■
primorski uir^
|	piranska izdaja__B
Adriatic
splošna banka koper
leto 1/številka 5
cena 50 Sit
Osnovna šola Ciril Kosmač - Piran
ŠOLA S PETIMI ZVEZDICAMI
Prva Unescova šola v Sloveniji ž Evropski projekt "Zdrava šola" ■ multimedijski računalniški center - prehod na najsodobnejšo učno tehnologijo - ravnateljica šole, dipl. psihologinja in pedagoginja Alenka Aškerc. Ravnateljica šole dipl. psihologinja in pedagoginja Alenko Aškerc pou-daija, da morata biti izobraževanje in šola hkrati tudi življenje samo. "Izpolnila se mi je največja želja. V svetovnem letu družine je prišla naša osnovna šola pod skupno streho. Šola naj postane srce našega kraja. Njene zmožnosti so velikanske," je rekla. Ko sva se sprehodili skozi prekrasne prostore, v katerih so delavci opravljali še zadnja dela, sem se znova in znova ustavljala še na sanjskem razgledu, ki krasi to ponosno zgradbo.
(nadaljevanje na 8. strani)
Atraktivni skok za 5.5oo SIT
Podjetje ENLESIOR d.o.o. iz Kranja je pred nekaj dnevi postavilo na bernardinski plaži 60 m visoko ogrodje, nekakšno dvigalo, za BUNGY JUMPING-skoke z elastiko. Marko Štirn,direktor podjetja in ustanovitelj športnega društva Bungy jumping nam je povedal, da so od piranskega IS že dobili potrebno soglasje. Ogrodje bodo poskušali vklopiti v krajino,skakalci so zavarovani, čeprav skoraj ni verjetno, da bi prišlo do kakršne koli nezgode pri skokih.Elastika zagotovo ne zataji... Za en skok z elastiko je treba odšteti 5.500 tolarjev, sevada pa ie treba imeti tudi malo korajže. Vsak skakalec dobi za-pogumno dejanje certifikat.Uradna otvoritev oz.prireditev bo v petek, 20. maja.
Belokriški oddajnik NAŠ ČERNOBIL?
V eni prejšnjih številk Primorskega utripa smo objavili opozorilo našega bralca o škodljivosti sevanja v določenem premeru obeh portoroških radijsko-televizi-jskih oddajnikov. Tehnični direktor RTV Slovenije, gospod Peter Mori nam je na to opozorilo med drugim v obširnem odgovoru navedel:
Z vprašanjem sevanja in njegovega vpliva na okolico oddajnikov smo se začeli intenzivneje ukvarjati pred šestnajstimi leti ob investicijskem programu za postavitev 600 KW srednjevalovnega oddajnika Domžale. Od takrat zdravstvena služba sistematično spremlja zdravstveno stanje vseh posadk na oddajnikih. Zbrani podatki za ljudi, ki so bili tudi celotno službeno dobo izpostavljeni elektromagnetnemu polju, nekateri so tudi stanovali v neposredni bližini močnega oddajnika, ne kažejo, da bi elektromagnetni vodi kakorkoli vplivali na njihovo zdravstveno stanje.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Pogled k sosedom
(Piše Breda Pečan)
Primorcem je Italija ne le zaradi fizične bližine, temveč tudi zaradi poznavanja jezika, sorodstvenih in prijateljskih vezi na oni strani meje in ne nazadnje stalnega spremljanja njihovih medijev, mnogo bolj pregledna v njenem notranjem življenju kot ostalim Slovencem. Zato kljub navidez alarmantnim izpadom skrajnih desničarjev in iredentističnim izjavam novoizvoljenih poslancev Berlusconijeve Forza Italia in Finijevih neofašistov nisem zaznala pretirane zaskrbljenosti primorskih rojakov.
Poznavalci italijanskih raz- mer so komentirali napenjanje mišic naših sosedov s starim slovenskim pregovorom: "Nobene juhe ne poješ tako vroče, kot se skuha!"
(Nadaljevanje na 2. strani)

OPTIMA
ekskluzivni zastopnik pisarniške in sistemske opreme
Olivetti
Koper, Ulica 15. maja 21 Tei: 06631-719, 31-721 Fax.: 06634-079
OD VSEPOVSOD
OD PARIZA DO LONDONA V PIČLIH TREH URAH
EUROTUNNEL- predor pod Rokavskim prelivom, s katerim so povezali kopno Velike Britanije in Francije in ga, ne brez razlogov, imenujejo projekt stoletja, so slovesno odprli 6. maja 1994. Dolg je nekaj več kot 50 km,od tega 37 km pod morjem.Potovanje z vlakom od Pariza do Londona bo trajalo le tri ure,za potovanje pod morjem pa potrebujejo 35 minut. Tunel so gradili skoraj sedem let.
DO BENETK S PRINCEM, DO MAKARSKE S KRALJICO
Na portoroškem Kompasu boste izvedeli vse o umikih vožnje Beneškega Princa v Benetke in nazaj. Če pa vas mika potovanje v Split in na Makarsko riviero,bo najbolje stopiti do tržaškega pristanišča, odkoder, tako poročajo, vsako soboto sredi noči odpluje trajekt Kraljica morja.
BELA KRI IN UMETNO SRCE
Znanstveniki medicinske stroke uspešno prodirajo v vse skrivnosti zdravljenja.Umetna kri ni več nobena posebnost in jo uporabljajo v najbolj nujnih primerih. Zlasti jo dajejo pacientom, ki zavračajo pravo, človeško ( Jehove priče).Poizkusi izdelave umetnega srca, ki bi lahko brez komplikacij nadomestilo pravo, so za zdaj neuspešni. Ni pa daleč čas, ko bomo lahko poročali tudi o tem epohalnem odkritju.
DOLGOVI VSEH VRST
V	zadnjem času veliko govorimo in pišemo o javnem, notranjem, deviznem in še kakšnem zadolževanju. Če so številke točne, naj bi slovenski javni dolg trenutno znašal kar blizu sedem milijard mark, zunanji devizni dolg 1,9 milijarde. Še najbolj nevarno se zdi mesebojno notranje zadolževanje in neplačevanje računov gospodarskih subjektov, kar lahko pripelje do finačnega kaosa, ki smo ga že poznali v času, ko je bila na čelu nekdanje jugoslovanske vlade Milka Planinc .Takrat so morali sprejeti zloglasni predpis o obveznem spoštovanju rokov za plačilo medsebojnih obveznosti.
SVET ZA ISTRO
Hrvaška vlada je pred nedavnim ustanovila v Zagrebu Svet za Istro, ki naj bi ugotovil ali so nekateri elementi statuta istrske Županije v skladu s hrvaško ustavo.
REŽIMA PLOVBE NE BODO SPREMINJALI
Kot je poročalo DELO, so predstavniki hrvaškega in slovenskega notranjega ministrstva sporočili, da tudi letos ne bodo spreminjali poletnega turističnega plovnega režima v Piranskem zalivu. Nekoliko je spremenjen le začetek in konec trajanja. Od prvega junija do prvega oktobra bo tako mogoče brez mejnih formalnosti pluti z ene obale na drugo.
KAKO JIM USPE ?
Medtem ko se eni sprašujejo kako s certifikatom čim prej priti do denaija, drugi to že veselo počenjajo. Certifikat, vreden 3000 mark prodajo za 100 mark, samo, da pridejo do gotovine. Vsaj tako je bilo slišati na zadnjem srečanju menedžerjev v Portorožu. Uradna razlaga glede tega je popolnoma jasna: prvi pogoj za to, da z njim pridemo do denaija je, da ga zamenjamo za delnice podjetja ali pooblaščene investicijske družbe. Šele delnice je po določenem roku mogoče prodati za gotovino. Prodaj a samih certifikatov pa je nelegalna.
ROKA NE BODO PODALJŠALI?
Očitno, da kljub nekaterim namigom roka, do katerega se morajo vsi gospodarski subjekti organizirati kot ena od možnih družb po Zakonu o gospodarskih družbah in uskladiti svoje ustanovitvene akte in druge akte z določili tega zakona , ne bodo podaljšali.Skrajni rok ostaja torej 31. maj 1994. To pa je hkrati tudi čas do katerega je treba urediti vse potrebno za dokapitalizacijo.Kdor se ne znajde sam, mora za urejanje teh formalnosti odšteti kar lep kupček mark.
BUSINESS
V	našem glavnem mestu že nekaj časa uspešno izdajajo dvojezični bilten za mednarodno poslovno komuniciranje BUSINESS.Izhaja vsaka dva meseca v nakladi 5000 izvodov. Izdajatelj biltena je Wagner & Associates Ljubljana,glavni in odgovorni urednik Wil-liam G. Wagner.
POZABILI NA TITA
Kot je poročal Radio Trst A, se nihče od uradnih predstavnikov oblasti na območju bivše in tretje Jugoslavije, ni spomnil obletnice smrti našega pokojnega predsednika Josipa Broza Tita Pravijo, da je bil razsipnež.Sedaj marsikje na območju bivše Jugoslavije, žal ni več kaj zapravljati.
KUNA NOV HRVAŠKI DENAR
Konec meseca bo nova hrvaška valuta KUNA zamenjala hrvaški dinar. Vredna bo 1000 hrvaških dinarjev. Državljani jih lahko zamenjajo do konca tega leta. Po opravljeni denominaciji bo ena nemška marka veljala 3,683 kune.Uspešni protiinflacijski programi hrvaške vlade bodo, kot pravijo, vplivali na stabilno vrednost novega denaija.
POGLED K SOSEDOM
(Nadaljevanje s 1. strani)
Medijski mogotec Berlusconije izgubilo možnost prevlade v obljube o čudežih, ki jih bo parlamentu. Več kot polovica naredil po volilni zmagi, takoj Italijanov ne soglaša s stališči po prevzemu mandata temelji- ekstremne desnice, kar je bilo to oklestil z ugotovitvijo, da se dobro videti in slišati tako v čudežev pač ne da delati. Nje- Milanu na shodu ob dnevu govi volilci se počasi zbujajo iz osvoboditve kot ob praznovan-sanj, ki jim jih je prodajal kraj ju Prvega meja v Torinu, da ni-televizije pred volitvami. Zveza ti ne omenjamo brezštevilnih treh tako raznorodnih strank izjav in protestov preds-
je začela kazati zobe notranjih nasprotij. Primerjava med našimi novopečenimi politiki brez političnih izkušenj in kulture in z vseh vetrov zbranih Berlusconijevih poslancev kaže neverjetne podobnosti. Najslabše od vsega bi bilo, če bi Slovenija takoj z vikom in krikom reagirala na vsako provokativno izjavo naših sosedov, ki nima niti najmanjšega znaka uradnosti. Tako ravnanje bi nas pripeljalo do situacije, ki ji pravimo po domače "izbijanje klina s klinom". To pa ne sodi v svet demokracije, pogajanj in dobrososedskih odnosov.
Italija je kljub volilnemu uspehu desnice še vedno država zmerne sredine in levice. Eno je namreč (pri večinskem volilnem sistemu) število sedežev v parlamentu, nekaj drugega pa dejanska volja volilcev. Za desnico je glasovalo le 43 % volilcev. Ob takem rezultatu pa jim je večinski sistem prinesel 366 sedežev v predstavniškem domu. To pomeni, daje 57 % volilcev predvsem zaradi razdrobljenosti sredine in levice
tavnikov naprednih sil ob izjavah desničarskih poslancev v zvezi z odnosi do Slovenije. Krona vsega je prav gotovo grožnja Evropske unije, da ne bo sprejemala fašističnih ministrov.
Kaj se da iz dogajanj pri sosedih za nas koristnega naučiti?
Strpnost, pripravljenost na pogovor, spoštovanje pravic bližnjega so osnova vsakega normalnega odnosa med posamezniki, narodi in državami. In iz dogajanj v Italiji se da razbrati, da ta temeljna načela demokracije in civilizacije prav gotovo niso sestavni del arzenala desnice in skrajne desnice. Kako bi tudi bila, saj se v arzenale spravlja orožje. Ta načela pa so ORODJE demokratičnih ljudi, ki so tako v Italiji kot pri nas in po svetu, izbrali levico in sredino kot garancijo za spoštovanje človekovih pravic, socialne varnosti in enakih možnosti za vse.
Breda Pečan, poslanka državnega zbora
In kaj sedaj?
Kaj prinaša "dobrega" sprememba pri sosedih našemu narodu, naši državi, in ne nazadnje nam Slovencem ob meji? Predvsem je že očitno, da sledi obdobje, ko bodo "jastrebi" zahtevali mejo na Postojni oziroma Rakeku, in seveda Dalmacijo in Istro. In "golobi" bodo zahtevali vse mogoče pravice za vse mogoče "svoje" ljudi. Pri tem bodo spet tarča Slovenci v Italiji, čeprav morda ne ravno z ricinusom in prepovedjo slovenske besede v šoli in cerkvi. In ne bo govora o tem, da bi ponovno zgradili Slovenski kulturni dom v Trstu, ki so ga požgali, ali da bi vrnili zemljo rodbinam tistih, ki sojih nagnali v Avstralijo ali v Argentino ali v kaljevino Jugoslavijo, ali - joj, je to mogoče? - enostavno ubili doma v domači hiši ali pa n.pr. v Gonarsu ali na Rabu.
V težki situaciji bodo naši sodržavljani italijanskega rodu. Če se bodo obnašali približno lojalno, bodo za esule v Trstu izdajalci, če se bodo pa obnašali tako, kot si esuli želijo, bodo očitno čudni državljani. Potrebno bo torej izredno razumevanje večinskega slovenskega prebivalstva za te stiske.
Novi slovenski državi je uspela modra poteza, ko ob osamosvajanju nismo podpisali dokumenta, ki sta ga podpisali Italija in Hrvaška. Ne
gre za modrost takratne vlade in takratnega ministra, ampak za kolektivno modrost parlamenta. Zopet bomo doživljali znano igro, ko zapornika izmenoma obdelujeta slabi policaj in dobri policaj. Pri tem bo dobri policaj tudi uspešno tržno prodajan Evropi, kot poln razumevanja in pravih rešitev. Dovolj hudo je že to, da se moramo primerjati z zapornikom. Žal pa nas nič krive potiskajo prav v to vlogo. Očitno moramo tudi mi ponovno razviti našega slabega policaja, pa neg' se piše g. Jelinčič ali g. Starman ali kako drugače. In naš dobri policaj^ tudi ne sme ponujati tistih rešitev, ki so za nas zadnja linija še sprejemljivega. Če naši diplomati ne bodo obvladali teh grdih iger sistema, ki se mu reče "sacro egoismo" in ga tako dobro obvladajo potomci Machiavellija, bomo naenkrat opazili, da so nam slekli ne le srajco, ampak tudi kožo.
V ostalem pa lahko pričakujemo s sosedi tisto, čemur se v svetovnem jeziku reče "bussiness as asual". Skratka, uvoz in izvoz in obiske in športna srečanja in kulturne prireditve - včasih z malo preveč poudarjeno nacionalno noto - in izmenjavo in odprto mejo in turiste in narka mane... Vse blagre sodobne Evrope.
Miloš Klopčar
. o-
Po končanih naložbah v restavracije in depandanse
VSE METROPOLOVE GRADNJE
Turizem je dejavnost iz rodu mačk: ne vojna in ne slabe razmere, slovo tržišč in niti sami turistični delavci niso mogli uničiti dejavnosti, ki se je po apokalipsi v letu 1991 uspela spet postaviti na noge.
Portoroški hotelirji Bernardina, Metropola, Palača in Riviere tako spet vsak tolar vlagajo v dolga leta zamujeno, sicer pa nujno prenovo zgradb, ležišč in lokalov in skušajo pri tem "uganiti" okus kupcev gostinskih uslug.
Pri iskanju kupcev v svoji okolici, v Sloveniji in v tujini so velike korake napravili tudi v Metropol hotelih, saj se jih je od lanskega februarja, ko so se preoblikovali v delniško družbo z desetimi hčerami, lotila investicijska mrzlica, da malo takih.
Grand hotel je glava
Po sprejemu filozofije, da je gost kralj, so vse depandanse, dotedanje "satelite" glavnega hotela, spremenili v samostojne sprejemnice za goste, z dostopi, recepcijami in zajtrkovalnicami. Največ uvodne pozornosti je, kajpak, šlo Grandu, ki je, ne na škodo gostov, v stalnem obnavljanju: prenovljenim sobam, klimatskim napravam in novi tehniki sta se pridružili dve restavraciji in sicer Chinatown in San Lorenzo. Še letos pride na vrsto zamenjava pohištva, pa seminarsko kongresni prostori nad sedanjo igralnico, posegli bodo tudi v samo veliko re-
cepcijo in v glavno restavracijo. Hotel, ki ima več ponudbe, kot je zahtevano število gostov, mora slediti potrebam prenavljajoče se igralnice, ki bo po nekakšnem mini novogoriškem vzorcu, v eni etaži nared junija.
Restavracija nove generacije
Še ena od linij približevanja domačemu gostu in kraju je odpiranje restavracije z domačo in posebno tipiko: omenili smo že San Lorenzo in "Kitajko", tu so še Konoba Čamp v avtokampu, Taverna, restavracija Grič ob bazenu v marini in predvsem pivnica z lastno pivovarno (partner Kratochwill), ki je sploh zadetek v polno. Kaže, da nameravajo Mehropolovci, s ponudbo restavracij, poseči tudi v staro mestno jedro Kopra.
Načrtov ne bo nikoli konec Spoznanje, da je treba gostoljubnost tržiti skozi vse leto, bodo utrdili s termalno vodo (vrtanje bodo nadaljevali oktobra), saj bo prav ta poganjala vodni park. Eden od programov je razvejan športno rekreacijski del, še eden pa prometna ureditev, katere srce je v zemljo vkopana garažna metropola. Z deli bi naj začeli 15. novembra, končana pa bo za Veliko noč.
Sodelovanje podjetja s krajani
Delavci Metropol hotelov skušajo, kot pravi vodja investicij RADO BE-DENE, sodelovati s krajem in njegovimi ljudmi na več načinov, saj je dobra ponudba sestavni del slovesa
Učenci Osnovne šole iz Lucije so se na športni uri veselo zapodili po novem igrišču pred športno dvorano v Luciji. Skoraj štiri leta so bili zaradi gradbenih posegov brez njega,sedaj pa bodo imeli na voljo v okviru šolskega kompleksa kar dve zunanji igrišči, ki sicer še nista povsem nared.V dopoldanskih urah lahko uporabljajo tudi prostore v športni dvorani. Občina je torej držala obljubo.
kraja, dopolnjujejo pa jo prav prebivalci. Žal pa je upravni sistem tisti, ki po Benedetovih besedah, s težavo sledi novim potrebam, čeprav skušajo samo dobro gospodariti na svoji zemlji. V Metropol hotelih si že želijo, da bi ljudje kraja in občine začeli pisati turizem z veliko začetnico, saj lahko uspešna dejavnost omogoči tudi življenje s podobnimi predznaki.
Zoran Debenjak
INVITA d.o.o.
Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105, 66320 Portorož Tel/Fax: 066/70-584
Prodajate, kupujete, oddajate ali najemate
HIŠE - STANOVANJA POSLOVNE PROSTORE LOKALE - ZEMLJIŠČA ?
Pokličite nas.
Uredimo tudi ustrezno dokumentacijo.
INVITA d.o.o.
TURIZEM ZA RAZVOJ Fotovodnik po Piranu
Mnogi politiki so v predvolilnih obljubah prisegali na pomembnost turizma kot dejavnosti, ki bo nosilec razvoja nove države. Na podlagi izkušenj lahko ugotavljamo, da je na tem področju ostalo samo na besedni podpori, ki je žal celo strankarsko obrau navana.
Pa vendar hotelirstvo z investicijskimi posegi, ki so naravnani na področje obnove objektov in priprav na vlaganja v infrastrukturo, nakazujejo svojo trdoživost in donosnost. In to vse ob statističnem podatku cca 30 % zasedenosti ( dolgoročni cilj obalnega turističnega hotelirstva znaša 50-60 %) na letni ravni.
Kot gospodarstvenik sem si vedno dejal "ne želi si pomoči" širše družbene skupnosti. In v tej panogi jo ne potrebujemo - pomoči, namreč le makro- ekonomske /ukrepe, ki ne zavirajo naše dejavnosti.
Prepričan sem, da bo mnogo državljanov Slovenije naložilo svoje certifikate v hotelirstvo, saj ima le ta pozi-
tivno akumulacijo, kar vsaj v prvi vrsti zagotavlja ohranitev realne vrednosti pridobljenih delnic na kratki rok, na daljši pa stabilne dividende na ravni obrestnih mer na vpogled (do leta 2005). Seveda to ni samo po sebi dodeljeno, temveč v vis& ki soodvisnosti od vodstvenih ekip, ki bodo vodile omenjene firme. Zamenjava certifikatov za delnice hotelskih podjetij bo povečala soodvisnost prebivalstva in turističnega gospodarstva, saj obstajajo naravni antagonizmi, ki so objektivni. Posledično se to odraža v težavah pri usklajevanju pogledov na razvoj kraja, kvalitete življenja v njem in dosego prepotrebnih kompromisov, da postane kraj turistično zanimiv. V primeru, da se slednje ne doseže, ne smemo kriviti ne Ljubljane kot centra politične in finančne moči, temveč le sami sebe in svoje nesposobnosti. Marje to cilj?
Franc Ohnjec
Institut za komunikacije in informatiko v Ljubljani je aprila izdal turistično karto-zgibanko FOTOVODNIK po PIRANU. Karta je namenjena obiskovalcem, ki se zadržijo v mestu le krajši čas in bi želeli videti in zvedeti čimveč o njem, kakor tudi tistim, ki bodo preživeli v mestu več dni.
Osnova karte je vertikalni aero posnetek Pirana z vpisanimi imeni ulic. Na njej sta vrisani Zgodovinska pot, ki popelje mimo pomembnih zgodovinskih
podjetij. Končno so se odločili za tujega
»M—
spomenikov v mestu in Sprehajalna pot, ki obiskovalca popelje na sprostitveni sprehod po piranskih uličicah in bližnji okolici do razglednih točk. Poti sta opremljeni s fotografijami omenjenih objektov in njihovimi nazivi. S fotografijami je prikazan tudi Svet kulture (muzeji, galerije, itd). Na sprednji strani je tudi seznam ulic, turistične informacije, vetemica vetrov...
Na hrbtni strani je zgodovina Pirana, kratek opis najzanimivejših objektov in kulturno zgodovinskih spomenikov; z besedo, s fotografko in zemljevidom je prikazana tudi zanimiva bližnja okolica mesta (Fiesa, Sečoveljske soline, Forma Viva...), njegovo širše zaledje in obilo turistu pomembnih informacij (prometni režim,	prireditve,
šport, izleti ...). Fotovodnik je štiri-jezičen (v slovenskem, italijanskem, nemškem, angleškem). Dimenzija karte - zgibanke je 90 x 60 cm.
Referendumsko ogledalo
ODLOČITEV JE PRED VRATI
Po večletnih pripravah na spremembo lokalne samouprave je pred vrati naslednje kompletno dejanje: 29. maja bo po vsej Sloveniji referendum. Na njem se bodo volilci odločali o ozemeljskem območju svojih občin.
V prvi polovici marca so se na zborih volilcev občani odločali, na kakšnem območju naj bi izpeljali referendum: naj bi ostali v okviru sedanjih občin ali pa se razdelili na več novih. V naši občini se je takrat na (slabo obiskanih) zborih volilcev večina odločala, naj bi tudi v bodoče v mejah sedanje občine ostala ena občinska skupnost. Zato bomo na referendumu 29. maja odločali o vprašanju "Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?" Možnost bomo imeli obkrožiti besedo 'Za" ali "Proti".
Povzemamo nekaj mnenj naših sogovornikov.
ŠTEFANIJA RADOJA, upravnica PTT Lucija:" Če občino razumemo kot stavbo v katero moraš zaradi urejanje te ali one stvari, potem moram izraziti svoje pomisleke glede občine Pvran.Pred-vsem	zaradi
prometne ureditve oz. dostopa. Načelno sem proti dro bitvi občine, vendar mislim, da bi Lucija v perspektivi lahko to postala ,sqj že sedaj predstavlja določeno zaokroženo celo to. Ne nazadnje ima to naše malo mestece že okoli 6000 prebivalcev.Če bi Portorož sodil k Luciji, bi to bila lepa občina!"
MARIO STEPIN
iz Lucije, po močnik poslovodje portoroške bencinske črpalke OMV ISTRA: " Občani bomo imeli priložnost, da na referendumu izrazimo svojo voljo. Vendar sem mnenja ,daje do bro in pametno, če ostane piranska občina tudi v bodoče takšna kot je. Bojim se namreč velikih stroškov, ki bi zagotovo nastali z drobitvijo občin. V sedanjem času si tega ne moremo privoščiti. Sicer pa, kaj bomo občani in delavci pridobili z novo lokalno samoupravo in ali bomo poslej res odločali o pomembnih stvareh, o delu in življenju v naši občini?"
LIDIJA VODOPIJA iz
Kampolina, zaposlena v Ta bočni, poslovodk-inja v prodajalnah Tobak Piran:
"Menim, da je prav, da ostane občina Piran še naprej enotna.
Premajhna je, da bi jo delili na več samosta jnih
samoupravnih lokalnih skupnosti. Za to ne vidim nobenega pravega razloga. Verjetno bi z drobitvijo sedanje občine, imeli še več administracije.Saj veste kako gre to,še ena občina, še en predsednik...Ne vem kakšne kriterije jemljejo,da so predlagali toliko občin v Sloveniji? Večji bodo davki,nekdo bo vse to na koncu moral plačati.
Če bi na primer preselili občinsko administracijo oz. njen sedež v Lucijo, v Piranu ne bi bilo več nič. Vse bi zamrlo. Že tako so problemi z obiski zaradi prometne zapore."
Wr
ZAPLETENA POLITIČNA UGANKA
Po temeljnih demokratičnih pravilih je poslanec človek, ki so ga izbrali volilci določenega območja, da jih kot njihov predstavnik zastopa v skupščinskem telesu. V našem zapletenem političnem sistemu pa je to pravilo postavljeno na glavo.
V državnem zboru nas naj bi zastopal v občini izvoljeni poslanec Jaša Zlobec. Ko mu je ugasnil mandat ob odhodu za veleposlanika, ga je zamenjal naslednji z liste tedanjih liberalnih demokratov Janez Jug. Čeprav je doma iz Izole, bi menda lahko na prste obeh rok našteli tiste, ki ga sploh poznajo.
Pri nas ni niti kandidiral, niti ni bil izvoljen. In koga predstavlja? Liberalno demokracijo, porečete, ker je pač član te stranke. Že, toda vso stranko? Okol-
je, ki ga ne pozna, in ono ne njega?
Pa pustimo to butalsko volilno geometrijo. Malo bi se dalo to popraviti, če bi se poslanec predstavil piranskim volilcem. V proračunu republiške skupščine je kar precej denarja za funkcioniranje poslanskih pisarn. Poslanec Janez Jug pa ne nadaljuje niti tistega, kar je začel njegov predhodnik Jaša Zlobec. Vsaj enkrat mesečno je sedel v eni izmed pisarn občinske skupščine in se tako vsaj individualno predstavljal ljudem.
Volilci imamo pravico obrniti se na svojega poslanca. Na koga naj se obrnemo? Kakšna je ta strankarska demokracija in logika? Mogoče bi jo lahko pomagal pojasniti Janez Jug?
Piero Ronchi
Barometer meseca
1. aprila BREZPOSELNOST SE SUŠI - Marca je bilo v Sloveniji za neko/ odstotkov manj ljudi brez dela kot mesec dni prej. V vseh treh obalnih občinah je bilo 5408 brezposelnih, od tega v občini Piran 1154, v Izoli 1304 in v Kopru 2950.
3. aprila IZPOLNJENA POSLOVNA BESEDA JE DVOJNO VREDNA -Tako kota so napovedali, so tik pred Veliko nočjo dokončali preureditev trga ob Grand hotelu Palače. V notranjosti se je vse za nekaj dni zavleklo. V april so razpotegnili preureditev Lido bara in prireditveno gostinske dvorane Tivoli. Stari hotel Palače je vse bolj zelen od zavisti, saj gre za druge več stotisoč mark, zanj pa ne ostajajo niti mrvice.
14. aprila - RAZPOLOVLJENA SKUPŠČINA - Navzlic soglasnemu sklepu predstavnikov strank, da bodo ne glede na izid glasovanja o postopku za izvolitev novega izvršnega sveta, pospravili pod streho še druge aktualne točke dnevnega reda, je skupščina ostala na pol pota. Po nekaj točkah dnevnega reda so nekateri (večidel iz opozicijskih vrst) šli raje na kavico in je bila seja v nadaljevanju nesklepčna. Figa v žepu postaja pogosta razvada.
16. - 17. aprila - V ZNAMENJU TARTINIJA - Dva večera glasbenih užitkov: prvega dne koncert mladih violinistov in violočelistov z območja Alpe - Jadran. Drugi večer koncert v počastitev Tartinijevega rojstnega dne v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije.
22. aprila - OKINČANA PIRANSKA SPREJEMNICA - S pestri kulturnim programom in z uvodnim govorom skupščinskega predsednika Franka Fičurja proslavili državni praznik Dan upora v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte za osvobodilni boj proti nacizmu in fašizmu.
24. aprila - POMLAJENO JURJE VO - Z različnimi prireditvami so obudili spomin na piranskega farnega patrona Sv. Jurija. Razen prireditev verske vsebine so bili na sporedu tudi kulturni in športni poslastki. 27. aprila- ZA ŠČEPEC SE ZONSKEGA VZDUŠJA - Celotna občina je dobila turistično podobo. Po številu gostov (malo manj po urejenosti in pripravljenosti) se je nekaj dni vrstila podoba življenja poletne turistične sezone.
29. aprila - BIOLOŠKO ČIŠČENJE JEZERA - Dr. Vladimir Grig je še z nekaterimi sodelavci začel preskusno s prvo etapo biološkega čiščenja sladkovodnega jezera v Fiesi. Zanimivost ki obeta biti svojevrstna učinkovita privlačnost za raznolike druge primere.
29. aprila - V VIPAVI NOVO ROJSTVO TANTADRUJA - Novi slovenski film po tej noveli Cirila Kosmača bo nared do jeseni. V množičnih scenah bodo sodelovali statisti, ki dobijo po 3500 tolarjev dnevno, lastniki koz, ovc in konj ki nastopajo v filmu pa tudi prav toliko.
. o
naiz molj z_________
Morje- bogata njiva
Izraz marikultura, ki ga ljudje večkrat zamenjajo z "many kulturo" (denarno kulturo), "malo kulturo" (nizko kulturo oz. nekulturo) in drugim, pomeni gojenje rib, rakov, školjk, alg in drugih morskih organizmov v morju. Marikultura je del širšega pojma akvakultura, ki zajema vse vrste gojenja v vodah.
Akvakultura je leta 89 proizvedla na svetu 13,2 milijona ton v skupni vrednosti 19 milijard US $, 51,4 % proizvoda predstavljajo ribe, 23,8 % morske alge, 20,2 % školjke, 4,4 % raki. Od 13,2 milijonov ton proizvodnje odpade na Azijo 84 %, Evropo 7,9 %, Severno Ameriko 3,4 %. Vodilni deželi sta Kitajska in Japonska.
Marikultura v slovenskem morju je izvozno usmerjen gospodarski program, ki sloni na lastnem znanju in zagotavlja najdragocenejše jadranske ribe ter školjke. Obenem omogoča popestritev jedilnika z morskimi sadeži.
Primeren prostor - sečoveljske soline Prostor, primeren za te dejavnosti so predvsem sečoveljske soline in morje pred solinami - ribolovni rezervat.
Sečoveljska lokacija je v mnogočem izredno ugodna zaradi površine nad 100 ha tik ob morju. Na srečo je Portoroški zaliv široko odprt in dovolj maritimen, da ni pričakovati bistvenih težav s pomanjkanjem kisika v površinskem sloju, kjer se odvija gojenje. Visoka produktivnost tega morja omogoči hitro rast školjk.
V Strunjanskem zalivu in zalivu Sv. Jerneja so se razvila predvsem gojišča školjk klapavic.
Tržni proizvodi marikulture dosegajo najvišji cenovni in kvalitetni razred, zato je proizvodnja usmerjena predvsem v gojenje visokokvalitetnih morskih proizvodov. Vsi morski proizvodi našega področja imajo identične morfološke in organoleptične karakteristike z italijanskimi, zato bo kljub pričakovanemu zasičenju najpomembnejšega evropskega tržišča (italijanskega) vedno dovolj mesta tudi za naše proizvode.
Ribe, klapavice...
Gojenje rib poteka v mrežnih kletkah - ki so obešene na plavajoče ploščadi. Vsaka kletka 140 m3 nosi približno 2 toni odraslih rib. Ribe nase-
limo kot mladice iz drstišč, cca. 2-3 kg težke. Gojenje rib - brancinov in orad jev tem trenutku najbolj donosen posel, saj dosegajo ribe ustrezno ceno; večje težave povzroča le dolg gojitveni ciklus.
Vzgoja klapavic poteka na plavajočih gojitvenih linijah ki jo sestavlja 12 plovkov prostornine cca. 200 litrov, medsebojno povezanih z vrvmi. Linije, dolžine 100 m, so sidrane z masivnimi betonskimi bloki, teže 1,5 tone. Proizvodnja konzumnih školjk znaša 8 ton na linijo v enem letu.
Školje so v najlonskih mrežicah, obešenih na gojitvenih! linijah. Prodajno velikost doseže školjka v letu in pol, računajoč od pritijanja mladic na gojitvene linije, pa do prodajne velikosti, tj. preko 6 cm dolžine.
Delo je v glavnem ročno in se večji del odvija na morju. Mladice se v velikosti 1,5 do 2 cm postrga z gojitvenih linij in nasadi v PVC mrežice odgovarjajoče velikosti. Tako nastale šope školjk, dolžine 2,5 m, privežjo na gojitvene linije, kjer ostanejo 4 do 5 mesecev, da dosežejo velikost 4,5 do 5 cm. Tedaj je potrebno ponovno presajevanje školjk v večje mrežice. Novo nastali šopi školjk ostanejo privezani na linije vse do prodaje.
Raki, listi, rombi
Gojenje rakcev - gamberov poteka v solinskih bazenih, tako da naselimo mladice rakcev v bazene, hranimo jih z ustrezno hrano in, ko odrastejo, izlovimo že po nekaj mesecih.
Razen že obstoječih kultur pripravljamo še gojenje morskih listov, rombov in drugih rib v bazenih in potopljenih kletkah, prav tako razne vrste školjk (kočice - vongole, pokrovače - kapesante). Poskusili smo tudi z gojenjem alg, vendar brez večjih uspehov,
Osnovni problem naše marikulture je v tem, da smo slovenski podjetniki prepuščeni samim sebi. V neposredni soseščini EGS subvencionira vlaganje v to področje najmanj do 50 %. Zato lahko upravičeno trdimo, posebej če vemo, da velja že dve leti prepoved izvoza klapavic v EGS, da ima marikulturni kruh, tako kot ribiški, sedem skorij-
mag. Radoš Jenko, dipl. biol.
Ograjeno morje
Od pomolov in iz marine ob slovenski obali se bo prihodnje mesece podalo na plovbo po Jadranu prenekatero plovilo z našo in tujo registracijo. Take ljubitelje pomorskih poti bo razveselilo dejstvo, da bo letos na hrvaškem delu Jadrana zelo malo "prepovedanih" območij. Državna meja bo sicer ovira, na njej pa se obeta večji red kot lani.
Po novem odloku hrvaške vlade se mora vsako več kot 4 metre dolgo, v tujini registrirano plovilo najprej oglasiti v najbližjem, za mednarodni promet odprtem pristanišču. Lastnik oz. poveljnik plovila mora seveda imeti veljavne dokumente.
Za plovbeno dovoljenje po hrvaškem delu Jadrana bo treba odšteti od 40 do 500 mark kot nekakšno takso za varnost plovbe. Prijava ob prihodu, kot tudi ta taksa, naj bi veljala za leto dni.
S tako zbranim denarjem nameravajo financirati signalne naprave, nadzor nad morjem tudi iz zraka ter tudi obalno stražo za pomoč ob nesrečah in reševanjih.
Režim v piranskem zalivu pa bo takšen kot lani. Čolni ali jadrnice bodo lahko zanlule do severne savudrijske obale, ne bodo pa smele ostati na sidrišču čez noč. To praktično pomeni, da bo na hrvaški strani piranskega zaliva kopanje dovoljeno brez običajnega prehoda z mejnimi formalnostmi.
L. K.
BELE LADJE IN TURIZEM
Zamislimo si, da bi prostor v zalivu med Portorožem in Sečo spet vrnili v nekdanje stanje, ko so bila tam solinska polja. Ne le zaradi podobe, tudi po svoji vsebini bi se Portorož vrnil v šestdeseta leta. Bele ladje, gozd jamborov in ljudje, privezani iz ljubezni do morja, to je tudi značilnost sedanjega Portoroža. Portoroška marina ima ob svojih privezih, hangarjih in na kopnem prostora za 800 do 1000 plovil. Kar težko si je predstavljati, kakšno vrednost pomeni vse to občasno zbrano, sicer po morja širjavah plavajoče bogastvo. Življenje ob njem in z njim pa je nekaj posebnega. Njegova podoba je slikovito privlačna še posebej, kadar se zbere tudi po sto in še več jadrnic ob velikih regatah.
V prvih štirih mesecih je v
portoroško marino priplulo 160 različnih plovil z zastavami desetih različnih držav. Dodatno pa so za pripravo na kopnem pripeljali 17 plovil iz šestih različnih držav.
Z njimi so seveda prišli tudi popotniki, turisti, Zabeležili so nad 600 nočitev mornarskih gostov. Življenje v marini se nepretrgano odvija. Posebno v sezonskem času eni prihajajo, drugi odhajajo. Med njimi so pretežno zahtevnejši gostje. Zaradi geografske lege in tudi zaradi dobro organiziranih in kvalitetnih storitev je revija Yaht v svoji 20. številki ocenila, da sta marini	v
Saintes-Maries-de-la-Mer v južni Franciji in v Portorožu športni pristanišči, ki jima skoraj ni mogoče očitati pomanjkljivosti.
TRDOVRATNE ČRNE GRADNJE
Pomen morja in obale za državo Slovenijo je izjemen.
S tem prostorom smo dolžni gospodariti tako, da bo omogočal tukajšnjim prebivalcem ekonomsko preživetje, sedanjim in bodočim generacijam slovenskih državljanov pa enakopraven dostop do morja:
1.	Kakovostno nepreobremenjeno okolje je pogoj za uspešen turizem in s tem ekonomijo pianske občine ter turizem v Sloveniji na sploh.
2.	Ob dejstvu, da v povprečju premoremo le dobra dva cm obale na državljana Slovenije, pomeni vsaka uzurpacija tega prostora s strani posameznikov kratenje pravice vsem ostalim državljanom in bodočim rodovom.
Tako zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, kot njegove spremembe in dopolnitve nedovoljenega poseganja v prostor ne dopuščata. Nedosledno izvajanje sankcij in praksa, ki je prej ali slej izvršena dejanja legalizirala, pa je približno 1 % najbolj drznih slovenskih državljanov napotila na pot črnograditeljstva.
Kakšne posledice je to imelo za piransko občino, lahko razberemo iz ugotovitve SO Piran sprejete na skupnem zasedanju vseh zborov posvečenemu problematiki črnih gradenj 18. 2. 1992: "SO Piran ugotavlja, da so nedovoljeni posegi v prostor v občini Piran narasli tako, da resno ogrožajo naravno ravnovesje, normalno življenje in pravni red."
Posebnosti piranskih črnih gradenj
Če za Slovenijo v povprečju velja, daje velik del črnih gradenj nastal tudi iz socialne stiske in na manj spornih zazidljivih zemljiščih, je položaj v Piranski občini docela drugačen. Statistika črnih gradenj, za katere je bila vložena zahteva za odlog prisilne izvršbe nam kaže:
1.	Glede na 379 prijavljenih primerov in upoštevaje velikost ozemlja in število prebivalcev, je piranska občina kar 5 x bolj obremenjena od slovenskeg apovprečja. Res pa je, da je velik odstotek prijavljenih tudi rezultat pritiska na črnograditelje, ki ga je občina Piran predvsem v zadnjem času intenzivno izvajala.
2.	Večina črnih gradenj je močno razpršena po nezazidljivih zemljiščih.
3.	Skoraj četrtina posegov je znotraj
krajinskih parkov in kulturnih spomenikov.
4.	Med posegi na
nezazidljivih zemljiščih sta kar dve tretjini počitniških -sekundarnih bivališč.
5.	Med posegi na nezazidljivih
zemljiščih sta kar dve tretjini na 1. območju kmetijskih zemljišč.
6.	Med posegi na nezazidljivih zemljiščih so le redke izjeme tisti, k so nastali iz socialne stiske.
7.	Pogosti so primeri, ko so zasebniki gradili na tujem, tudi na družbenem zemljišču.
8.	Pri večini črnih gradenj na nezazidljivih zemljiščih gre za začasne, nedograjene, ali kako drugače manjvredne objekte.
9.	Večina investitorjev je bilo pred gradnjo ali med njo tudi uradno seznanjenih z nelegalnostjo posega. Vsaj polovica jih je bila v inšpekcijskem postopku. Za tretjino posegov na nezazidljivih zemljiščih je že bila izdana odstranitvena odločba.
Na osnovi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je občina Piran pripravila osnutek PUP za sanacijo degradiranega prostora, v katerem predlaga legalizacijo 38 % prijavljenih posegov. Torej za vse posege, za katere je menila, da posledice posega na prostor niso PUP = PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI
S pritiski hočejo legaliziranje
Pojavljajo se veliki pritiski s strani črnograditeljev naj občina legalizira vse prijavljene črne gradnje. Ugotavljamo, da bi imela taka legalizacija glede na specifične razmere v občini Piran naslednje posledice:
1. Legalizacija tako razpršenih posegov bi pomenila neracionalno urbanizacijo velikega dela zaledja, z velikimi dodatnimi posegi v prostor zaradi zagotovitev infrastrukture.
2.	Tako na pol urbanizirano okolje pogojuje nove
nedovoljene posege v prostor.
3.	Z legalizacijo velikega števila sedaj skromnih objektov bi bila dana možnost velikega povečevanja
zmogljivosti,
kar je zakonita pravica vsakega legalnega stanovanjskega objekta. To lahko pomenit udi za deset in več odstotkov povečano obremenitev infrastrukture v najbolj kritičnem sezonskem obdobju.
4.	Prizadeto bo že sedaj kritično naravno ravnovesje.
5.	Zaradi velikega števila posegov na najbolj krajinsko občutljivih področjih bo prizadeta podoba kulturne ‘krajine, ki predstavlja velik adut turizma.
6.	Degradacija nekaterih zakonsko zaščitenih območij (parkov) pomeni, da ta področja ne izpopolnjujejo več kriterijev, na podlagi katerih so bila razglašena.
7.	Degradirana bodo celovita kmetijska območja.
8.	Degradirani bodo sistemi varovanja gozdov.
9.	Degradirani bodo varovalni pasovi vodnih virov.
10.	Z legalizacijo tako razpršene gradnje bi bilo vsako prostorsko planiranje v bodočnosti močno okrnjeno in drago. Nemogoče je oceniti stroške, ki bi zato padli na ramena vseh državljanov. Poglejmo si zelo realen scenarij:
V kratkem času bodo znani poteki tras nove oblane ceste. Takrat se bo ugotovilo, da so nekatere sedaj legalizirane črne gradnje znotraj koridorjev. Družba bo v primeru gradnje ceste morala plačati ogromne odškodnine za odstranitev teh objektov, ki jih je pred kratkim legalizirala.
11.	Z legalizacijo počez bi vzpodbudili nadaljnje nedovoljeno poseganje v prostor, saj je za vsak poseg mogoče izsiliti legalizacijo.
12.	S takim nagrajevanjem uzurpator-jev država in njeni organi izgubljajo vsako legitimnost pri poštenih državljanih.
Za poštene kazen, kršilcem nagrada...?
SO Piran je leta 1992 na zasedanju, posvečenemu črnim gradnjam, kot osnovno smernico za sanacijo in razreševanje razvojnih napak iz preteklosti opredelila razbremenjevanje okolja. Smernice in sklepe iz tega zasedanja Izvršni svet SO Piran dosledno upošteva pri pripravi PUP za sanacijo degradiranega prostora. Doživljamo močne legalne in nelegalne pritiske s strani črnograditeljev. Ne nazadnje gre za ljudi, ki so že dokazali, da si upajo. Motiv pa je dovolj otipljiv: večina izsiljenih lokacij na nezazidljivem zemljišču v občini Piran bo po plačilu vseh stroškov na trgu še vedno mogoče prodati z najmanj 100.000 DEM čistega dobička.
Kako lahko tako nagrajevanje uzurpacije razložimo poštenim državljanom ž investitorjem, ki jih čakajo naslednji postopki: - sodelovanje na licitaciji ali nakup zazidljive parcele na trgu za visoko tržno ceno,
-	omejene možnosti realizacije objekta tako glede lokacije, lege, oblike in velikosti (zaradi upoštevanja določil iz veljavnih prostorskih aktov),
-	plačilo celotne projektne dokumentacije,
-dolgotajno in drago pridobivanje soglasij, lokacijskega in gradbenega dovoljenja,
-	plačilo celotnega komunalnega prispevka, preden se gradnja sploh lahko prične, itd.
V primeru legalizacije počez lahko pričakujemo legitimen odpor večine državljanov, ki bodo za svojo poštenost dvakrat kaznovani:
1.	Ker si niso pridobili ugodnosti, ki so jih deležni investitorji nedovoljenih posegov v prostor,
2.	ker bodo tudi v bodoče solidarnostno plačevali za posledice teh posegov. Razložili smo specifične prostorske danosti in značilnosti prijavljenih črnih gradenj v občini Piran, zaradi katerih tako izrazito odstopamo od slovenskega povprečja. Strokovni pristop k izdelavi PUP mora v okviru zakona in navodil za pripravo PUP upoštevati tudi to specifiko.
Žare Lipušček
Razumljiva, a neopravičljiva zamuda
Eden največjih posegov v prostor v Portorožu se v prihodnjosti obeta na takoimeno-vanem turistično-stanovanjskem območju Metropola. Po dokaj razvlečenih pripravah je nared osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi prostorsko-ureditvenega plana za to območje. Prerešetati bi ga morali na eni izmed minulih sej občinske skupščine, ki
pa ni bila sklepčna. Tako je ta osnutek v hladilniku, čeprav se mudi in je 12. ura zanj že odbila.
Kot navaja 3. člen osnutka, PUP obravnava spremebmo dopolnitve v naslednje predvidene prostorske pobege: gradnjo garažne hiše z dvema uvozoma in izvozoma, razširitev pritličnih prostorov Casinoja in ureditev American - bara, adaptacijo posameznih objektov v kvalitetne apartmaje, dozidave in nadzidave obstoječih objektov, spremembo namembnosti nekaterih delov, spremembo in dopolnitev internega cestnega omrežja, dovoza in parkiranja ob hotelih Marita, Barbara in Lucija, spremembo in dopolnitev komunalnih, energetskih in PTT-naprav ter zunanje ureditve. Kakor v nekaterih drugih hotelskih hišah, so se tudi pri hotelih Metropol letos z veliko vnemo lotili kar zajetnega preurejanja in dograjevanja turističnih objektov. Nekateri, kot denimo garažna hiša, bodo počakali na čas po glavni letošnji turistični sezoni.
Kar nekaj izmed predvidenih objektov, ki so navedeni v 3. členu, pa je že sredi preureditvene vročice. Tako tečejo zdaj gradbena dela na preureditvi pritličja Casinoja, adaptacija posameznih objektov ter sprememba namembnosti delov objektov. V času, ko je v piranski občini veliko zavzetosti, da bi prišli do dna kar precejšnjemu številu črnih gradenj, pa je velik razkorak med sicer pripravljenim osnutkom, še nesprejetem odloku o spremembi in dopolnitvi PUP za to območje ter preureditveno vnemo. Poraja se kar nekaj načelnih vprašanj: od funkcioniranja pravne države do potrebnega usklajevanja med sicer pohvalnimi pobudami in težnjami, in normativnimi interesi širše družbe. Principielno urejevanje zadev pri gospodarjenju s tem dragocenim prostorom in tudi ustvarjalna pobuda sta v nevarnosti, da bosta nasedli na dokaj ostre čeri.
Gustav Guzej
primorski utHp
I '-H3»J- pironsko izdaja	I
Belokriški oddajnik
NAŠ ČERNOBIL ?
(nadaljevanje s 1. strani)
V literaturi je veliko napisanega, kako vpliva elektro magnetno sevanje na človeka. Sevanju smo izpostavljeni praktično povsod in to od nekaj herzov do najvišjih frekvenc, včasih pa še ion-izacijskim sevanjem. Okolica srednjevalovnih oddajnikov je torej le majhen specifičen primer v obilici vrst sevanj.
Pri nas si prizadevamo čim bolj upoštevati mednarodno priporočeno načelo ALAHA, ki pravi, da je treba stremeti k čim nižjim vrednostim vseh mogočih poljskih jakosti.
Pri postavitvi 600 KW oddajnika v Domžalah je zavod za varstvo pri delu postavil določene pogoje. Podobne pogoje je postavil tudi ob zagonu 300 KW oddajnika na Belem Križu.
Po strokovnih meritvah in navodilih mariborskega zavoda za varsto pri delu je sevanje v okolici oddajnikov, pa tudi pri 300 KW oddajniku na Belem Križu, precej pod dovoljenimi, a strogimi nemškimi normami.
Ker se zavzemamo za načela ALAHA, skušamo izkoristiti vsako možnost za zmanjšanje polja sevanja. To pa je izvedljivo le, če se odločimo za zmanjšanje oddajne moči ali pa za spremembo sevalnega diagrama oddajne antene. Glede na Beli križ smo že ukrenili naslednje: prenehali smo oddajati s 300 KW oddajnikom. Odpovedali smo se usmerjenemu diagramu proti zahodu in je v uporabi krožni diagram na frekvencah 170 kHz in 549 kHz. Letošnje poletje bomo demontirali drugi stolp, ki je bil postavljen zaradi mednarodne zahteve po dušenju v smeri Kat-
HIIS
toivice na frekvenci 1008 kHz. Prva dva ukrepa sta vplivala, da smo se glede sevanja vrnili na raven izpred dobrih dvajset let, ko se, vsaj v občini Piran, ni še nihče spraševal o vplivu antene srednjevalovnih oddajnikov na okolje.
Iz obširnega odgovora gospoda Petra Morija lahko razberemo, da je okoli elektromagnetnega sevanja še veliko neznank. Seveda ne velja to samo za antenske stolpe, temveč tudi za različne druge pojave sevanja v vsakdanjem življenju.
Dolgoletne	raziskave
zdravstvenega stanja pri oddajnikih zaposlenih ljudi pričajo, da samo te po dosedanjih ugotovitvah ne vplivajo na zdravstveno stanje človeka. Ima strah o ogroženem območju ob belokriških oddajnikih prevelike oči?
Uredništvo
TANTADRUJ zbira in komentira
-	Ljubljana ne more biti niti en dan brez mene.
(Ljubljanski župan J. Strgar, studio city TVS 25. aprila) Domišljavost brez meja!
-	Mi občine sedaj zato drobimo, da jih bomo na tej osnovi potem združevali.
(dr. Dušan Verbič TV žarišče 13. aprila) Globokoumna priprava za pot v Evropo, ki združuje male občine, kako bi sicer dokazali, da jim sledimo in jih posnemamo.
-	Janša! Saj te bomo volili, samo ne tepi nas.
(Napis na transparentu na mitingu v podporo Janši) Pa sojih vseenofasali, od Janševih obritoglavcev.
-	Očetova levica v Italiji ...
(TV dnevnik, 26. marec) Ochettova levica, ni očetova in Ochetto ni oče te levice, temveč le predsednik, ki se imenuje Ocheto (po naše Oketo).
• ZLSD ne bo več čakala pred vrati in gledala skozi ključavnico, kaj počneta LDS in SKD.
(J. Kocjančič, TV dnevnik 13 aprila) Poslužite si SOVO kot druge stranke.
-	Kdor ne bo imel cepljenega psa, ga bodo prijavili sodniku za prekrške.
(Radio Slovenija - Koper 20. aprila) Bo moral sedaj imeti vsak občan svojega psa?
-	Ne nazadnje je dokaz (Da se je Kučan slabo odrezal op. Tan-tadruj) tudi silovit aplavz ob koncu, če se pošalim seveda, saj se nihče ni upal ploskati.
(Izjava poslanca L Hvalica, po nastopu predsednika Kučana v
parlamentu. Direkten TV prenos) Ja, gospod Hvalica, parlament ni miting, ali pač!
-	Poglejte, podpisal sem se pod izjavo 83 razumnikov in nek noo-inar nas je ožigosal kot lumpenitelektualce ■ brez sleherne obrazložitve.
(Žarko Petan, 7D, 26. aprila) Obrazložitev je v podpisani izjavi, gospod Petan.
-	... kupujte pohištvo v Modernih interierih v Delfinovi ulici v Novi Gorici...
(reklama na Radio Slovenija 3. maja). Narodnega heroja Delpina so spremenili v Delfina. Novo preimenovanje ulic, ki spominjajo na NOB in junake v tej vojni?
-	Sašo Hribar je Sašo Hribar. Tudi, če ne bi bil Sašo Hribar je še vedno Sašo Hribar.
(Danica Simšič, Studio City, RTVS 2. maja.)
Dej nehi no!
Tantadmj vabi vse bralce k sodelovanju in čim večji pestrosti te rubrike!
BOGASTVO IN REVŠČINA
V slovenskem merilu velja piranska občina kot ena najbogatejših tako glede narodnega dohodka na prebivalca kot tudi po zaslužku. Statiski so izračunali, da je februarja v Sloveniji na uro največ zaslužil zaposleni v občini Ljubljana - Center in sicer 680 SIT, na drugem mestu je bila Ljubljana-Bežigrad, na tretjem mestu pa občina Piran, kjer naj bi poprečno vsak zaposleni dobival 619 SIT urnega zaslužka.
Vsako poprečje je varljivo. To velja tudi za našo občino. Na eni strani je res del prebivalcev, ki imajo visoke dohodke. Center za socialno delo pozorno spremlja številne podatke, ki pričajo, da nemalo naših občanov čedalje bolj drsi v socialno negotovost. Poglejmo samo en podatek: do 1. maja je zaradi nizkih družinskih dohodkov prejemalo otroški do-
datek 460 družin. Zdaj pa se je to povečalo za 214 vlog, kar pomeni, da je toliko družin zdrsnilo pod eksistenčno poprečje.
Posebna plat socialne podobe naše občine je dejstvo, da je med nami 12 % nad 65 let starih občanov. Večina izmed njih ima nizke pokojnine, razen tega pa neredko živijo sami in so potrebni posebne družbene pomoči.
Zgolj statistični podatki o poprečnih dohodkih zaposlenih naše občine tudi ne govore o številnih socialnih problemih. Tako denimo, prejema 16 ljudi socialno podporo, ki jim je edini vir za preživljanje, 161 družin je prejemalo denarne dodatke, med njimi so tudi dve-, tri- in veččlanske družine.
Posebno poglavje je skrb za tiste otroke, ki sicer ne živijo v gmotno
PROMET
Z riEPREMlCMIMAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovic Sončno nabrežje 14 66310 Izola tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - H IŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
S1
vprašljivih razmerah. Razbite družine, slepa ulica družinska vzgoja in še drugi dejavniki vplivajo, da je v naši občini čedalje več otrok in mladih, zasvojenih z mamili in obrnjenih na kriva pota.
Podatek o poprečnem zaslužku je zato lahko varljiva podoba o ustreznih medčloveških odnosih v
družinah in med posamezniki naše občine. POdatek o nadpoprečnem zaslužku zaposlenih bi bilo vredno primerjati s podatki, koliko je od tega ustvarjenega dohodka posredno treba dati za zdravljenje socialnih poškodb in včasih kar pretresljivih socialnih razmer ne tako majhnega dela naših občanov.
P.S.C.
Q§riovna šola Ciril Kosmač - Piran
SOLA S PETIMI ZVEZDICAMI
Nadaljevanje s 1. strani
Razredi, kabineti, več namenskih telovadnic, knjižnica, UNESCO CENTER, računalniški center, sodobna kuhinja, mojstrsko prelivanje iz prostora v prostor, udobna zbornica, prostorne terase in na koncu, z najbolj zaprtim razgledom, soba za ravnateljico. Morda sem prvič dojela, kolikšni napori so bili potrebni, da je zažarela zgradba, kije lahko ponos vsej Sloveniji. "Moderna osnova, sama po sebi ni nič! Vsebina so učitelji in učenci v skupnem sodelovanju!" so ravnateljičine besede. "@e takrat, ko smo še bili na petih lokacijah, smo se pripravljali na delovno strategijo, ki je pred nami. Bili smo korak pred drugimi. Otrok se naj uči skozi delo! Zaupam v ustvarjalno moč učencev in učiteljev. Vključeni bomo v vse, kar dela UNESCO. 8. aprila 1993 smo postali sestavni del velikanske družine, v kateri je 116 držav z 2960- timi šolami. Gibanje za mir in ekološko vzgojo, je osnovno vodilo te velike svetovne verige, v kateri je vpeta tudi osnovna šola iz PIRANA."
UNESCOVA ŠOLA
"Sprejeli smo veliko dolžnosti in tudi ugodnosti. Dvakrat na mesec moramo pošiljati v Pariz na UNESCO poročila, koliko smo naredili glede eko-loško-mirovnega delovanja. Zanimajo jih tudi stiki s sestrskimi šolami, ki nam jih je določil UNESCO. Vsaka šola je povezana z eno razvitejšo in z eno manj razvitejšo šolo. Drug od drugega se učimo, si pomagamo in se dopolnjujemo. Osnovni pogovorni jezik je angleščina. Zato bomo dali na naši šoli v bodoče velik poudarek dopolnjevanju angleščine, tako za učence kot za učitelje.
UNESCO CENTER, ki ga še gradimo na podstrešju in h kateremu sodi še velika terasa, bo središče tega delovanja. V njem bo literatura, srečanja, tako pogovorna kot delovna, tam bo naše središče sveta. Ob svojem obisku na naši sestrski šoli na Norveškem, sem začutila, kolikšna toplina in sožitje je med ljudmi, kako je svet majhen in ravno takšen svet bi rada dala učencem naše šole. Z živimi stiki z otroci sestrskih šol, s skupnimi delovnimi nalogami, z dopisovanjem itd.
Naši sestrski šoli sta osnovni šoli v DRAMMENU na NORVEŠKEM in v AGIRU na SICILIJI.
Moj obisk v Drammenu je bilo presenečenje. Veliko pred nami so v razvijanju sožitja multi jezikov in multi kulture v eni kulturni sredini.
Poučujejo v 15 maternih jezikih iz dvaindvajsetih narodov, s poudarkom njihovih kultur, drugi jezik je norveščina in skupno sporazumevanje v angleščini, ki jo otroci sijajo obvladajo. Da to zmoremo tudi v Sloveniji, je naša osnovna šola v programu UNESCA nekakšen | model, kako bi bosanskim otrokom omogočili v Sloveniji obvezno osnovnošolsko šolanje. Temu lahko rečemo tudi drugi del projekta naših obveznosti kot UNESCOVA ŠOLA.
t
PROJEKT "SHARE"
Gre za združenje bosanske in naše kulture. Omenjeni projekt je bil v bistvu pogoj, da so nas sprejeli v to svetovno elito. Že v aprilu 1993 je bil pri nas tridnevni UNESCOV seminar za ravnatelje begunskih in slovenskih osnovnih šol. Predavatelji so bili iz Pariza in Nemčije. Ob tem moram pohvaliti bosanske otroke pri znanju angleščine, v katerem prekašajo naše učence."
EVROPSKI PROJEKT "ZDRAVA ŠOLA"
Nisva toliko govorili o tem. Ustavili sva se ob pretežkih torbicah, ob že znanih dejstvih, katera naj bi otroku ohranila zdravje, ravnateljica je omenila tudi šolsko splošno ambulanto in zobozdravniško ambulanto, "KLUB ZDRAVJA" je že izdelal anketo o težkih ali manj težkih torbicah in morda sodi prav sem tudi pogovor o okolju, o drevesih, grmih in cvetju nekdanjega ZELENEGA GAJA, ki se je moralo umakniti ponosni bodoči svetovljanki. Ostali so le diapozitivi, fotografije, nostalgija.
KLUB OLJKA
Ravnateljica Alenka Aškerc se je najtežje poslovila od svojih ljubljenih dreves. Zato je prav ona mentorica kluba, ki bo poskrbel za novo okolje. Park, klopce, stezice,...za starejše
občane, za mamice z otroci, za meščane, so njene naslednje sanje. In te sanje bo mentorica s svojimi člani tudi realizirala. Ne prenese betona. V slehernem kotičku bo pognalo zelenje.
"In še so klubi na šoli. Pripravljamo celoleten projekt, katerega jedro bodo klubske skupine. S tem bo šola znotraj še bolj povezana. Učenci se bodo lahko preizkusili v svoji ustvarjalni
sposobnosti. Na šoli se je pričelo gibanje. Ustvarjajo se ekipe učiteljev, ki se specializirajo. Ti so bodoči vodje klubov, ki naj bi iz otrok izluščili največ! Poudarek naj bi bil tudi na iskanju prvakov. Zaradi velikih razvojnih možnosti šole, učencev in učiteljev se spreminjajo vrednote. " Na šoli je že čutiti ustvarjalne roke tehničnega kluba. Iz odvrženih starih desk in odpadnega materiala že stojijo ob stenah hodnikov klopce, v pripravi so okrasni vrči, popravilo starinskih obešalnikov in še je, kar bo razveseljevalo in krasilo šolo. "Klubi so košček našega življenja, v šoli in v mestu. Mentorji ustvarjajo male čebeljnjačke, v katerih mora in bo vrelo znanje, delo in ustvarjalnost."
Da bi se pozlatile besede ravnateljice Alenke Aškerc! Da bo šola lahko postala svetovljanska lepotica in naši otroci del gibanja v svetu, jo morajo najprej sprejeti meščani Pirana. Mul-timedijski računalniški center, direkten telefon v svet, polet otroške energije in znanja, gostoljubna vrata njihovih domov za tuje prijatelje, vse to je včasih nemočno ob samo enem posamezniku, ki se z umazano barvo podpiše na steno hodnika. Takšne barve je včasih težko prekriti! ŠOLA JE ZABLESTELA, NAŠA JE, PIRANSKA IN TUDI ŠOLA UNESCA. Znak UNESCA BO PRVIŠ VTISNJEN NA SLOVENSKO ŠOLSKO ZASTAVO. Za to je bil potreben trud. ZATO PLAPOLAJ ZASTAVA NA OSNOVNI ŠOLI CIRILA KOSMAŠA V PIRANU!
Marinka Fritz - Kunc
Javnosti bodo šolo oficielno predstavili 10. junija v okviru IV. tradicionalnega dneva staršev.
Jeseni pa bo gradbena zasnova in vsebinski program šole predmet strokovnega posvetovanja
Smo res zelena občina?
Zanimiva naloga lucijskih mladih raziskovalcev
V okviru skupnosti obalnih občin so letos ustanovili odbor za uresničevanje nacionalnega programa "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo." Odbor, ki mu predseduje dr. Aleksander Vukovič je letos izvedel regionalno srečanje mladih raziskovalcev. Prijavilo se jih je 54, predvsem dijakov srednjih šol. Iz občine Piran so sodelovale slovenske gimnazije, srednja pomorska šola in osnovna šola Lucija. Mladi raziskovalci Tanja Povšnar, Emanuela Bubanj, Simon Omahen in Uroš Vuga, učenci 6. a razreda lucijske osnovne šole, so se na tekmovanju predstavili z raziskovalno nalogo "Smo res zelena občina."
Kot je ocenila mentorica skupine mladih raziskovalcev Majda Kocmut, je naloga nastala v okviru programa portoroškega turističnega društva, ki vključuje urejanje stezic v Luciji. Z nalogo so hoteli ugotoviti stanje (popis stezic, urejenost okolja za potrebe otrok, koliko prostora je namenjenega rekreaciji na prostem, iskanju ustreznega prostora za trim stezo ter ugotavljanje odnosa krajanov do okolja).
Gradivo so zbirali na terenu, zanj so porabili kar precej popoldanskega časa, sobot in nedelj. V knjižnici so poiskali ustrezno literaturo, besedila pa opremili s fotografskimi posnetki.
Tudi sicer se na lucijski osnovni šoli lahko predstavijo z dobrimi dosežki na različnih tekmovanjih iz učne snovi. Na občinskem tekmovanju mladih matematikov si je med 41 mladimi tekmovalci pridobilo Vegovo priznanje 9 učencev osnovne šole Lucija (iz razredov učiteljev Vilme Kač, Dubravke Grlj - Račič in Nadje Marušič). Iz piranske osnovne šole si je to priznanje pridobilo 5 učencev (iz razredov učiteljice Milke Ušaj in Milke Škrobar) ter 1 učenec osnovne šole Sečovlje (iz razreda Milana Plužareva). Na državno tekmovanje pa so se uvrstili Rok Filipčič iz 7a razreda ter Valter Pre-garac, oba iz osnovne šole Lucija ter Mitja Cestnik iz 8a razreda osnovne šole Piran. Na občinskem tekmovanju mladih anglistov sta najboljši uspeh dosegli Matija Grubešič in Tanja Bandelj & lucijske osnovne šole (učiteljica Jezer-ka Beškovič). Iz razreda iste učiteljice je tretje mesto na tekmvoanju dosegel Aleksander Bakič. Tanja Jereb s piranske osnovne šole (učiteljica Helena Bagon) je zasedla 3. mesto, 4. mesto pa Meira Hot iz piranske osnovne šole (učitelj Dominko Krt).
Za prvomajske praznike je bilo povsod veselo. Tudi v Izoli^ kjer so v nedeljo, 1. maja na terasi restavracije PLAŽA hotelskega podjetja Simonov Zaliv, veselo zapeli PRIJATLI 7 + iz Izole (na sliki). Prijazni in prijetni fantje Bruno Petvar, Danilo Japelj, Leon Bučar in Stelio Grbec so navdušili publiko. Zlasti lepo je bilo slišati izvajanje črnskih duhovnih pesmi. Izdali so že tudi kaseto,pripravljajo pa še več zanimivih programov. Mladi so se predstavili v mini pevskem tekmovanju KARAOKE.
Štirideset bogatili let
V našem, sicer bogatem družbenem življenju je malo društev, ki bi nepretrgano delovale štirideset let. Še manj pa je takih, ki bi razvijala tako široko raznovrstno dejavnost kot jo lahko predstavi piransko avto-moto društvo "Pinko Tomažič". Bogato ilustriran in s stvarnim pregledom delovanja opremljen almanah razgrinja veliko opravljenega dela tega društva, ki je imelo ob koncu lanskega leta 1239 članov. V njegovem vodstvu se je zvrstila plejada naših občanov, ki imajo nemajhne zasluge, da je društvo razen strokovno povezovalnega dela organiziralo še vrsto pomembnih dejavnosti, od avto šole do poligona za karting in avto kampa v Strunjanu, da so se gmotno postavili na svoje noge.
Na nedavni skupščini so podelili številna priznanja vrsti dolgoletnih funkcionarjev. Priznanje Avtomoto zveze Slovenije so dobili mag. Zdravko Klasek, Ivan
Furlan in Emanuel Zalar.
Posebno priznanje društva in knjigo s posvetilom je dobil Stojan Troha, posebno zahvalo in knjigo s posvetilom so dobili: Boris Požar, Jože Kovačič, Jolanda Kos, Mira Zalar, Marjetka Česnik, Meri Colja, Vinko Barrile in Hinko Gregorc.
Posebna priznanja društva pa so sprejeli: Stanko Milič, Just Korenika, Justin Grosar, Plinio Tomasin, Toni Humar, Slavko Pogačar, Zoran Krmac, Ivo Iskra, Milan Uroševič, Miro Firm, Danilo Colja, Edo Colja, Feliks Jereb, Mara Djuza, Jože Rojc, Riccardo Giacuzzo, Ciril Voglar, Alojz Smrekar, Silvio Peroša, Viktor Žnidarčič, Albin Fatur, Dušan Trbižam Risto Šmi-tran, Dragica Žakinja, Doris Ropotar, Kasim Sinanbegovi}, Bojan Rajsman, Milan Hom-jak, Valter Colja, krajevna skupnost Strunjan, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Piran, zavarovalnica Adriatic Koper, in policijska postaja Piran.
Na občnem zboru so ponovno izbrali vodstvo društva, ki ga bo vodil predsednik Zdravko Klasek, za predsednico izvršnega odbora so izvolili Marjeto Česnik, za podpredsednika Hinka Gregorca, za sekretarja Stojana Troho, njegov pomočnik pa bo Valter Colja.
Fotografija:
Dolgoletni predsednik mag. Zdravko Klasek prejema zasluženo priznanje AMZ Slovenije
ZBIRKA "SLOVENSKE ISTRSKE VASI"
Posebno ob slabem vremenu, ko ni primemo za kopanje in sončenje, pa tudi drugače,' številni tuji in naši turisti, ki letujejo v obmorskih mestih, radi zaidejo na ogled zaledja. Prav zato se mi je že pred desetimi leti porodila zamisel, da bi izdajali zbirko Slovenske istrske vasi. Do sedaj so v tej zbirki izšle že tri knjižice ali monografije in sicer o Padni (občina Piran), Kortah (občina Izola) in Krkavčah (občina Koper). Knjižice so napisane v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini. PADNA je izšla leta 1986 le v 500 izvodih in je že dolgo razprodana. Izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. KORTE so izšle leta 1989 v 2500 izvodih, KRKAVČE so izšle leta 1991 tudi v 2500 izvodih, izdajatelj Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Knjižnice so lično oblikovane. Na platnicah so barvne fotografije, v notranjosti pa črnobele. Poleg turistov so knjižice z veseljem in zanimanje sprejeli tudi številni primorski izseljenci širom sveta.
V pripravi je že četrta knjižicica in sicer o ŠMARJAH pri Kopm. Zanimivih vasi Slovenske Istre, ki naj bi izšle v tej zbirki ne manjka: Koštabona, Pomjan, Kubed, Čmi kal, Sv. Peter...manka le še nekaj entuziastov, ki bi se nam priključili in bili pripravljeni o njih kaj napisati, pa seveda finančnih sredstev za izdajo tovrstnih publikacij.
[PRIMORSKA
RAZSTAVLJA
Koper, 2. -10. 7.1994
Sejem,
• ki se po 22 letih vrača v domač in mednarodni prostor • ki bo obogatil in pospešil podjetniško sodelovanje doma in s tujino • ki bo pripomogel k Vaši promociji in promociji R. Slovenije • ki ga lahko z Vašo udeležbo več kot obogatite • ki ga "morate" obiskati!
EVIDENČNA PRIJAVA
* Obrtnik, podjetnik ali firma___
Kontaktna oseba
Neverjetno, a zgodovinsko resnično!
j Zgodovins-j ki podatki ■j nam razkrivajo uganko. Ker je začel zvonik zaradi nestabilnih tal drseti, so
’	§a v letih
od 1601 do 1609 razstavili, oštevilčene
Zgornji bakrorez predstavlja dele pa ponovno sestavili na vhod v piransko mesto iz srede desni strani cerkve. Isto so XVI. stoletja. Če pozorno pogle- naredili tudi z krstilnico, date cerkev, je presenetljivo, da Tudi za današnje tehnične je cerkveni stolp na levi, tako razmere je takšno delo vredno kot tudi, krstilnica. Dan- vsega občudovanja, današnja podoba je drugačna.
Zvonik je na desni strani ločen	p0 podatkih arhitekta
od cerkvene zgradbe, prav tako	ing, Igorja Blumenaua
stoji na desni strani......................6_______________
Naslov ____________________________________________
Kraj ----------------------------------------------
Telefon _________________________________ Telefax
* Razstavljali bi naslednje izdelke oz. storitve __
Potrebujemo________m neto razstavne površine.
*	Cena za m2 standardno opremljene najete razstavne površine je 80 DEM (plačljivo v tolarski protivrednosti po menjalnem tečaju SB Koper d.d.).
*	Standardna oprema razstavnega prostora zajema:
-	napisno tablo z napisom	- pepelnik
-	prodajni pult	- koš za smeti
-	miza s pripadajočim št. stolov	. tepih Heuga
-	obešalnik
Na osnovi evidenčne prijave Vam pošljemo prijavnico - pogodbo.
Prijave pošljite do 31.5.1994!
Datum:
Žig:
Podpis:
V
\&m

J* d.o.o., Belveder bš, pp 21, 66000 KOPER Tel. 066/22-048, 22-126, Fax: 066/22-048.
y
ŠPORTNI UTRIP
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE PIRAN - 1994
Športna zveza Piran je 23. aprila v lucijski športni dvorani pripravila prireditev na kateri so podelili priznanja in nagrade najboljšim športnikom piranske občine v letu 1993.
Na prireditvi,ki sta se je udeležila tudi:	piranski
župan Franko Fičur in predsednik IS SO Andrej Grahor,so podelili priznanja in praktična darila 80 športnikom, športnim ekipam, trenerjem,	športnim
delavcem in klubom. Izbor najboljših športnikov je opravil 7- članski Strokovni svet pri Športni zvezi Piran, ki mu je predsedoval Milan Morgan. Po uskladitvi kriterijev za dodelitev priznanj, so dali prednost rezultatom v članski konkurenci in v tem	okviru	še zlasti
dosežkom na olimpijadah in v mednarodni konkurenci. Glede na to, da je v piranski občini registriranih 26 športnih kolektivov in 878 športnikov, 3139 članov, je bila naloga Sveta precej zahtevna. Odločili so tako-le: Najvišja priznanja so prejeli Renata Oražem, Tomaž Slapernik in Robert Zeka-novič - Plavalni klub Biser Piran.
Za	izjemne športne
dosežke in promocijo Pirana ter Slovenije v svetu, pa je priznanje prejel tudi najboljši vsestranski športnik Dušan Puh.
Renata Oražem se s strelstvom ukvarja že od 11. leta. Že po dveh letih športnega dela je na republiškem pionirskem prvenstvu s serijsko zračno puško osvojila bronasto medaljo. Leta 1986 je prvič nastopila zunaj državnih meja na turnirju Alpe- Jadran in s standardno puško med mladinkami celo zmagala. Po letu 1987,ko je bila po vrsti uspešnih nastopov doma in v tujini proglašena za najboljšo pionirko v Sloveniji, je nadaljevala z uspehi: na evropskem prvenstvu z malokalibrsko puško 10. mesto,na odprtem mladin-
Veslanje zanimiv šport
V soboto, 30. aprila je bila v portoroškem zalivu veslaška regata. V lepem sončnem jutru in prijetnem vzdušju se je pomerilo več kot, sto veslačev iz Slovenije, Italije in Hrvatske. Zmagovalcem v posameznih panogah smo poleg medalj podelili tudi tradicionalne lovorove vence. Podpredsednica
VK Piran dr. Mirana Male

ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta,
Alojza Požarja iz Portoroža,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žena Sonja s hčerkama Tamaro in Vesno ter ostalo sorodstvo
Portorož, 11. maja 1994
skem prvenstvu v Nemčiji in na Sredozemskih ig- rah tretja.Ima tudi več naslovov državne prvakinje. Njene cilje in motive gre iskati na res velikih mednarodnih tekmovanjih - svetovnih in evropskih prvenstvih,olimpijadah in svetovnih pokalih.
Plavalna prijatelja Tomaž Slapernik (23) in Robert Zekanovič (21), se ukvarjata s plavanjem že od rojstva. V svojih kategorijah sta kmalu igrala vidno vlogo in na republiških prvenstvih posegala po medaljah. Uspešno kariero sta nadaljevala v mladinski konkurenci in "brusila" plavalne sloge. Tomaž je svoje največje uspehe dosegel v prsnem in prostem slogu, Robert pa v prsnem in prostem slogu. Pohvalita se z vrsto uspehi in naslovi mladinskih prvakov v bivši Jugoslaviji in slovenskih članskih prvakov. Dosegla sta tudi več državnih rekordov v velikih in malih bazenih. Tudi Tomaž in Robert si želita dosežke v mednarodnih športnih arenah.
Eden najboljših piranskih (in tudi slovenskih) športnikov vseh časov Dušan Puh(42), ki je prejel priznanje za, lahko bi rekli, živl-jensko delo, se je začel aktivno ukvarjati s športom zelo mlad, leta 1968. Je vsestranski športnik z veliko
zakladnico svojih uspehov. Prve uspehe je dosegel v karateju. Petkrat je bil slovenski in enkrat jugoslovanski prvak v borilnih veščinah in katah. Kasneje se je ves predal jadranju.V kategoriji leteči holandec je kar šestkrat osvojil naslov jugoslovanskega prvaka, pet- krat pa je bil najboljši na Balkanu. Zelo uspešen je bil tudi kot jadralec na des-ki.Jugoslovanski prvak ali zmagovalec jugoslovanskega pokala je bil kar enajstkrat. Vrh je kajpak dosegel leta
1984,	ko je na SP v Keniji osvojil srebrno medaljo.V mednarodnih profesionalnih krogih se je zasidral po letu
1985,	kjer je z različnimi plovili kar naprej dokazoval svoj razkošni talent. Leta 1990 je osvojil celo Match race regato v Atenah in se tako dokončno prebil med najboljše skiperje na svetu. Njegov cilj: nastop na prihodnji olimpijadi.
Andrej ŽNIDARČIČ
. O
lafboifoiitflte po^dte * fiata godite a * Uganki wdH * goniti
Bogata ponudba* vse v rini restavraciji* terasa tik ob moriu RESTAVRACIJA - PIZZERIJA F A N C Y Odprto vse leto Na plaži, pod Grand hotelom Metropol in igralnico Casino’ s čudovitim pogledom na portoroški zaliv in Portorož.
Poletje že privablja goste na morje in mnogi se radi ustavijo v Restavraciji in Pizzerijt FANCY na lucijski plaži, kjer skrbijo za bogato ponudbo in postrežbo prijazni gostinski delavci, ki jih vodi znani portoroški gostinski strokovnjak, direktor družbe Nikola Rajkovič.
IZVRSTNE RIBJE IN MESNE SPECIALITETE, PIZZE, SLADICE, SLADOLEDI
RESTAVRACIJA RISTORANTE
PORTOROŽ-P0RT0R0SE Tel.: +386/66/74-184
Morda bi kazalo poskusiti svaljke z jurčki ali tartufi, domače rezance z jastogom, s tartufi, špagete z datlji ali s škampi. Pripravijo prvovrstne morske ribe. Orade in brancine v pečici ali na žaru. Specialiteta so kajpak tudi polnjeni kalamari! Ribe vam bodo se bolje teknile ob kozarčku posebnega buteljčnega belega vina. Med posebnosti mesnih jedi vsekakor sodijo biftek Fantasy, file mignon Portorož, krače v pečici, ali meso na žaru, ki vam ga znajo na hitro okusno pripraviti. Ob kozarcu odličnega rdečega se boste v lucijski restavraciji in pizzeriji zares lepo počutili. Za poobedek dobre sladice- palačinke Fancy, sladoled Fantazija...
PIZZERIJA- okusne klasične in posebne pizze.
Poleti SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA- gotova jedila, solatni bife . Za mlade naravni frapeji, sladoled, brezalkoholni cocktaili.
Za obisk se priporoča RESTAVRACIJA in PIZZERIJA FANCY Lucija. Tel.; 066 74-184
Pomlad prinaša obilo darov. Ah znamo v v e to izkoristiti?
Naš vsakdanji jedilnik, ki žal ponavadi ni najbolj pester, lahko dopolnimo na različne načine, le malo več truda, iznajdljivosti in seveda tudi kuharskih spretnosti, pa bo šlo! Na primer:
V gozdu naberemo cvetje akacije ali bezgovo cvetje, pripravimo malo bolj gosto maso za palačinke v katero pomočimo cvetove in jih na vročem svežem olju lepo zlato rumeno ocvremo. Potresemo s sladkorjem in odličen poobedek je na mizi.
N
■
Menedžerska večera
Solata morskih sadežev Goveja juha "Juliene"

TaleCJl»oSva^gS;omakl
Diplomatski ocvrtki, korenček, brokoli na maslu, sestavljena solata
Ananas s sladoledom Kava
ŽREB DOLOČIL NAGRADO
V prejšnji številki smo vam zastavili nagradno vprašanje kako se v francoskem originalu imenuje jed dvojni biftek? Pravilen odgovor: CHATEAUBRIAND. Nagrado, darilni bon za večerjo v restavraciji BIVIJ v Dekanih v vrednosti 4000 tolarjev prejme: VERONIKA FUKS, Senčna pot 14, Portorož. Čestitamo!
NAGRADNO VPRAŠANJE
Vsi vemo kaj je sendvič. Kako je bilo ime človeku,ki si gaje prvi osmislil in zakaj? Nagrada: dve pizzi iz krušne peči. Odgovore pošljite do 31. maja na naslov: Informa.Liminjanska 91 .Portorož.

Naročam
primorski uMp
Ime in priimek Točen naslov Pošta (št.)	—
Letno naročnino 600 Sit bomo poravnali v 8 dneh po prejemu položnice - računa.
Datum
Podpis
Naročilnico pošljite na naslov:
INFORMA Portorož,
Liminjanska 91, 66320 Portorož
v portorožu
^ restavracija
OH Metropol
kjer boste ob izvirni glasbi in prijaznem osebju postreženi z več kot 52 vrstami
la&ifslafj specialitet
VSAKDAN:	j&gg I štiSS
PETEK SOBOTA, NEDELJA:
11.BO - 1-1.30 18.00 - 01.00
Rezervacije:
066/70-950
VSEVEDOV KOTIČEK
Dobil sem regres za dopust. Vsota se nekako ne ujema z mojim predračunom počitniških stroškov. Da ne gre morda za napako pri obračunu? (Razočaran)
Vso stvar si narobe razumel: pri regresu ne gre za to, da podjetje prilagaja znesek tvojim željam in potrebam, ampak jih moraš ti prilagoditi znesku.
Sem slišal, da podjetja trošijo težke denarce za izobraževanje. Ker se tu in tam sliši o spodrsljajih v zvezi z obnašanjem, sem mnenja, da ne bi škodilo tudi kakšno predavanje o bontonu za vse, ki imajo stike s strankami, oziroma poslovnimi partnerji. Se strinjaš? (Olikan)
Ne strinjam se! Škoda denarja! Z bontonom je namreč tako, kot s šolsko izobrazbo: če ni v tebi nagnjenja in če nimaš žilice, ti vsa predavanja tega sveta ne pomagajo!
Na račun trinajste plače sem se zadolžil (kot mnogi drugi) in ker s tem ni bilo nič, sem prosil za odlog vračila dolga. Dobil sem regres za dopust in dolg odplačal, ostal pa sem brez denarja za dopust. Ali naj se spet zadolžim? (Opeharjen)
Ali sem prav razumel? Ali si res načrtoval dopust, za katerega bi zadostoval regres? Lepo te prosim, sporoči nam, v čem je skrivnost tvojega sistema!
Prepričan sem, da slovenski narod premore ničkoliko sposobnosti diplomatov in politikov. Kako je torej mogoče, da toliko drugih, nesposobnih in kritiziranih, tako čvrsto sedi na svojih stolčkih? (Diplomat)
Očitno sposobnost sploh ni odločilna za diplomatske službe in službe v politiki nasploh. Dovolj je, da gospodje, o katerih teče beseda, premorejo debelo kožo in da se znajo požvižgati na javno mnenje - skratka, ne smejo poznati sramu.
Načrtovana gradnja nove obalne ceste se mi zdi samo potrata dragocenega prostora. Pa še do kakšnega neupravičenega bogatenja lahko pride - kot je to običaj pri gradnjah cest in drugih velikih objektov. Kaj meniš ti? (Nezadovoljen)
Ne tako glasno o neupravičenem bogatenju, lepo prosim! Če te slišijo nepoklicana ušesa, bo Slovenija čez deset let en sam splet cest in križišč!
Sem sicer ljubitelj živali, pa vendar me grabi jeza, ko vidim, kako lastniki psov vodijo svoje ljubljence na sprehod na plažo in celo na otroška igrišča, kjer štirinožci radostno spuščajo svoje iztrebke v mivko. Oblasti pa nič! Kdaj bo konec te pasje demokracije? (Redoljub)
S to zadevo je tako, kot z vsemi drugimi nepravilnostmi pri nas: vlečejo se, dokler ne zagazi kakšen visok funkcionar.
Sonja Požar
Tajnice in borzni strokovnjaki v Portorožu
Gospodarski vestnik in Združenje tajnic Slovenije organizirata v portoroškem Avditoriju Dneve strokovnega izpopolnjevanja tajnic '94 od
19.- 21. maja . Začetek seminarja je predviden ob 9.30 uri. Vabljivi in aktualni naslovi programa: Dobra tajnica- desna roka managerja, Vloga tajnice pri varovanju in zaščiti poslovnih skrivnosti, Pravopisni bonton, Sodno varstvo pravic iz delovnih razmerij, Vloga tajnice v Zahodni Evropi, Lik tajnice... itd. ,bodo zagotovo povečali število prisotnih.Govorili bodo tudi o ustanovitvi Združenja tajnic Slovenije , na tiskovni konferenci, 20. maja, bodo predstavili prvo številko revije Tajnica.
Od nedelje, 22, maja do torka, 24.maja bo v portoroškem Avditoriju 9. tradicionalni borzni seminar, ki ga prireja Ljubljanska borza. Na otvoritvi seminarja bo govoril mag. Mitja Gaspari, minister za finance v republiški vladi, ki bo seznanil prisotne s potekom privatizacije v Sloveniji. Kot je znano, bomo leto 1994 zapisali v zgodovino kot leto lastninjen-ja.Glavna beseda bo tekla o primarni javni prodaji delnic, o vrednostnih papirjih, slovenskem trgu kapitala, borzni psihologiji in drugem.Na borzi sodelujejo domači in tuji strokovnjaki.
Sklede,zajemalke, predložilni pribor - žlice, vrči za dreojinge, pojode za olje in kij, razna pokrivala, pojode za pecivo, jadje, kruh, pladnji vjeh vrjt iz termoplajtike vrbanjke kakovojh GUZZINIItalija. Tennoj pojode za jteklenice (kible) v katerih obdrži pijača Je Jtin ure enako temperaturo. Vjuniju nov program in dejign - poleg obotoječib barv Je modra, zelena, pink. Tako ji lahko vgojpodinjjtvu kompletirate pojodo GUZZINI tudi v željenih barvah.
INFORAIACIJE: Intermarket d.o.o., Liminjanjka 91, 66520 Portorož.
r	„	Tel.ejfax: 066/ 70-185.
faTERMARKET... .	gjguzzini
INTERMARKET - ekskluzivni zastopnik firme GUZZINI na slovenskem tržišču.
splošna banka koper
INFOTEL
NAJKRAJŠA POT DO INFORMACIJ
Vdm posreduje informacije o stanju na tekočem in žiro računu
Vas seznani z dnevnimi tečaji tujih valut pri Splošni banki Koper
Ne odlašajte!
Še danes obiščite najbližjo enoto Splošne banke Koper, kjer Vam bomo razložili vse ugodnosti in podrobnosti.
splošna banka koper
Vrtalci, ki že nekaj časa iščejo toplo vodo v Luciji, so pri globini približno 800 m prenehali z vrtanjem in bodo nadaljevali svoje delo jeseni. Vrtino so zaprli in odšli na drugo podobno delovno mesto v Šempeter pri Novi Gorici. Iz globin je pritekalo okoli 16 litrov vode na sekundo, voda je imela 25 stopinj Celzija.
Kot kaže potiska vodo na površje naravni plin. Za ekonomsko izkoriščanje je kljub vsemu ni dovolj. Svedri za Palače hotelom še vztrajajo. Dosegli so globino 5oo m.
IZ KNJIGE MODROSTI
Za nekatere ljudi je škoda, da ostarijo, za druge, da so sploh bili kdaj mladi.
Ekološka past pod nogami
"Kdor ima živali rad, je dober človek," pravi pregovor. Sodeč po tem, smo ljudje vse bolj dobrosrčni, saj presenetljivo veliko družin premore enega ali celo več štirinožnih prijateljev. To "prijateljstvo" pa ima tudi hudo senčno plat. V Piranu, nič bolje ni v Portorožu in drugih večjih krajih, se skoraj na vsakem koraku spotaknemo ob živalske, zlasti pasje iztrebke. Profesor Manfred Stoge s hannoverske veterinarske visoke šole je po dajjših raziskavah prišel do ugotovitve, da približno vsak šesti pes izloča z iztrebki tudi jajčeca "toxocara canis". Ta so legla za huda obolenja tudi pri ljudeh, zlasti pri otrocih. Parazit, ki pride od pasjih iztrebkov v človeško telo, lahko povzroči včasih tudi šele čez leta huda obolenja, motnje vida, prebavne težave, bolečine v sklepih in mišicah, pa tudi vnetje hrbteničnega mozga.
V nekaterih velikih mestih so določili visoke kazni za lastnike psov, ki dovolijo, da se pasji iztrebki "bohotijo" po ulicah, parkih, otroških igriščih in javnih prostorih. Na portoroški plaži, je že skoraj javno pasje stranišče. Če vemo, da so paraziti v pasjih iztrebkih zelo trdoživi in preživijo mesece in mesece, je jasno, da so kopalci v nevarnosti za okužbo s temi paraziti. Kaj narediti? Ponekod imajo odloke, da morajo lastniki psov pobrati pasje iztrebke. Kdor tega ne naredi, mu preti huda kazen. Tudi pri nas ne bi smeli več dovoliti, da bodo še naprej ostajale ulice javno stranišče naših štirinožnih prijateljev!
Meri Drobne
Jim
Ustanovitelj in izdajatelj
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91. Tel.& Fax.: 066/70-185
Opr.prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za javne prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper. PE Piran
Glavni in odgovorni urednik: Gustav Guzej / Uredništvo: Vesna 16, Portorož, Tel.:066/74-005 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez Dereggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: Grafllt Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod 50 Sit.
Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa