občina? Odgovorov na takšna vprašanja je veliko. In zelo različni. Pa vendar mora imeti občina nekaj, kar je nam vsem skupnega.Predvsem si predstavljamo občino kot geografsko celoto, kot oblast v najožjem pomenu besede. V minulosti je občina imela preveč značilnosti države in premalo tistega, kar bi lahko prebivalci zaokroženega območja dogovorno urejali v korist vseh.
To je temeljna zamisel reforme lokalne samouprave, kot so si jo zamislili po svetu in tudi pri nas. Ob tem prihajajo do veljave dvojni pogledi: občina naj bo majhna in drugi, da naj bo tako velika, da lahko ljudje v njej samoupravno urejajo nekatere temeljne življenske zadeve ( prostor, zadovoljevanje vsakdanjih potreb, zdravstvo, šolstvo, trgovina, pošta, banka in še kaj). In kakšna je sedanja naša piranska občina? Geografsko vzeto je to 46 kv. kilometrov velika površina, kjer prebiva nekaj nad 17.000 ljudi. Na kv. kilometer pride poprečno 370 prebivalcev. Naša posebna geografska značilnost je,
da imamo kar 17,8 kilometrov morske obale ter velik del občinske meje poteka ob drugi državi, to je Hrvaški.
Ob vseh teh podatkih je še obilica drugih značilnosti. Ena je nedvomno ta, da se je naše občinsko območje oblikovalo vrsto let in so se razpletale številne medsebojne vezi. Kar samo po sebi razumljivo je, da se oblikuje več naselitvenih središč.Najstarejše je mesto Piran, novejšega datuma sta Portorož in Lucija, nekdaj pretežno kmečko obrobje Strunjana, Sečovelj, Padne, Nove vasi, Sentpetra pa se tudi oblikujejo v gosteje naseljena središča. Vsi pa so med seboj povezani. Ljudje hodijo iz enega v drug kraj na delo, imajo skupna shajališča za razne vsakdanje potrebe od trgovin, zdravstvenega doma, šol in še mnogo drugega. Ne nazadnje je tukaj izredno povezovalno tudi nastajanje raznih institucij, ki jih ne more imeti vsak kraj, še posebej pa komunalna povezanost.
Za vse to zaokroženo območje je potrebno zaradi koristi vsakega posameznika oblikovati skupna načela ravnanja, ki bi mu lahko
rekli občinska politika. Deset in desetletno nastajanje zaokroženega, med seboj tesno povezanega območja so prispevala, daje naša občina v sedanjih mejah postala organsko povezana skupnost. To so imele gotovo v mislih udeleženci zborov občanov, ko so se odločali, kakšno naj bo referendumsko območje, za katero naj bi se na referendumu odločali dokončno o velikosti in podobi naše piranske občinske skupnosti kot to določa zakon o lokalni samoupravi.
Seveda so pri roki tudi pomisleki, če ne bi bilo bolj prav tudi morda za del občine oblikovati samostojno enoto. Takšnim pomislekom nasproti stoji naslednja stopnica pri organiziranju lokalne samouprave: če se bomo odločili za občino v okviru sedanjih meja, potem naj bi imela ta položaj mestne občine. Brez bojazni, da bi bilo zaradi tega obrobje prikrajšano.
Obratno: kot mestna občina naj bi imela večje pravice tudi z nekaterimi oblastvenimi sredstvi samostojno urejati lokalne zadeve v korist vseh občanov.
Ustanovitelj in izdajatelj
Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Tel.& Fax.: 066/70-185 Opr.prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za javne prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.:
51400-620-63-05-12021 11-6502/85 SB Koper, PE Piran Glavni in odgovorni urednik: Gustav Guzej / Uredništvo: 066/74-005 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefane Luša, Janez Dereggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom:
Graffit Line Izola d.o.o. / Tisk:
Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod 50
Sit.
Po mnenju Urada vlade za informiranje šf.
4/3-12-889/93-23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri sc plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Majska številka Primorskega utripa že v prodaji
ŠOLA S PETIMI ZVEZDICAMI BEL0KRIŠKI ODDAJNIK- NAŠ ČERNOBIL? POGLED K SOSEDOM ( razmišljanje o političnih dogodkih v Italiji)
TRDOVRATNE ČRNE GRADNJE
Dobite ga v vseh kioskih na Obali