Naročnina n irelreogrAe: 'It leta K 2-50, 'ti leta K 6-—, celo leto K 10-— O ttarfljo:	. K 3*50,	„ K ?•-,	„	K H-- *» ostlnozeinstro:	.	Ir. 4-20,	„	tr. 8-20,	„	fr. 10-80 za Ameriko celo leto 3-25 dolarje.		V Ljubljani, v Četrtek dne 21. maja 1914. UrednfStVd In upravništvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat ro v. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Štev. 21.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene sl'jce PreSerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Nezaslišana
grozovitost nemškega inženirja pri gradbi bagdadske železnice. Nemec je dal ruske in domače delavce povoziti z lokomotivo. 9 delavcev usmrčenih in 43 smrtno ranjenih!
F. KOZAK:
Oče.
Žarn je spremil zdravnika do vrat. Pogledal mu je boječe v obraz in mu položil roko na ramo:	»Kako je, gospod
doktor?«
Zdravnik je v zadregi pogladil svojo lepo črno brado. »Nečem tajiti, gospod Žarn! Hčerkino zdravje je zelo omajano in bojim se, da sploh ne ozdravi«.
»In kaj je vzrok bolezni?«
»Rodila jo je prevelika duševna razburjenost in pobitost. Materina smrt je na ta nežni organizem delovala, kakor slana na pomladne rože.«
Žarn je strmel v tla in si grizel usta. Zdravnik je z rokavom likal cilinder, stresal z rameni, kakor bi se hotel otresti žalosti tujih ljudi in končno prijel za kljuko.
»Potolažite se, gospod Žarn. Že star pregovor pravi, da ne pride nesreča nikoli sama v hišo, pač pa vedno v spremstvu. Torej bodite močni in udajte se v usodo!«
»Ne enega zdravila nimate več za Anko?«
»Dvomim.«
»Torej mi ne morete dati ne enega upa?«
Doktor je pomislil. »Morda! Ako bi vam namreč dopuščale razmere, bi morala Anka zdaj na potovanja. Poslati bi jo morali k morju in sploh napeljati nov, svež tok skozi vsakdanjost njenega tukajšnjega življenja. To bi jo morda ozdravilo.«
Očetove oči je spreletel žar hvaležnosti. Stisnil je zdravniku roko in zašepetal par nerazumljivih besed. Nato je šel do vrat sosednje sobe in prisluhnil. Niti glasu ni bilo čuti. Obrnil se je in sedel na stari divan pri oknu.
Zunaj je živela in klila pomlad kakor od sladke ljubezni razpaljeno dekle. Drevje je bilo polno smolnatih popkov, tu pa tam se je že pozibal v vetru, zelen listič. Nizke, predmestne hišice so> se prijazno svetlikale v solncu kakor dobrovoljne starke, ki se v nedeljskem jutru z belim predpasnikom napotijo v cerkev. Za njimi so sople njive, na obzorju so se topili in lesketali v solncu visoki zvoniki mestnih cerkva.
Žarnov pogled je spolzel nazaj v sobo in obtičal na tleh.
»Potovanje jo ozdravi, je rekel doktor. Morje... Križ božji, ko bi ne bilo tako daleč ... Denarja je treba ... precej denarja...«
Vzdihnil je in prekrižal roke na kolenih. Kakor blisk so preleteli njegov njegov spomin oni težki dnevi, ko so ravno v tej sobi plapolale sveče ob mrtvaškem odru in je odmeval obupen jek po hiši. Tako nenadoma se je obregnila smrt ob njegovo družino, da so se je vsi prestrašili. Žena je bolehala mesec dni, in komaj se je pričel topiti sneg, že je za vedno zatisnila svoje skrbne oči. Uboga Anka! Prej vsa polna življenja, živahna in brezskrbna, je nenadoma utihnila in žalost je pokrila njeno mlado lice. Izprva je plakala kakor blazna, potem pa ji je žal otopele bridkosti zastri oči. Usahnila je svežost njenih lic, prepregla jih je bolna bledica. Hodila je po hiši kakor senca, kakor pust odmev vesele pesmi. Večkrat je v mrzlih pomladanskih dneh cele ure pre-klečala kraj materinega groba, zamišljena bogve kam je pozabila na ves svet in na samo sebe. Nekoč se je vrnila proti večeru domov. Po večerji jo je zgrabil suh,
trmast kašelj. Žarna je spreletel leden strah in prosil jo je, naj se čuva, naj se vendar utolaži, a Anka ni odgovarjala. Boječe je pogladila očetu lica in ga poljubila na čelo. Od tistega dne se je je oklenila bolezen s tako silo, da je tekom meseca docela oslabela. Zdravniki so zapisovali ta in ona zdravila, a pomagalo ni ne eno. Žarn je kupoval in trepetal: za hčer in obenem za svoje gospodarstvo. Ženina bolezen in smrt sta mu požrli lep denar in zdaj še Ankina zdravila... A vendar je skrbel predvsem za hčer. Niti pomisliti ni smel, da bi tudi ona umrla ... ah, tega se je bal, kakor neznanega, silnega zla, ki bi ga ubilo, če bi v istini obiskalo njegovo hišo.
Nekdo je rahlo potrkal.
»O, teta Berta! Dober dan!«
»Bog daj! Kako je?«
Teta Berta, postarna, suhljata ženica, je bila edini hišni prijatelj, ena tistih oseb, ki bi brez njih predmestja veliko izgubila svojega pravega značaja. Pozna jih vsaka hiša, za vsako družino vedo godove, za vsakega otroka se najde v njih vrečici oranža ali pa kaj sladkega. Večini oskrbijo vsako leto blagoslovljene sveče in vodo, bolnikom hodijo razlagat nedeljske pridige. Teta Berta — njen obraz je starost že tako razorala, da je bil pre-prežen z gubicami kakor s tankimi lasmi — je sedla na stol in vprašujoče pogledala Žarna.
»Kako se ti pozna skrb, Andrej! Pazi, da še ti ne zboliš! Kako je z Anko?«
»Slabo, teta!«
»Revica! Preveč je ljubila rajnico ... Kakor bi jo Marjeta klicala k sebi!«
»Ne govorite tega, teta! Anka ne sme umreti.«
»Saj vem, da bi ti ne bilo v veselje, toda kaj hočeš! Božja volja!«
Za hip sta pomolčala.
»Samo nekaj jo'reši, je rekel zdravnik.«
»Kaj?«
»Da gre k morju.«
Teta Berta se je brez presenečenja zamislila.
»Seveda ... k morju ... Toda, kaj si pomislil, Andrej...«
»Že, teta!«
»Zdaj imaš hišo... svoj dom, kar je največ vredno. In to je vse tvoje premoženje.«
»Vem.«
»Anke tudi ne moreš same pošiljati. Pomisli, da moraš tudi ti ž njo.«
»Tudi jaz?«
»Na vsak način. Kaj naj počne dekle samo v tujini? Sorodnikov nimaš tam doli, ki bi jo lahko sprejeli za ta čas ... ž njo pa tudi nihče ne more, razun tebe.«
Žarn jo je pogledal in hipna malodušnost mu je prepojila dušo. Srce se mu je krčilo, ko je pomislil, kje naj vzame toliko denarja.
»Zakaj ravno mene tako tepe...!«
»Andrej, bodi mož in ne obupaj! Morda se še vse kako drugače uredi.«
»Hišo prodam.«
Teta Berta je hotela nekaj ugovarjati, a Žarn jo je prehitel:
»Drugega pota ni!«
Starka je pogladila krilo.
»Da, drugega pota ni!«
Sklonila sta glave in umolknila.
V sosednji sobi je nekdo zaklical.
»Oče!«
Žarn se je dvignil in šel k hčeri.
Anka je slonela na starem, usnjatem naslanjaču. Razpleteni, kostanjevi lasje so ji v mehkih valih padali na vrat in pleča,
drobni, bledi obrazek je bil v njih okviru še milejši in bledejši. Izmučene roke so kakor mrtve ležale v naročju, oči so napol sanjale.
»Vode, prosim!«
Žarn je vzel kozarec in odhitel k vodovodu. Med tem je pridrsala v sobo teta Berta in izvlekla iz žepa jabolko.
»Kako je, Anka? Na to-le... take si imela vedno rada.«
»Hvala, teta.«
»Pa nikar ne žaluj toliko, Anka! Od same žalosti si zbolela.«
Anka jo je pogledala, nato pa je polagoma povesila svoje lepe, rjave oči.
»Kmalu ozdraviš popolnoma, a potem pazi bolje, kakor do zdaj. Glej, kako je dober tvoj oče. K morju te vzame s seboj.«
Lica bolnice je spreletela rahla, smehljajoča se rdečica.
»K morju?«
»Da, zdravnik je rekel, da je samo tam doma tvoje zdravje.«
Anka je pomislila in se namah zresnila. Ko ji je oče prinesel vodo, ga je prijela za roko in se vzpela k njemu.
»Pojdeva res k morju?«
»Da, da, dragica moja! Kmalu odrineva ...«
»Veš, oče, saj bi bilo... ne, ostaniva tu. Morda vseeno ozdravim.«
»Toda, Anka!«
»Oče! Bogati nismo, a potovanja so draga!«
Žarn se je trpko nasmehnil in jo pobožal po laseh.
»Le brez skrbi, Anka! Vse uredim tako, da bo prav. Nič se ne boj!«
In tekom štirinajstih dni je res uredil vse tako, kakor je mislil, da je prav. Prodal je hišo in opravo, kupil Anki in sebi novo obleko, poizvedel pri zdravniku za ugodno kopališče in odpotoval. Dolgo časa je vse predmestje govorilo o njem, kako je slekel zadnjo srajco, da si ohrani hčer, a polagoma so ljudje pozabili. V hišo se je naselil tuj gospodar; tam, kjer je prej gospodarila žalost, je zdaj zvenel razposajen smeh številnih otrok. Sled za Žarnom se je zabrisala, le teta Berta je včasih pomolila očenaš zanj in za Anko. ❖
❖ ❖
V	sobi je brlela drobna sveča.
Skozi odprto okno je plul vanjo mehki večerni zrak. V vrtu so šušljale ciprese, tih vetrič se je pozibaval v njihovih vejah.
»Oče!«
Sključena postava, sloneča pri oknu, se je vzpela in stopila k postelji v ozadju.
»Kaj je, Anka?«
V	bolestni vročici žareča roka se je oprijela njegovega zapestja.
»Oče! Ali je bila mama dolgo bolna?«
»Ne.«
»Kaj ne, da me je zelo ljubila?«
»Seveda, dete moje! Ah, saj te ljubim tudi jaz!«
Žarn je sedel kraj postelje. Molk je dihnil preko sobe.
»Oče!«
»Kaj ? «
»Kako pa je človeku, kadar ve, da bo umrl?«
»Slabost ga muči.«
»Ali je težko umreti?«
»Nekaterim!« In kakor bi se v hipu nečesa domislil, je zastokal in prijel hčer za roke. »Anka, nikar! Ne umri mi še ti!«
Molk.
»Ali je res, da se po smrti zopet snidemo?«
Glas je postajal vedno slabejši in medlejši.
»Da . . . seveda . . .«
Sunkoma je vztrepetalo mlado telo.
»Oče!«
»Anka!«----------------—-----------
Žarn se je kakor pijan dvignil s postelje, zatisnil mrtvi Anki oči in stopil k oknu. Njegov pogled je zablodil preko brezmejnega morja v smeri domovine. Oči mu je skalila težka solza. Sesedel se je na stol in strmel na posteljo, kjer je pravkar umrl njegov zadnji up. Poslednji novci so šli za zdravnike in zdravila . . . Zaman. Bridkost mu je skrivila ustna in solza za solzo je polzela po razoranem licu.
»Berač!« —
Pogreb je bil kratek in žalosten. Žarn je stopal za krsto s sklonjeno glavo in sklenjenimi rokami. Plakal ni.
Tisti večer so ga še videli, kako je hodil ob obali s sklonjeno glavo in sklenjenimi rokami, kakor za pogrebom, potem pa je izginil neznano kam. Pravili so, da ga je požrlo morje, pa ono je molčalo in ni odkrilo skrivnosti.
Slovenski Amerikanec Štrucelj.
Leto 1897. je v politični in narodni zgodovini goriških Slovencev mejnik v boljšo bodočnost, je leto najodločnejšega preobrata za gospodarsko osamosvojo in politično veljavo v Gorici in celi deželi.
—	Meseca marca so Lahi zopet osvojili državnozborski mandat v veleposestvu
—	in to svojo zmago so proslavili z demonstrativnim obhodom po goriških ulicah. Vse, kar je moglo na noge, je šlo na ulice, celo državni uradniki doli do preiskovalnega sodnika, godba je svirala zloglasno:
»Lasse pur che i canti e subi, che i fari pur dispetti, nella patria di Favetti no si parla che italian,«
in vsa ta ogromna množica je divjala in tulila: Abasso in ščavi! Fora i ščavi! Najhujši vihar je bil pred »Goriško tiskarno« in uredništvom »Soče«.
In dvignila se je užaljena slovenska duša, v kateri je vzplamtel ogenj vroče ljubezni do teptane domovine: vsi gori-ški Slovenci kakor en sam mož so dvignili proti nebu pesti osvete, toda plemenite in vzvišene: v boj za gospodarsko osamosvojo!
Na lahonska izzivanja je odgovorila »Soča« s pesmico, ki je po vsej goriški donela po napevu one »Lasse pur« in sicer:
Le pustite, naj besnijo.
Pesem svojo naj rohnijo,
Naša pesem je slovenska,
Naša pesem naj doni:
Le pustite, naj kričijo,
Naj razsajajo, norijo,
Saj Gorica je slovenska,
Brez Slovencev Gorice ni!
Le pustite, saj boje se,
Saj že mrzlica jih trese,
Ker Slovan iz spanja vstaja,
Ker Slovan zdaj gre na dan!
Le pustite, naj norijo,
V žolči svoji se vtopijo:
»Svoji k svojim!« mi hitimo,
»Svoji k svojim!« naj velja!
In po celi deželi je donela ta pesem. Kamor so prišli Lahi le za ped izven Gorice — jim je brenčala po ušesih ta pesem — njene posledice pa so čutili lahon-ski žepi! Goriški Slovenci so od tedaj hiteli po lestvi gospodarske osamo-svoje do sedanjih prekrasnih uspehov.
Ali brez žrtev ni bilo! »Soča« in »Primorec« sta bila plenjena številko za številko. Več mesecev zapored je bila
kr..
.
■ ■
g	■ VlVVh
: '

Vicko Katalinič, župan mesta Splita in kr. švedski podkonzul, obtožen veleizdaje, a pred porotniki v Celovcu vsake krivde oproščen.
zaplenjena vsaka številka — in sledile so tudi razne tožbe ne le od zasebnikov, marveč tudi od strani državnega pravd-ništva. Policija je neštetokrat brskala ne le po »Goriški tiskarni«, marveč tudi po
Marin Šegovič,"'ravnatelj magistratnih uradov v Splitu, obtožen ^veleizdaje, a pred porotniki v Celovcu vsake krivde oproščen.
zasebnem stanovanju g. A. Gabrščeka in urednika g. Dragotina Štruclja. Enkrat je prvemu celo zapečatila dve sobi stanovanja. Grozila je huda tožba pred — laškimi porotniki in torej brez dvoma tudi obsodba v ječo.
Takrat je bil odgovorni urednik »Soče« g. Dragotin Štrucelj, sin mestnega stražnika v Ljubljani, izučenega tiskarja, katerega je bil g. Gabršček po-
klical v Gorico iz Sarajeva na priporočilo tamošnjega kanonika in sedanjega škofa Jegliča — in sicer zato, ker je bil g. Gabršček v boju z lahonsko brezobzirnostjo že dvakrat pred porotniki obsojen in je bilo treba za »Sočo« moža, ki je še »in-censurato«.
Vkljub tej previdnosti so bile razmere v Gorici tako napete, da se je »Soča« na originalen način rešila gotovih obsodb; namreč: urednik g. Dragotin Štrucelj je kar čez noč izginil iz Gorice in ušel v južno Ameriko — v Brazilijo.
»Soča« je bila rešena najhujših preganjanj, a za g. Štruclja je bila to slepa sreča, ker je našel po mnogih izkušnjah in bojih v tropični Ameriki sijajno bodočnost. Sprva je dobil tam skromno služ-bico knjigovodje. L. 1899. so tamošnji Avstrijci začeli izdajati v nemškem jeziku pisan list »Viribus Unitis«. Duša je bil Štrucelj, zato pa je bil list pisan v slovanskem duhu. L. 1900. so ustanovili tiskarno in jo izročili g. Štruclju, ki je pa morala prenehati že 1. 1903., ker sta umrla dva glavna delničarja. »Viribus Unitis« je prenehal izhajati že leto poprej. Gosp. Štrucelj je bil potem do 1. 1906. vodja knjigarne v Porto Allegre. Po raznih težkih preizkušnjah je dobil službo knjigovodje v filijalki svetovne tvrdke Singer v Sao Paulo, — in od tega časa je spremljala našega mnogo izkušenega rojaka stanovitna sreča do današniih dni. Še istega leta je postal vodja filijalke v Campinas, oktobra 1. 1907. nadzornik leto pozneje višji nadzornik za državo S. Paulo (prepotoval je vse države centralne in južne Brazilije), 1. 1909. pa divizijski superintendent s sedežem v Sao Paula. 1. 1911. pa generalni superintendant za severno Brazilijo s sedežem v tropični Bahiji skoro ob ekvatorju. Od tu je prepotoval vse severne države do Amazo-nas, prestal krvave revolucije v štirih državah in bombarderrient v Bahiji. Priznavajo velike zasluge, ga je imenovalo vrhovno ravnateljstvo v New Yorku za generalnega vodjo v Sao Paulo, kjer je še danes ugleden član tamošnjega boljšega dela trgovskega sveta.
Ves čas je ostal g. Štrucelj vzoren Slovenec. Iz Gorice je dobival kniige »Matice Slovenske«, »Matice Hrvatske«. »Zvon«, »Slov. Narod«, »Sočo«, vse novosti naše književnosti itd. — in ob vseh težkočah je skrbel tudi za to, da mu je krasna rodbinica ostala slovenska po srcu in duhu. — In da si to svojo ljubljeno rodbino ohrani narodu, je prav zdai na potu v domovino, in sicer v priljubljeno mu Gorico. Odpotoval je 29. aprila in dospe v Trst 22. maja. Sam se pa povrne še za nekaj let v Ameriko, kjer bo deloval s staro, priznano neumornostio in tako utrjeval sebi in vsei rodbini lenšo bodočnost — zopet v svoji stari ljubljeni domovini, kamor se povrne čez nekaj let za vselej.
Naša slika kaže to leno slovensko rodbino, da mora vsako oko s nriietnim zadovoljstvom obviseti ob nji. Poleg g. Štruclja vidimo v najnovejši pariški noši njegovo gospo soprogo (rojeno v Sarajevu) in vrlo mater ljubljenih otrok: Olga 16 let. Zora 14 let. Vilna 12 let. Slavko 10 let, Milena 8 let. Dragica 3 leta, Boris 1 leto.
Želimo vrlemu rojaku in rodoljubu in njegovi res orekrasni rodbini srečen novratek čez široko morie. Izpolni se Vam vsem vroča želia, da se v srečnih rodbinskih razmerah vrnete v naročje ljubljene domovine! Dobro nam došli!
Slavec slovenskih pevcev — Ivan Meden — umrl!
Dne 30. aprila t. 1. je umrl v Ljubljani „od Boga obdarjeni“ pevec-tenorist Ivan Meden. Pokojnik se je narodil v Begunjah nad Cerknico dne 14. decembra 1838. Oče mu je bil posestnik. Dovršivši osnovne nauke v domači šoli, je študiral J. Meden gimnazijo v Ljubljani. Po zrelostnem izpitu je šel na Dunaj, kjer je proučeval pravoznanstvo štiri leta. Oblago-darjen že od rojstva z izrednim pevskim talentom, je naš Meden vzbudil zgodaj pozornost pri poznavatelj ih lepega petja. Najbolj ga je bodril na redno negovanje pevskega dara takratni cirkniški dekan Anžlovar, bivši vojaški kurat. Ta mu je nasvetoval,
In to vseslovansko davorijo je naš Ivan Meden prvi razglasil s svojim očarujočim petjem na raznovrstnih slovenskih pevskih svečanostih na Dunaju, odkoder se je bila raznesla po vsej slovenski domovini ter daleč preko meja . . .* Medena so takrat nagovarjali' naj bi vstopil kot pevec-tenorist med operne pevce, kar bi se tudi zgodilo, da se ni takrat še preozkoprsni slavec tako zelo prehladil pri skušnji za „Aido“ in je moral zapustiti veseli Dunaj.
Meč rabljev z vzrezanimi napisi iz 1. 1671.
»
naj se vpiše kot reden učenec v „operno šolo“ na Dunaju. Tako je pevoljubni mladenič v 4. letu svojih vseučiliščnih študij dal slovo Temidi ter se posvetil pevski muzi. Takrat so študirali na dunajski univerzi: Josip Stritar, Davorin in Simon Jenko, Fran Erjavec in razni drugi naši ljubitelji lepih umetnosti. Ondi je spesnil tisti čas Simon Jenko svetovnoznano slovensko davorijo : „Naprej zastava slave", kateri je Davorin Jenko napisal značilni koračniški napev, ki se dandanes svira in poje po vsem slovanskem svetu.
Odšel je iskat zdravja v toplice Radegund na Štajersko, kjer je ostal več mesecev.
Med tem časom mu je umrla mati, ki svojega nadarjenega sina silno ljubila. Ker ga po materini smrti učenje ni več veselilo, je vstopil na prigovarjanje odličnih rodoljubov dr.'Zarnika, Murnika^in dr. s svojim najboljšim prijateljem Iv. Železnikarjem za uradnika k novoustanovljeni banki „Sloveniji"; ker je pa kmalu spoznat nevarni položaj tega, s tolikim hrupom razglašenega zavoda, se je odpovedal bančni službi ter vstopil pri rajnem dr. Mošetu v odvetniško pisarno. Tu je služboval kakor pisarniški vodja 24 let. Po razpustu omenjene odvetniške pisarne je vstopil za pisarniškega ^ravnatelja pri odvetniku dr. Ivanu Šušteršiču, kjer je deloval skozi
Grb Zrinjskih in_Frankopanov.
.	~ JBafjrtftGhlOuj-U} b«i5er3v.<.6 dle.ru	^
Jlefčr Sum uty) SVomfct .Trcmoepim rptCcfje
DleuftoJt in. Sfttrreu^ im.geunficuts en^cuibtet
«n 30 Jtpni >m JaJjr iGrj..
A)i£c fotrO oeftetfef fiir. ierin un^ jVarumjan-,
•šta mu)er jfjre '|3fCicf)f JiufruJjr geftdfttL an..
Pu 5er Ni Oufes (iljft Befrcuffte met Ujr
ju erCofcfjef ftffjft Otu. »orgefjdmn. CKljum. IMfiir fenrtč	fott es alte n. ijeljn,.
DL«, m. ^reutofiOi^eut 5e.m. ŠLatfftr ruiAritefjiL,
Ver OocJ jb auft8. mifO fu.f)E čurcfj autJ)aufer! Ss let« Acopsio; [efe unfer tXd.9fer .
Slika Petra Zrinjskega in Frana Frankopana iz 1, 1671., ko sta bila obglavljena v Dunajskem Novem mestu.
Meč, ki je odsekal glavi jugoslovanskima junakoma mučenikoma.
17 let — do smrti. Ob času Medenove vrnitve z Dunaja v Ljubljano je vladalo v prestolnici Slovenije jako živahno, veselo in razkošno narodno življenje. In v takratnih bujnoplodnih socijalnih razmerah je cvetelo v osrčju slovenske domovine vzhičeno veselje do lepega petja, ki je imelo v čistem pevskem društvu ljubljanske „Čitalnice" svoje oživljajoče ognjišče! Tu so bili v bratovski slogi zbrani velenadarjeni pevci, med katerimi so se posebno odlikovali: bratje Josip in Srečko N o 11 i, Josip in Simon
Paternoster, Vojteh Valenta, Anton S točki, August Pucihar, Ivan Eržen in še nekateri drugi. V to odlično čitalniško pevsko društvo je bil z velikim veseljem sprejet za sodelujočega člana velenadarjeni tenorist Ivan Meden, čegar srebrnozvonki glas je bil takrat'že slavnoznan z Dunaja po vsej širni domovini.
Kdor je slišal tista leta peti našega Medena, zlasti v najomiljenejših mu pesmih: „Popotnik," „Bodi zdrava, domovina," „Ptičica gozdna," ta ne pozabi o-nega očarljivega petja do svojega poslednjega izdihljaja! In polnoglasni tenorski glas Ivana Medena v krepki njegovi moški dobi je očaral slehernega poslušalca; — tega niso priznavali zgolj njegovi slovenski rojaki tu doma na Kranjskem, temveč tudi obmejni Slovenci ter odlični tujci pri raznih njegovih nastopih na Dunaju, v Zagrebu, v Mozirju, v Celju in Mariboru itd. Na veličastni Stanko Vrazovi slavnosti v Cerovcu dne 8. septembra 1. 1880 je Ivan Meden vpričo mogočnega zagrebškega pevskega društva „Kolo" proslavil ime slovanskih pevcev, kar so ponosni bratje Hrvatje priznali s tem, da so našega „sla-vulja" ondi na planem pod košato Vrazovo črešnjo vjeli v svojo društveno zastavo ter ga v njo zamotanega zanesli v slavnostni šotor, kjer so ga postavili na sredo banketne mize, da jim je zapel svojo priljubljeno pesem: „Bodi zdrava, domovina".
Ko se je cesarju o priliki njegovega bivanja v Ljubljani 1. 1883 napravila podoknica, je pel Meden svojo najbolj priljubljeno pesem „Popotnika". Cesar je takrat čestital Medenu na lepoti njegovega glasu. Ko pa je nekaj dni pozneje zapel čitalniški pevski zbor pod vodstvom Vojteha Valente v postonjski jami na Kalvariji: „Bodi zdrava, domovina", je prišel cesar mimo pevcev in pevcev in jih pohvalil; nato se je ustavil pri Medenu ter mu dejal: „Es freut mich sehr, ihre wunderschone Stim-me vvieder hier gehort zu haben". („Zelo me veseli, da sem zopet tukaj slišal vaš prekrasni glas").
Tenorist Ivan Meden, umrl v Ljubljani.
Ko je razpadlo pevsko društvo ljubljanske „Čitalnice", je pristopil Ivan Meden k „Slavcu", kjer je nastopal v različnih njegovih svečanostih. V priznanje njegovih izrednih zaslug ga je imenovano slovensko pevsko društvo imenovalo ča-
stnim članom ter mu dne 30. maja 1880 izročilo diplomo.
Vrhutega odlikovanja so posvetili Ivanu Medenu razni naši skladatelji: dr. Benjamin Ipavec, Anton Stockl, Fran S. Vilhar in dr. nalašč zanj uglasbene pesmi. V novejši dobi je naš pevski slavec umolknil. Dočakal je čvrst in zdrav častljivo starost 75 let.
Dr. Otokar Rybaf, slovenski državni poslanec, starosta tržaškega „Sokola", politični vodja Slovencev v Trstu in okolici, dejansko napaden v tržaškem občinskem svetu zaradi slovenskih delavcev.
Pogreb se je vršil dne 2. maja t. 1. PrL ljubljenega pevca, ki je imel mnogo prijateljev in znancev v vseh krogih, je spremila na pokopališče k Sv. Križu velika množica častilcev. Pevsko društvo „Slavec" ga je spremilo s pesmijo in zastavo do groba. Pogreb je pričal, da znamo ceniti zasluge naših pevcev za našo narodno probujo.
Čast njegovemu spominu!
Naše slike.
Nezaslišana grozovitost nemškega inženirja. Že večkrat smo navedli slučaje, ki so pričali, kako Nemci razširjajo kulturo po svojih kolonijah. Zamorce in druge inozemce smatrajo za živino. V Afriki streljajo na domačine za zabavo in zamorke oskrunjajo za stavo, potem jih pa žive sežigajo! O groznem slučaju poroča Petit Parisien iz Bejruta: Pri gradbi bagdadske železnice je šefinženir z bičem nagnal odposlance delavcev, ki so se prišli pritožit. Delavci so začeli nato demonstrirati proti inženirju. Inženir pa je odredil, da je lokomotiva z vso hitrostjo zavozila v delavce, ki so stali na železniškem tiru. Devet delavcev je bilo usmrčenih, 43 pa ranjenih. Velik del delavcev pa je poskakal v bližnjo reko, da se rešijo. Večji del delavcev je utonil. Šefinženir je pobegnil k nemškemu konzulu v Aleppu. Delavci seveda niso bili nemški, nego večinoma domačini in med njimi tudi Rusi. German ska kri je pač vzkipela zaradi slovanskih delavcev. Taka je tista toli poveličevana nemška kultura. Vsa nadutost in površna izobrazba ne pomaga nič, če pa je srce surovo in duša zločinska. Največja kultura uma je kakor tenka plast, ki pokriva — bestialnost, ki je človeku prirojena. Nemci so na take svoje »kulturonosce« pač lehko ponosni; ker v grozovitosti visoko nadkriljujejo Slovane.
Splitski župan Vicko Katalinić pred celovškim senatnim sodiščem. Dne 1. maja se je vršila v Celovcu za jugoslovansko politiko naše vlade značilna porotna obravnava. Tožena sta bila splitski župan Vicko Katalinić in njegov tajnik, Marin Šegović. Dne 10. nov. 1912 so Hrvatje v Splitu proslavljali sijajne slovanske zmage na Balkanu; priredili so po Splitu veličasten obhod, in župan Katalinić je vpričo obč. sveta veselo občinstvo z ma-gistratnega balkona nagovoril. Policaj Peršič je ovadil župana, da je v svojem nagovoru tudi izustil besede: »Upamo, da bodo ti (srbski) junaki osvobodili tudi nas!« Na to policijsko ovadbo je bil župan obtožen veleizdaje, hujskanja itd. ter je bil splitski občinski svet razpuščen. Pred-sedstveni tajnik Šegović pa je bil obtožen sokrivde, ker je županu sufliral. Dunajsko najvišje sodišče je za to pravdo delegiralo poroto pred dežel, sodiščem v Celovcu, gotovo v prepričanju, da bodo nemški porotniki najbolj pravično sodili tožena Hrvata! Obrambo obtožencev je prevzel iz kolegijalnosti ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Obravnava se je morala vršiti nemški s tolmačem, kar je nov dokaz, da živimo v Avstriji. Obtoženca sta vsako krivdo zanikala, in župan Katalinić je dokazal, da besed, ki mu jih je podtaknil Peršič, ni govoril. Tudi nihče razen Peršiča ni slišal teh besed. Tudi glavna priča, c. in kr. poročnk Novakovič ni mogel priseči, da bi bil slišal one strašne besede. Toda ta avstrijski lajtnant je dokazoval, da je bila vsa splitska demonstracija pro-tidinastična in veleizdajalska 1. ker so se slavile balkanske zmage Slovanov nad Turki. Vsak dinastičen Avstrijec bi moral namreč na glas jokati, da so bili tepene azijatske turške zverine; 2. ker so se nosile v izprevodu slovenske, hrvatske in srbske zastave! Slovenska zastava v Splitu je veleizdajstvo! Hrvatska zastava v Splitu je antidinastična?! Srbska zastava je v Splitu protiavstrijska, dasi živi v Avstriji več miljonov Srbov, ki imajo be-lo-modro-rdečo zastavo, kakor Slovenci! — Lajtnantovih nazorov je bil seveda tudi Peršič, avstrijski policaj, c. kr. komi-
sar. Tema vzornima velepatriotoma se je pridružil še neki c. in kr. major Poletim, ki je tudi vso demonstracjo smatral za antidinastično, ker je bila publika vesela balkanskih zmag, mesto da bi bila obupano jokala, ker Turki niso poklali
krščanskih srbskih in črnogorskih junakov. No, celo celovški heilovci so bili drugačnega mnenja ter so oba obtoženca vsake krivde oprostili. Dalmatinski Hrvatje si bodo to epizodo dobro zapomnili.
Petar Zrinjski in Franjo Krsto Fran-, kopan. Dan 30. aprila 1671. je zapisan s krvavimi črkami v zgodovini hrvatskega naroda. Tega dne so na morišču v Dunajskem Novem mestu obglavili dvojico najslavnejših Hrvatov, grofa Petra Zrinjskega, bana hrvatskega in njegovega svaka Franja Krsto Frankopana. S smrtjo teh dveh velikih junkov, ki sta branila državo pred turško povodnijo, sta izumrli dve najslavnejši, najodličnejši, najbogatejši hrvatski rodovini. — Zrinjski in Frankopani so bili skozi dolge veke glavna zaščita in obramba Avstro-Ogrske in vse Evrope proti najhujšim napadom
takne njegova glava na kol...« tako so dejali strogi sodniki. Sicer je tajni sodni svet, ki je imel izreči zadnjo besedo, to sodbo nekoliko ublažil. Vendar pa sta bila obsojena oba hrvatska junaka na smrt. Sodili so ju sami ljubosumni in sovražni Nemci; nobenega Hrvata ali Madjara niso poklicali. Obravnava se je vršila silno površno; nemška gospoda je izjavila, da je Zrinjski nosil kraljevske želje v svojem srcu in izrekla, da dokler bosta živela Zrinjski in Frankopan, ne bo v državi miru. Zato ju treba spraviti s poti. In tako je tudi nehvaležni in po značaju slabotni cesar Leopold potrdil krvoločno smrtno obsodbo Zrinskega in Frankopana. Vsakemu Hrvatu še danes zakrvavi srce, v spominu onega časa, ko sta morala ta dva slavna junaka po krivdi Nemcev na tako žalosten način končati svoje življenje.
domu v Trstu sijajen shod, nato pa po Trstu obhod. Slovenci so se vedli vse-skoz mirno in dostojno, toda Lahi so napadali naše rojake, jih obmetavali s stoli in kamenjem, jih tepli ter celo streljali na nje. En Slovenec je bil težko ranjen. Lahi so se vedli kakor zverine, čim pa se je pojavila policija, so bojazljivo pobegnili. Aretiranih je bilo 50 Lahov in le 5 Slovencev, ki so se branili. Tega dne se je pokazalo, da Trst nikdar več ne bo le laški, nego da je tudi že močno slovenski in da si bodo Slovenci kmalu priborili svoje pravice proti vsem nasiljem. Tržaški Lahi so obupani, in našim Lahom v tolažbo so se vršile protiavstrijske in protislo-vanske demonstracije v Rimu, Padovi, Palermu, Bologni, Milanu, Turinu, Genovi in Paviji. V Benetkah so Lahi sežgali papirnato avstrijsko zastavo in v Rimu
Slovenec Dragutin Strucelj, rodom Ljubljančan, bivši urednik „Soče“, zdaj generalni vodja tvrdke Singer, živeč v Sa. Paulo, s svojo družino.
Mongolov, Benečanov in zlasti Turkov. Obitelj Zrinjskih je dala Hrvatski 16 slavnih in junaških podkraljev ali banov. Hrabro, požrtvovalno in neštetokrat sta se borila Petar Zrinjski in Frankopan za svojo domovino, za Avstrijo, za cesarja Leopolda drugega. Toda v zahvalo sta bila obtožena veleizdaje. Zrinjski, da se je zvezal s Turki in s Francozi, Frankopan, njegov svak, pa mu je pomagal in se je bratil ž njim za svobodo hrvatske kraljevine. »Zrinjski je prvi in glavni vero-lomec, upornik in ropar, pa ga je zato treba kaznovati s smrtjo, in sicer tako, da se mu poleg glave odseka še desna roka, dalje se mu zapleni vse imetje. On je zagrešil več od drugih svojih prijateljev in , zaveznikov, ker je hotel biti to, kar je Njega Veličanstvo, namreč vladar Hrvatske; zato treba, da se namesto krone na-
Umrla sta moško. Zrinjski in Frankopan nista bila le velika, hrabra junaka, bila sta tudi odlična hrvatska,pesnika. Rodbini Zrinjskih in Frankopanov sta vedno in povsod podpirali književno delo svoje domovine, širili sta med narodom kulturo ter sta zlasti Petar Zranjski in Franjo Krsto Frankopan sama delovala na književnem polju. Hrvatje in Srbi proslavljajo njuno smrt vsako leto svečanostno.
V slovenskem slovstvu je edini Jos. Jurčič vsaj deloma opisal tiste viharne čase v romanu »Ivan Erazem Taten-bach«. Tatenbach je bil štajerski plemič in član zarote Zrinjske-Frankopanske. Tudi njega so obglavili in sicer v Gradcu. Neki Prokop pa je napisal slovensko dramo »Erazem Tatenbach«. Igrala se še ni.
Dr. Otokar Fybaf. Dne 1. maja je imelo slovensko delavstvo v Narodnem
so vojaški gojenci in študentje napadli vilo avstrijskega prestolonaslednika. Vsa Italija se je dvignila za tržaške Lahone, in ker so Slovenci nekaj nesramnih laških fakinov oklofutali in zlasali, so v Italiji visele — črne zastave. Vsa Italija besni od togote, da je avstrijska vlada dopustila slovenskim delavcem v Trstu slovesno praznovati 1. maj in da naša vlada ni dovolila kratkomalo poklati po Trstu korakajoče trume Slovencev. Tako predrzno se vtikajo Lahi iz kraljestva v naše notranje avstrijske zadeve, naša vlada pa vse to mirno trpi. Naš zunanji minister grof Berchtold ne najde ponosne besede, da bi protestiral proti nesramnostim v Italiji. Dne 5. t. m. se je vršila seja tržaškega občinskega sveta, v kateri je podžupan inženjer Doria lagal, da so spopade dne L maja zakrivili po tržaških
ulicah edinole Slovenci, češ, da so izzivali, ter je naše delavce še opsoval. Do-rijeva izvajanja je dostojno zavračal slovenski občinski svetnik dr. Wilfan. Med njegovim govorom je kar divjala laška druhal na galerijah in kričala; »Fora i ščavi!« Dr. Wilfan je govoril sprva italijanski ter poudarjal, da so Slovenci v Trstu na svojih rodnih tleh in da imajo pravico, se boriti za svoje narodne in državljanske pravice. Te narodne pravice pa jim krate Italijani ne v poštenem boju, marveč z hasilstvi. Ako torej na nasil-stva odgovarjajo Slovenci s tem, da z vso odločnostjo branijo svojo kožo, je to nekaj čisto naravnega. Ker je galerija neprestano razgrajala, vpila in psovala, je govornik pozval župana, naj naredi mir, sicer bo tudi on odložil vse obzirnosti napram laški večini ter se jel posluževati svoje materinščine. Ker ni bilo miru, je dr. Wilfan med ploskanjem slovenske manjšine jel govoriti slovenski. Toda že po prvih besedah: »Slavni občinski svet« je nastal nepopisen vihar v zbornici. Lahi so kričali kakor besni ter se hoteli dejansko lotiti govornika, ki so ga ščitili v krogu stoječi slovenski odborniki. Položaj je postajal vedno bolj kritičen, vsak trenotek je bilo pričakovati, da pride do dejanskega spopada med Slovenci in Lahi. Župan dr. Valerio je med tem prekinil sejo. V tem trenotku se pritihotapi do občinskega svetnika dr. Ry-bafa neki laški občinski odbornik in ga s pestjo od zadaj sune v lice. Nato se je »junaško« skril za hrbet svojih tovarišev. V zbornici je nastal nepopisen vihar, ki bi gotovo prešel v spopad, ako bi v tem hipu ne povabil župan dr. Wilfana in Rybafa v svoj urad in ju prosil za mirno poravnavo vse afere. Dr. Wilfan in dr. Rybaf sta v to privolila pod pogojem, da označi župan v seji izjavo podžupana Dorije kot v nasprotju s poslovnikom, obžaluje njegove izpade na Slovence in da končno napadalec Miani prosi dr. Ry-bafa za oproščenje. Vse te pogoje je žu-
pan dr. Valerio sprejel. Napadalec je potem v županovi pisarni prosil dr. Rybafa za odpuščanje, župan pa je na to v javni seji konstatira!, da so bila Dorijeva izvajanja v nasprotju s poslovnikom, grajal njegove izpade na Slovence in z vso odločnostjo obsodil zahrbtni dejanski napad na dr. Rybafa. Dr. Rybaf, slovenski državni poslanec in politični voditelj tržaških Slovencev, starosta »Sokola« v
Trstu, je najbolj popularni slovenski politik ob Adriji. Železna njegova vztrajnost, njegova silna delavnost na vseh narodnih poljih in njegova ljubezniva demokratičnost ga delajo ljubljencem Slovencev ne le v Trstu in okolici, nego po vsej slovenski domovini. Ako bi bili vsi slovenski vodje Rybafi, bi se našemu narodu v Avstriji godilo bolje in spoštovali bi nas celo. Slava dr. Rybafu!
Belokranjska železnica. Ako pojde vse po sreči, se otvori nova belokranjska železniška proga Novomesto - Črnomelj-Metlika - Karlovec dne 25. t. m. svetovnemu prometu. S to železnico se odpre eden najlepših krajev slovenske domovine -— Bela Krajina, ki je po svojih narodnih nošah, po svojih starih narodnih običajih in krasnem jeziku velezanimiva, a celo Slovencem le malo znana. Nova železnica bo velikega gospodarskega, kulturnega in vojaškega pomena; žal, da se ž njo natepe v slovenske kraje tudi
germanizacija, ki je že zdaj ondi začela s schulvereinskimi šolami zastrupljati naše ljudstvo. Državna železnica že zdaj uganja svoje nesramnosti s popačeva-njem pristno-slovenskih krajevnih imen. Kaj šele bo? Naši poslanci bodo morali takoj energično zaropotati proti germanizaciji Bele Krajine. Danes prinašamo slike nekaterih glavnih krajev ob novi železnici. Več prihodnjič.
Osješki učiteljišniki in učiteljišnice v Ljubljani. V sredo, 13. t. m. ponoči so se pripeljali z dunajskim vlakom dijaki in dijakinje iz Osjeka v Slavoniji v belo Ljubljano, 31 po številu. Izlet je bil poučnega značaja in ga je vodil ravnatelj g. Fr. Barušič, poznan humorist in književnik hrvatski (»Za dokolice«, »Iz prirode« itd.) v spremstvu profesorja g. R. F. Magjera, hrvatskega pesnika in novelista
(»Novi zvonci«, »Sa slavonske ravni« itd.) ter profesorja g. M. Pavloviča, pisatelja in filologa, znanega pod imenom Podunavski in učiteljice gospe Zore Kaufmanove. Izletniki so potovali iz Osjeka preko Budimpešte na Dunaj in od tam v Ljubljano. V Ljubljano so nameravali prispeti v sredo zvečer, vsled česar jilt je pričakovalo okoli 300 ljubljanskih dijakov in dijakinj, ki so mislili zvečer izletnikom v čast prirediti prijateljski sestanek, pri katerem bi igral dijaški orkester. Toda Hrvatje so se pripeljali šele ponoči. Vkljub pozni uri jih je vendar pričakovalo na kolodvoru okoli 50 dijakov in dijakinj. Izletnike sta sprejela in pozdravila , gg. Luka Jelenc in Ivan Vuk ter jih odpeljala v hotel Štrukelj in hotel Lloyd, Drugi dan so si ogledali ljubljansko mesto v spremstvu g. Luka Jelenca, in ljubljanskih dijakov. Prav prisrčno je pa bilo slovo na kolodvoru ob eni popoldne, kamor je izletnike spremilo vse polno ljubljanskih dijakov in dijakinj. Pred odhodom so skupno zapeli odkritih glav; »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Gospod ravnatelj Barušič se je ves ginjen izrazil, da že dolgo ni slišal tako lepo zapeti »Lepo našo domovino«. Slovenci so še zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi, na kar je vlak odpeljal Hrvate v Postojno, da si ogledajo znamenito Postojnsko jamo. Od tam so se peljali v Reko, Opatijo in preko Zagreba nazaj v Osjek. Dolgotrajno mahanje s klobuki in robci iz odhajajočega vlaka in s kolodvorskega perona je pričalo, da ne odhajajo le ljubi gosti, nego da odhajajo bratje.
S prihodnjo številko ustavimo list vsem onim, ki na ponovno vabilo, da obnove poteklo na-; ročnino, iste niso obnovili. :
Osješkručiteljišniki in učiteljišnice v Ljubljani: Pred obrtno šolo. Od leve na desno gg. Luka Jelenc, predsednik „Zveze slov. učiteljev11, profesor R. F. Magjer, hrvatski pesnik in novelist, ravnatelj F. Barušič, hrvatski pisatelj in humorist, ravnatelj ljubljanske obrtne šole, c. kr. vlad. svet. Ivan Šubic in prof. M, Pavlovič, hrvatski pisatelj-filolog, v sredi med obema učiteljica ga. Zora Kaufmanova.
Razne vesti.
Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla po Kranjski, Koroški in Štajerski pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinšek-a. — Imenovani ansambl je gostoval dozdaj z največjim uspehom po Goriški in Istriji. Nad vse pohvalne kritike njegovih predstav so pač še vsakomur v spominu, in tako se obljublja vsem onim krajem, kjer namerava prirediti g. Milan Skrbinšek predstave, izvanreden užitek in prijetna zabava. Gostovanje se prične dne 28. t. m., ko se igra v Kranju velezabavna tridejanska burka .Maks v škripcih". Nadaljnje predstave se vrše v naslednjih krajih: Tržič, Jesenice, Celovec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Št. Jur, Celje, Vransko, Žalec, Trbovlje, Zagorje, Krško, Novo mesto, Metlika, Karlovec, Črnomelj, Ribnica.
Leseni moški slamniki so najnovejša moda. Obliko imajo takozvanih golf-čepic, spleteni so iz lesenih niti ter so mnogo lažji od slamnatih slamnikov. Baje jih človek na glavi jedva čuti. Samo reči se jim bo moralo lesniki iri ne več slamniki.
Tridesetletnica smrti Bedriha Smetane. 12. t. m. je minilo 30 let, odkar je umrl slavni češki skladatelj Smetana. V Pragi so proslavili ta tužni jubilej jako slovesno. Smetana je bil rojen v Lju-tomišlu na Češkem 1. 1824. Glasbe se je učil v Pragi pri J. Prokšu. Dalje časa je bil koncertni mojster cesarja Ferdinanda in na kraljevskem dvoru na Hradžanih. L. 1856. je prevzel mesto ravnatelja filharmonije v Goteborgu. Ko je leta 1861. doživel v Stockholmu pravo slavje, se je vrnil v Prago in postal 1. 1866. prvi kapelnik Narodnega divadla. Ko je 1. 1874. oglušil, je moral svojo službo pustiti in je 1. 1884., dne 12. maja umrl. Smetana je najznamenitejši češki in slovanski skladatelj ter eden izmed • najmodernejših glasbenikov v obče. Izmed njegovih mnogih oper so najpopularnejše‘»Prodana nevesta«, »Dalibor«, »Poljub« in »Dve vdovi«. Zlasti »Prodana nevesta« je razširila slavo' Smetanovega genija in češke glasbe sploh po vsem kulturnem svetu.
Smetana sam ni vedel, kako nesmrtno delo je napisal s »Prodano nevesto«, ki je bila spočetka spevoigra v dveh dejanjih in še z mnogo proze. Selc pozneje je to delo razširil na tri dejanja in mu dal čisto operno formo. Zanimivo je, da je »Prodana nevesta« pri prvi predstavi v Pragi in nekaj let nato tudi v Zagrebu propala. Na mednarodni gledališki razstavi na Dunaju se je uprizorila po zaslugi A. F. Šuberta, pisatelja in ravnatelja »Narodnega divadla«, tudi ta opera in je dosegla velikanski uspeh. »Prodana nevesta« s svojo čisto češkoslovansko glasbo, osnovano na modernih glasbenih principih, pa je dosegla v Ljubljani takoj največjo priljubljenost. Na našem odru se je pela skoraj vsako sezono. Smetana je komponiral tudi več simfonij, ki so stalne točke koncertnih programov. Slovencem je Sme-
tana najljubši glasbenik in je pri nas popularen kakor bi bil povsem naš.
Kako se izzrači klet? Klet je možno izzračiti le tako, da prihaja v klet hladnejši zrak, kakor je oni v kleti. Čim gorkejši je zrak, tem redkejša je v njem vlažnost in čim hladnejši je zrak, tem gostejša je v njem vlaga. Ako zračiš klet toplega dne, postane klet le še vlažnejša, ker se topli zrak pomeša s hladnim, pade na stene in tla ter se ižpremeni v drobne kapljice. Vlaga se potem kar cedi po stenah. Da se torej klet izzrači, je treba odpirati okna in vrata le ponoči, ko je zunanji zrak hladnejši. Ako je zrak v kleti vlažen, postavi v klet posodo z gašenim apnom, ki privlačuje vlago nase in se klet tako naglo osuši.
Ako hočeš, da petrolejka bolje sveti, stresi v posodo žlico kuhinjske soli. Vsak teden žlica soli zadošča. Vendar moraš posodo večkrat izmiti in stenj očistiti. Petrolej bo gorel potem jasneje in ne eksplodira.
Kako raste človeško telo? Človeško telo zraste od rojstva do konca prvega leta okoli 48-86 cm; od 4.—7. leta zraste vsako leto po 5-30 cm; od 8.—12. leta po 5 cm na leto; od 12.—13. leta po 4-70 cm; od 14. do 15. leta po
6 cm, od 17. leta dalje pa še prav malo. Od 19. do 28. leta zraste le po 4 mm.
Zakaj kukavica ne vali? Znano je, da kukavica ne vali, nego da znaša svoja jajca — 4—5 na leto — v tuja gnezda. Tuja tiča izvali kukavičje jajce, in mlada kukavica je toli požrešna, da imata očim in mačeha dovolj dela, da moreta nasititi vsiljenko. Navadno vsi ostali mladiči v gnezdu od lakote poginejo, če jih kukavica ne pomeče iz gnezda. Neki naravoslovec, ki je več let opazoval kukavice, trdi, da bi starši ne mogli znositi dovolj hrane svojemu mladiču, ker so prenerodni in preneumni. Zato prepuščajo svoje potomce pametnejšim in urnejšim ticam. Kukavica žre najraje kosmate gosenice; zato je koristna tiča. Kukavica živi do trideset let. Ako bi kukavica sama valila, bi zarod kmalu izmrl in kosmate gosenice bi uničile vse gozdove.
Časopisje na Ruskem. Leta 1913. je izhajalo na Ruskem 2167 časopisov. Prvo mesto v tem zavzema Peterburg, kjer izhaja 531 perijodičnih listov. Potem sledi Moskva z 208 časopisi, dalje Varšava (204), Kijev (69), Riga (59), Odesa (58), Tiflis (44), Vilna (41), Harkov (39), Revel-(28), Kazan (23), Saratov (21), Dorpat ali Derpt Jurjev (20), Jekaterinoslav in Lodž (po 19), Nižnij Novgorod (18), Babu (17), Astrahan (16), Tomsk, (14), Orenburg, Rostov na Donu in Samara (po 13), Perm (12), Irkutsk, Libava, Mitava (po 11), Jekaterinburg, Kišinjev in Minsk (po 10). Ruskih časnikov je 1585, t. j. 73% vsega časopisja. Poljskih je 234, nemških 69, lotyških 47, estonskih 43, židovskih 31. Dalje izhajajo še listi v armenskem, gruzinskem, maloruskem, litevskem in tatarskem jeziku. Specijaliteta ruskega časopisja so listi, ki izhajajo z enakim besedilom hkratu v dveh, treh : jezikih, n. pr. v ruskem, francoskem in angleškem. Takih časnikov je 50.
7Ietni kapelnik. Iz Londona poročajo »Obzoru«, da je nastopil tam sedem in pol leta stari deček, Villy Fenero kot kapelnik. Vodil je 90 članov broječi orkester; vsi člani so muzikalno visoko naobraženi, sami profesorji. Nastop malega dečka temnih, dolgih kodrastih las je bil samozavesten; z ostrim pogledom je preletel orkester, pogledal, kako so razvrščeni posamezni inštrumenti in potem mirno dvignil taktirko v znak začetka. Vodil je izvrstno ves orkester in se vedel kakor izvežban star kapelnik. Orkester je izvajal Beethovenovo simfonijo, Wagnerjevo overturo »Meistersingerjev«, Griegovega »Peer Gynta«, dalje »Marche Hongroise« Berlioza in dodal končno še overturo iz »Parsivala«. Vse stvari je mali kapelnik dirigiral umetniško in virtuozno. Villy Fenero je pač izreden pojav na polju glasbe. Te dni se prično njegovi javni koncerti po Angleškem. Velika škoda je, da taki izredni fenomeni vsled lakomnosti staršev ali drugih podjetnikov mnogo prezgodaj izrabijo vse svoje moči. Ko bi moral, priti čas najlepšega, najplodovitejšega delovanja, so že uničeni na duši in telesu.
Ure Kitajcev. Med kitajskim narodom ure še niso v splošni navadi, marveč so nekaj silno redkega. Sicer pa Kitajec prav nič ne potrebuje naših ur. Kako merijo Kijatci čas, pripoveduje
Mesto^MetlikaNj.Predzadnja postaja belokranjske železnice naJDolenjskem. (Fot. Tomo Kramer.)
Mesto Črnomelj ob belokranjski železnici.
francoski potovalec: Nekega dne, ko smo hoteli poseliti k naši veri izpreobrnjene Kitajce, smo prišli na poti do dečka, ki je pasel vole. Vprašali smo ga, ali je že 12 ura. Fant se je ozrl v solnce; toda skrito je bilo za težkimi oblaki, tako da mu ni moglo odgovoriti. »Oblačno je,« je dejal, a počakajte malo, takoj vam povem.« Tekel je k bližnjemu kmetu in se hitro vrnil z mačko v naročju. »Poglejte, ni še 12 ura.« Pokazal nam je mačkine oči, katerih veke je obrnil navzgor.
•Začudeni smo gledali dečka, ki je bil popolnoma resen. Tudi mačka, dasi jej to obračanje oči ni moglo biti posebno prijetno, je bila vsekakor navajena tega, ker se je vedla jako razumno, kakor da je glavna njena služba, predstavljati uro. Naši prijatelji domačini so se zelo čudili, da ne poznamo te vrste ure. Nabrali so v vasi par tucatov mačk, ker so nam hoteli pokazati, da gredo vse ure v mačkinih očeh popolnoma pravilno. Punčice v mačkinih očeh postajajo namreč do pol* dneva vedno manjše ter imajo ob 12. obliko tanke črte, ki je kakor las potegnjena navpično preko očesa. Potem se punčica počasi zopet razširja, tako da vsak otrok pri malo vaje kmalu lahko natančno določi čas po mačkinih očeh.
V katerem jeziku je govorila Eva. Da je znala Eva dobro govoriti, tega ne oporeka nihče. Toda v katerem jeziku je zapeljala svojega Adama? Učenjaki in lajiki so se že bavili s tem vprašanjem. Največ jih je bilo mnenja, da je govorila Eva hebrejski, ker je sv. pismo tudi hebrejsko. Modri mož Goropij (okoli 1580) je trdil, da so v raju govorili holandski; temu je ugovarjal Kempe, ki je dejal: »Bog je govoril švedski, Adam in Eva sta mu odgovarjala danski, kača pa je v elegantni francoščini hvalisala lepa jabolka.« Perzijani so bili mnenja, da sta Adam in Eva govorila njihov jezik, angel Gabrijel jc govoril turški, kača pa arabski. Take so trditve srednjeveških učenjakov, a zediniti se niso mogli.
Umetniki proti odlikovanjem. Profesorji draždanske akademije upodabljajočih umetnosti so naprosili ministrstvo notranjih poslov, naj vbodoče umetnikom ne podeljuje nikakih redov ali drugih odlikovanj. S tem hočejo vodilni umetniški krogi preprečiti častilakomno hlastanje po odlikah. Ta gonja za odlikami se je v poslednjem času posluževala že nedopustnih sredstev ter najraznovrstnejših intrig. Tudi se je z redovi in odlikovanji samo gojila in krepila neopravičena domišljavost posameznih umetnikov.
Razloček med avstro-ogrskim in med državnim nemškim konzulom. Dva avstrijska trgovca sta hotela svoje znanje španščine popolnih in v to svrho preživeti svoj dopust na morskem obrežju španskem. Pisala sta avstro-ogrskemu konzulatu v Madrid ter prosila, naj se jima sporoči,
kam naj bi šla in kje bi dobila najboljšega učitelja španščine. Avstro-ogrski konzul je odgovoril, da je za tako vprašanje predvsem plačati 5 K za kolek in poštnino, da take stvari konzulata prav nič ne brigajo in da naj se obrneta za potrebne informacije na kakšno pisarno za potovalce. Trgovca sta plačala 5 K, vrgla prazno, a grobljansko' pismo v koš in pisala isto vprašanje državnemu nemškemu konzulatu v Madridu. Dobila sta odgovor: Priporočam gospodoma Valen-
cijo, Malago, Santander in San Sebastian. V prvih dveh krajih je podnebje milo, a gorkejše; najprijetneje je ondi v maju. V Santandru in San Sebastianu je hladnejše in morje viharnejše. Kopanje se začenja v Španiji pravzaprav šele meseca junija, zlasti v severnih kopališčih. Učitelja dobita povsod; v ostalem pa jima bodo pomagali iskati nemški konzulati v dotičnih mestih. Plačati ni za ta odgovor ničesar. — Razloček je
torej sledeči: avstro-ogrski konzulat je odgovoril avstro-ogrskima trgovcema osorno, brez podatkov in je zahteval za to 5 K; nemški konzul je odgovoril tujima trgovcema prijazno, temeljito, jima je ponudil pomoč ter ni —- zaračunil ničesar. Taka je naša birokracija.
SteGkenpferd-iilijinomlečne mile
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
EMIL GABORIO:	12. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
»Orožnik iz Buživala je prinesel to pismo. V predsobi čaka odgovora.«
»Dobro. Dajte mu jesti in piti.«
Sodnik je odtrgal pečat. »Glej, glej, Ževrol piše.«
Pismo se je glasilo takole:
Gospod preiskovalni sodnik!
Čast mi je, obvestiti vas, da sem možu z uhani že na sledi. Dognal sem, da je pil v neki vinarni. V nedeljo zjutraj je bil mož pri vdovi Leruževi; nato se je vrnil v vinarno, da kupi dve steklenici vina. Zdajci pa se je počil po čelu, rekoč: Čisto sem pozabil, da je jutri god naše la-dije! In vzel je še tri steklenice. Ladiji mora biti torej ime Sv. Martin. Vozila je žito. Pisal sem takoj prefekturi, naj poizvedujejo po ladiji v Parizu in Ruanu.
»Ubogi Ževrol!« Tabaret je bušil v smeh. »Ali mu ne sporočite takoj, da je njegov trud nepotreben?«
»Nikakor ne. Tudi takšnih malenkosti ni dobro zanemarjati! To povzroči lahko nepopravljivo napako. Kdo ve, kaj vse nam more pojasniti naš neznanec.«
Osmo poglavje.
Tisti dan, ko so zasledili umor v La Žonšeri, ravno ob uri, ko je razlagal stari Tabaret preiskovalnemu sodniku in policistom svoja odkritja, se je pripeljal grof Reto de Komaren na pariški severni kolodvor. Sin ga je čakal. Pozdravila sta se prisrčno, četudi z nekim svečanim cere-monielom. Stari grof je dal mnogo na take reči. Nato, ko sta korakala s kolodvora k svoji kočiji, je zapazil stari grof s presenečenjem, da je sin nekam bled in umorjen. Mladi grof se je ognil jasnega odgovora na očetovo vprašanje, ali mu ni dobro. Preveč sicer ni smel odlašati usodnega razgovora, kar na postaji pa tudi ni mogel udariti starega gospoda z zlimi
vestmi o preteči nevarnosti. In tako je bil prav zadovoljen, da je imel stari grof spotoma in doma pri obedu toliko povedati o svojem potovanju, da sam niti ni prišel do besede.
Grof Reto de Komaren se je vračal dokaj slabe volje. Bil je tako ekskluziven in zakrknjen aristokrat, da si je težko misliti enakega. Seveda ni kazal svojega aristokratskega mišljenja in čutenja tako smešno kakor markiza d’.Arlanž; prila-
Mesto Črnomelj: Trije mostovi. (Fot. Tomo Kramer.)
godil se je bil v svojem občevanju z meščanskimi ljudmi vsaj na zunaj modernim razmeram. Da, občeval je z njimi celo z izbrano, skoraj žaljivo vljudnostjo. Razumel je popolnoma, da se postavlja proti aristokratskemu gospodstvu druge oblike, a vendar je bil prepričan trdno, da zadobi krvna aristokracija enkrat svojo prejšnjo moč, četudi morda na drugačnih osnovah. In bil je v resnici eden izmed voditeljev reakcionarne stranke. Kakor je bil vljuden v občevanju z meščani, tako brezobzirno je zastopal svoje nazore v krogu svojih stanovskih tovarišev. Zdaj pa se je bil sprl na poti z vojvodo Sar-meškim, češ, da se je ta pregrešil zoper eno izmed najbistvenejših dolžnosti njunega stanu. Ze prej sta se večkrat sporekla s prijateljem izza mladih let, kadar sta govorila o političnih in družabnih zadevah; a zdaj je bilo prijateljstvo končano enkrat za vselej — tako je vsaj trdil svojemu sinu. Vojvoda je bil prodal eno svojih najlepših posestev na severnem Francoskem; stari grad njegovih očetov je bil določen, da ga izpremene v tovarno za sladkor. Vobče je kazal namen, izpreme-niti skoro vse svoje nepremično imetje v gotov denar in ga naložiti v akcijah in obligacijah. Stari grof pa je štel ravno vsakemu plemiču v eno prvih dolžnosti, čuvati svojo rodbinsko posest in varovati z njo spojeno avtoriteto, ki jo je uživalo plemstvo v deželi. Kam pa pride svet, ako se plemstvo izkorenini?
Mladi grof se je osmelil in ugovarjal to in ono, vzlasti pa, da ima vojvoda Sar-meški osem otrok, bogat pa ni preveč. Toda stari gospod ni priznal nobene opravičbe in je našel v tem le povod, da je razpletal svoje nazore še nadalje. In tu je začeh govoriti tudi o pogubnem libe-
ralnem mišljenju, ki okužuje mlajše plemiško pokolenje, in o pomanjkljivem čuvstvu odgovornosti, ki jo dolguje svojim rodovinam. Par zbodljajev je izkupil tudi mladi grof, ki mu je bil po triletni borbi
naposled izsilil dovoljenje za svojo žen-tev s Klaro d’ Arlanž.
»Ti boš še bogat,« je rekel svojemu sinu. »Toda če dobiš toliko in toliko otrok, pojde tudi tvoje imetje na toliko in toliko kosov.«
Obed je bil skoraj pri kraju. Stari grof, ki je bil močan jedec in pivec, je raz-
pravljal vedno živahneje, nazadnje pa se je začel jeziti nad kratkimi, vzdržljivimi ali celo ogibljivimi odgovori svojega sina. In zdajci je dejal:
»Če te človek posluša, bi skoraj dvo-
mil, ali se pretaka po tvojih žilah res ponosna kri grofov Kornarenskih, ne pa kri navadnega plebejca!«
Mladi grof, ki se je premagoval toliko časa, se zdaj ni mogel več zatajevati.
»Ako delani takšen vtis,« je odgovoril, »potem najbrže ne bo brez vzroka.«
Zlata poroka: Gospod Matija Bončina, bivši stavbeni podjetnik v Gor. Tribušah pri Slapu, obhaja zlato poroko.'Na desni jubilarja hči, na levi vnukinja z 2 letno pravnukinjo v naročju. Spredaj pravnuki in pravnukinje.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
— ToTT-sima. na, Grlincali pri H^nToljani. =
Priporoča se slavnemu občinstvu za	Prevzema kompletne oprave za
portalna.	hotele.
stavbena.	kavarne, vile.
pohištvena	gostilne.
mizarska dela.	privatna stanovanja.
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.	
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.	
Trgovina z usnjem
na debelo in drobno
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
Telefon 96.	237
P Ati i l/o	brošure,
liCUIlVCp knjige itd.
o natisne elegantno in " okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Za trgovino
se odda prostor z opravo vred na Gorenjskem v najem. Pripravno tudi z” šiviljo.
P jjjjkmudbe pod „Trgo-vina 831* poštno"~ležeče Ljubljana.
Za krošnarje, kramarje, preprodajalce in za vsako hišo. — Pri stiskanju lahko poškodovano 138
toiletno milo
pošljem vsakomur
5 kg za 6*50 K.
(50 do 62 kosov) dišave: vrtnice, mandelni, vijolice, glicerin, mošus, liljino mleko, zelišča itd. Najfinejši parfum v vseh dišavah steklenica 2 K. Razpošilja po povzetju največja parfumerij-razpoši-ijalnica Fran Human, Dunaj II., Aloisgasse 3/35.
Po grozovito
visokih cenah plačujemo cesto
blago za moške in ženske obleke.
Temu se lahko ogne vsak zasebnik, če naroča to kakor tudi šlesko platneno in pralno blago naravnost iz kraja tovarno. Zahtevajte torej, da Vam brezplačno pošljemo svojo bogato
zbirko pomladnih in poletnih vzorcev.
ki jih nam zopet vrnete v 8 dneh. V zalogi imam samo najboljše 119	izdelke.
niTSa Franc Šmid,
Jagerndorf št. 88. (Avstr. Šlezija).
i ^	i
V vsakem varčnem gospodinjstvu
rabijo že mnogo let najrajše
„Sapolin“
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecetijskih trgovinah. Izdeluje firma: Pavel Hat-heyer, tovarna mila, Celovec. 289
Proda se lepa
enonadstropna
•	'V'
hiša
z zidanim gospodarskim poslopjem, z velikim sadnim in zcle-njadnim vrtom in nekoliko polja, ležeča v prijaznem trgu blizu Celja ob državni cesti. Primerna tudi za vsako obrt. Cena izredno nizka. Poizvedbe na naslov : Jo sip Bizjak, orožniški straž-mojster, Vojnik pri Celju.
!! Za birmo !!
Priporoča se tvrdka
H. SUTTNER
Ljubljana Mestni trg 25.
Nizke cene, solidna in dobra postrežba.
Lastna protokolirana tovarna ■' nr v Švici. -------------
Zastonj
dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2Va m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovn.
(Severno Moravsko)
Podpirajte podjetje v obmejnih ------krajih. -------—
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana“
„Morana1* uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1, 200 gramov stane 1 K. n? Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
Pogled, ki je spremil besede mladega grofa, je bil tako zgovoren, da je planil stari gospod s svojega sedeža. Njegova jeza je izginila, kakor da bi jo bil veter odnesel. Prašal je tiho in negotovo:
»Kako misliš to?«
Albert se je že kesal besed, ki jih je bil izgovoril. Toda zgodilo se je bilo, in če ne zdaj, bi se bila morala vršiti obojestranska izjava gotovo čez par ur.
»Govoriti imam s teboj resne stvari, ki se tičejo časti naše rodbine. Nisem ti hotel pokvariti z njimi že prvega večera. Ako pa želiš, lahko začneva takoj.«
Z vidno tesnobo je poslušal stari grof sinove besede; bilo je, kakor da že ve, kaj pride, a se vendar boji.
»Verjemi,« je povzel Albert obotavljaje, »da ti ne bom očital nikoli, naj se zgodi, kar se hoče. Saj si bil vedno tako dober z mano ...«
»K stvari! K stvari!« je viknil stari grof osorno. »Uvodov ne potrebujem.«
Albert je pomolčal. Nato se je odločil in dejal;
»V tvoji odsotnosti sem čital tvoja pisma... vsa pisma, ki si jih pisal nekoč gospe Valeriji Žerdijevi.«
Grof je planil kvišku, kakor da ga je pičila kača, in vrgel jezno svoj stol po tleh.
A zazdelo se je takoj, da ga je sram tega srditega izbruha; sam je pobral stol in ga postavil spet na njegovo mesto. Nato je dejal:
»Praviš, da se morava porazgovoriti zaradi časti naše rodbine? Dobro, spo-
Prečitajte mojo notico v uredniškem delu in pišite po vzorce!
Z odličnim spoštovanjem
I. N. SoStariC, trgovina. Maribor, Gosposka ulica 5
234
= Obnovite naročnino takoj! —
razumeva se takoj. Prosim, pojdiva v mojo sobo.«
Pozvonil je. Vstopil je sluga.
»Niti mene, niti grofa Alberta ni doma nocoj, naj pride kdorkoli.«
V teh dvajsetih letih, odkar je bil pisal svoja pisma, je grofa mnogokrat obhajal strah, da pride zla ura, ki spravi resnico na dan. Saj so vedele za njegovo tajnost razen vdove Leruževe še tri osebe. Pozabil tudi ni, da je zaupal to usodno skrivnost papirju, čeprav je zagrešil s tem neprevidnost, ki je danes ni mogel več razumeti. Že dolgo mu je bila neumevna strast, ki ga je zapeljala takrat preko vseh meja opreznosti. In kako je mogel pustiti svoja nevarna pisma v tujih rokah, mu je bila zdaj uganka. Toda izprva je zaupal svoji ljubici neomejeno; pozneje, ko je prekinil razmerje po preteku osmih let, je pač mislil, da bi bilo boljše, dobiti pisma nazaj. Toda hotel se je ogniti novega svidenja z žensko, ki jo je ljubil nekoč tako silno, da se ni mogel ubraniti njenega vpliva, kakor hitro je le stopil prednjo. Ni je hotel videti, dokler ne ugasne njena slika popolnoma v njegovem srcu. Tako so tekala leta, in nazadnje si je moral priznati, da je prepozno. Neprevidno se mu je zdelo zdaj, buditi spomine, za katere je najboljše, če spe. Pokazati nezaupanje, je bilo nevarno, in vrhu tega je bila žena morda že zdavnaj uničila vsa pisma, zavedaje se, da so nevarna njej sami in bodočnosti njenega sina.
Tako je tolažil vedno svoje pomisleke, in glej, zdai je bila nesreča tu.
Dober svet za bolnike
je najvecja dobrota. Taka izvrstna zdravstvona navodila, ki jih je preizkusilo že na tisoče bolnikov, prinaša 64 strani obsezajoča fenuga, v kateri najdejo najboljše zdravstvene nasvete, ki gotovo vedejo do popolnega ozdravljenja, vsi oni ki trpe na oslabelosti živcev, slabokrvnosti, onemoglosti, oslabelosti, ki nimajo spanja, na otožnosti, glavobolu in hrbtobolu, nervoznem srčnem bitju, nervoznem motenju v želodcu, črevih in mehurju, protinu, skrnini, ishiji, krču in mrtvoudnosti.	286
Zastonj in poštnine prosto pošlje to knjigo vsakomur, ki jo zahteva, posebej knjigo za moške in posebej za žene
Das Elektro Vitalizer artzliclie Institut, Budapest VI., Vdri>sin.*rty-n 45/105.
THE,
Made by
BMMeMnf
Boston, Mass. U.S. A.
Vera
American Shoe
za gospode in dame
so že došli iz
W Amerike.
Moderni, priležni, elegantni, ceni, trpežni.
Edina prodaja
v trgovini s čevlji
Fran Szantner
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 4.
Sedel je v veliki, z njegovim grbom okrašeni naslanjač pod rodovnikom slovite rodbine Komarenskih, ki je visel v krasnem okvirju na steni njegove sobe.
V srcu sta mu divjala strah in muka. Pokazati pa tega ni hotel. Njegovo držanje je bilo še trdnejše, pogled še ponos-nejši in mrzlejši nego po navadi.
»Kako so ti prišla moja pisma v roko?« je prašal.
Tudi mlademu grofu se je bilo zdaj vrnilo ravnotežje duha. Govoril je mirno in razločno, brez okolišev in praznih besed, ki bi bile storile vso zadevo le še mučnejšo.
»V nedeljo dopoldne se je javil pri meni mlad mož, češ, da mora z mano govoriti o važnih stvareh; dovolil sem mu razgovor, in naznanil mi je, da sem le nezakonski sin svojega očeta, podtaknjen protizakonito namesto pravega sinu grofice Komarenske.«
»Pa nisi vrgel tega človeka skozi vrata?«
(Dalje prihodnjič.)
II. knjiga „Knjižnice Slovenskega Ilustr. Tednika^ Milana Puglja „Mimo ciljev" izide koncem tega meseca in kot III. knjiga izidejo v prvi polovici junija Cvetko Golarja: „Kmečke povesti".
Manufakturna trgovina
j. mmi,o
prej Franc Souvan sin
: LJUBLJANA :
Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernih blago v
za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platni kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Književnost.
Rado Murnik: Lovske bajke in povesti. »S 1.
Narod« z dne 16. t. m. je objavil laskavo oceno, iz katere navajamo: V knjižnici »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« so izšle kot prvi zvezek »Lovske bajke in povesti« odličnega slovenskega humorističnega pisatelja Rado Murnika. V knjigi je zbranih dvanajst zgodb in povestic iz-lovskega življenja, ki so večjidel vesele in dovtipne vsebine, pisane s prijetnim humorjem in naivno, priprosto šegavostjo. Lovska latinščina, ki jo Murnik pripoveduje z razposajeno in jovijalno komiko, čitatelju sicer ne izvablja krčevitih salv smeha, ali je vendar tako prijetno in lepo berilo in zabavno vseskozi. Jezik je bogat in obiluje vse polno pristnih lovskih izrazov ter je tudi v tem oziru knjiga pravcato lovsko besedišče. V jezikovnem oziru je Murnik najbolj vesten slovenski pisatelj, ki .neguje in čisti naš jezik z ljubeznijo in naslado. Izraža se plastično in slikovito, nikoli mu ne manjka pravega izraza, in se vidi, da Murnik ne uživa samo narave, ampak jo tudi študira, kar pričajo nešteti opisi, polni barv in resničnosti. Zato ne bo slovenski jezikoslovec z nič manjšim užitkom bral teh Murnikovih bajk in povesti kakor navdušen lovec; prvi bo našel v njih mnogo pristnih, lepih in redkih izrazov, a drugi mične popise zmeraj krasnega gozda poleg
zabavnih anekdot in veselih zgodb. V celoti je pokazal Murnik, da je zlasti mojster jezika. V njem je njegova moč, tudi njegov humor ni toliko v situaciji in dejanju, kakor v besedi. Vsekakor so Murnikove »Lovske bajke in povesti« lepa knjiga, ki bo gotovo našla mnogo hvaležnih čitateljev.	K. O.
Lepe razglednice za SOOletnico ustoličenja je založila Slovenska kršč. soc. zveza za Koroško. Vsak narodnjak naj to leto poseže po teh razglednicah! Neštetokrat se bo govorilo o ustoličenju koroških knezov. Spomin na nekdanjo staro pravdo koroških Slovencev naj se širi v zadnjo slovensko vas, in ravno razglednice naj v to najbolj služijo. Vse organizacije se na Koroškem bojujejo za življenje in smrt. Naša »Zveza«, ki naj vso Koroško organizira na polju izobrazbe in prireja nešteto shodov, rabi nujno sredstev, zato prosi, naj bi se vsaj na ta način pomagalo Zvezi, da bi se razglednice razpečale. Cena: 100 komadov 6 K, boljše vrste 10 K. Slovenska kršč.-soc. zveza v Celovcu. Velikovška cesta 5.
Listnica uredništva.
Na razna pisma odgovarjamo: Nenaročenih spisov ne vračamo in kritik o vposlanih rokopisih ne sporočamo, ker nimamo časa za kaj tacega. Vse uporabno prijavimo prej ali slej.
Priporočamo vsem najtopleje domačo tvrdko H. Suttner v Ljubljani 5, ki je največja razpošiljal-nica zlatnine in srebrnine na slovanskem jugu.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Zahtevajte povsod izrecno le Kolinsko kavno primes, ki je splošno znana kot najboljši kavni pridatek. Vsak pameten človek kupuje samo dobro blago, kajti za slabo blago je vsak vinar v vodo vržen. — Kolinska kavna primes je blago tako izvrstne kakovosti, da vsakega popolnoma zadovolji. Kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je najboljša.
Lepo se čita današnji oglas „Slovenske Straže“, s kojim se naročnikom turške srečke obetajo glavni dobitki po 400X00 in 200.000 zlatih frankov. Opozarjamo !
Ni skoro S ovenča, ki bi ne poznal stare domače tvrdke F. Čuden v Ljubljani. Le pri njej se kupi zanesljivo idoče ure, fine uhane, prstane itd. po zmernih cenah. Lastna tovarna ur v Švici. Zahtevajte cenik, ki se pošlje brezplačno.
Ali ste že poskusili naročiti pri meni vzorce in cenike raznovrstnega blaga ? Če še niste, naročite takoj! Pošljem Vam brezplačno. Uverili se bodete, da razpolagam s prvovrstnim blagom, trpežnim in cenim, kakor ga nikjer ne dobite pri tujih razpoši-Ijalnicah. Posebno za birmo otrok bodete rabili lepo in dobro blago; za botre in botrce imam pa izvrstne stvari. Moj naslov: Prva slovenska spodnještajerska razpošiijalna trgovina I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica štev. 5.
Lovsko povrtno in^žepno = obrambno orožje
ne kupite nikjer ugodneje kakor pri svetovno 288 znani
tovarni za precijzijske puške JOS. WINKLER v Borovljah (Koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabijalne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik I. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrafie 82.
Automatiški lovilec za velike množice.
Telefon 23.446. 260


SP*?-
Za podgane K 4’—, za miši K 2"40 lovenje brez nadzorstva do 50 živali v eni noči. Ne vpliva vreme nanje in se nastavljajo sami. Past za ščurke, edina svoje vrste, vjame v eni noči tisoče ščurkov in grilov, po K 2-40. To najboljšo iznajdbo razpošilja po povzetju Fr. Huni ann, Dunaj II., Aloisgasse 3/29. Mnogo prizrialnih pisem. Svarimo pred manj vrednimi ponaredbami. V rabi so tudi po c. kr. voj. nalagalnih skladiščih.
Puch vozna kolesa! “j"” Ign. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
urške srečke!
6 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih:
400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000.
Vsaka srečka mora zadeti.
Pozor!!	Prihodnje žrebanje:	1. junija.
Mesečni obrok 6 kron. <2»)
Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi, Gjubljana.
:	Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 3. r-
Poslano.
Grospod. piem. Tm.lioczy
lekarnar v Ljubljani.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sia-dinom „sladni čaj“ zredila. Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih 3 otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.
Spoštovanjem	2iii
Maks o Kovač, c. kr. vojaški uradnik, V Pulju, dne 23. marca 1914.
m
SAMO K 10--
stane v Prvi gorenjski razpošiljal- js niči IVAN ŠAVNIK, Kranj št. 154. ■
4 V2 m volnenega blaga za eno 1 svilnat pas in še več dru- | fino žensko obleko v po- gib različnih^ stvari za p«- ■ ljubni barvi,	vrb.	M
1	zelo fini robec za na glavo, Ista množina še boljše vrste ■ 3 lepi žepni j obči iz šifona, K 15.
2	para močnih ženskih nogavic, Ista množina najboljše vrste ■
K 20.	283	■
Solidno ugledno domače podjetje! \

Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal
birmanska darila
kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah. Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko „Tup“. — Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. 262
Lud. Černe, juvelir in trgovec
Ljubljana, Wolfova ulica št, 3.
v 1^31 < 1	»rrrrpiri* .11 tvržt.i 111 piVfevrsr^mi 1W/A
Ob kašlju, težki sapi, pljučnih boleznih
Razentega zbuja CERTOSAN tek in povzroča, da bolnik očividno'pridobiva na teži in moči. — Velika originalna steklenica CERTOSANA velja 5 kron. Dobi se v lekarnah. Glavna zaloga: Lekarna Josef von Torok, Budapest VI., Kir£ly-utcza 12/1.
celo v najtrdoviatnejših slučajih rabi tisoče zdravnikov in bolnikov angleški pljučnf redilni prašek CERTOSAN i s čudovit ra uspehom. CERTOSAN, ki ga smemo pri-I mešati skoro vsem jedilom in pijačam, ozdravi hitro in temeljito kašelj, težko sapo, žrelni in pljnčni konični katar in uničujoče znake pljučne jetike.
Krasne spomladanske novosti
dobro blago in po že priznano naj nižjih cenah dobite
^„°v1:! PETER ŠTERK
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moški klobuki in čepice, “j] Dalje čepice za dame, deklice in otroke ter razni nakiti.
3 Vse potrebščine za šivilje itd E
1
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah	254
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča .tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
Prva slovenska industrija za ple-::	tarstvo na Primorskem ::
Ž. VIŽINTIN
l v Sovodnjah pri Gorici.
Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča iz peddig in indijske cevi, bambusa itd. ::	po načrtih prvih umetnikov. ::
Železni skladni stoli, mize in klopi so naj-	f
rUZUI • pripravnejši in najtrpežnejši za gostilniške, ka- vi AVI. • varniške, hotelske, kakor tudi za privatne vrtove. Te vrste stoli so pripravni tudi za društvene prostore, čitalnice, društvene dome itd. Izdeljujejo se v poljubni velikosti in barvi po nizki ceni. Izvršujem tudi vsa ključavničarska dela.
Izdelovalec	244
IVAN ZORKO, Olince št. 220 pri Ljubljani.
■ i ■ —- Cenilci se pošiljajo zastonj in franlso. ———
Obnovite naročnino!
/*" v/A Ul
UH	III PSns
Jakob Zalaznik
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg: št. 31
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
- na zajutrfr. =
Filijalke:	256
Mestni trg štev. 12 Kolodvorska ulica štev. 6.
R-N3 11|	11	I h	n i1
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
D
□
a
a
a
□
□
D
□
□
□
n
a
a
a
□
a
a
Pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Maček & Ko.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba. Najnižje cene.
□
□
a
a
□
D
□
□
a
a
a
a
□
□
a
a
D
D
□
D
D
a
□
□
□
□
□ □□□□□□□□□□□□ □□DDDDDDDDDDDDDDIlDn
193	a
a>
03
>
o
su
-4—>
CB
3
>
O
rt
o3
>
O
1-4
"m
3
>
o
“s « > c O S,
‘S'
>02	03
>
U 2
o g-
5 -g
S
-M cv
02
'S
cL .tu S •-
Cl “
W .S
■A rXia.S^fcrr^.ll -A k A. A—H a.' s v ^ *-—•ćzrlTr.'V'*. ,U	h.hV'J*. -N.—k—-a n n.	11 *. f ^	1 ‘J-n
KMETSKA POSOJILNICA A}/V LJUBLJANSKE OKOLICE
T"	/Q v Ljubljani, ----
r. z. z n. z.
obrestuje hranilne vloge po	/ ^ f ~ brez vsakršnega odbitka.	45
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.

fotograiske P ® aparate .®
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomanufaktura in drogerija j
v Ljubljani,
ADRIJA‘
oblastv. kon-ces. prodaja strupov
Šelenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago. — Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.	233
Velika zaloga špecerijskega blaga
špirita, žganja,/ moke, otrobov /
koruze.
Na drobno in na debelo.
1=
I (Jm<
niča I
Umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič
Ljubljana, Frančevb nabrežje 13
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih Unjigoveških del. Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige. Vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice iz-gotavlja vedno po nizkih cenah.
Originalne platnice za liste: „Slovan", „Lovec", „Zgodbe sv. pisma", „Čebelar", „Dom in Svet", „Slovenski Ilustrovani Tednik" itd. itd. ima vedno v zalogi.
Postrežba točna. Delo solidno.
mBBSfc mm □■■J
GORČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 57.14 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
Za kratek čas.
Poetična primera. Mlad oče (ogleduje prvorojenčka): Takole detece je kakor pomlad.
Mlada mati: Da, včasih se smeje, navadno pa je mokro.
Filolog v Egiptu. »Pisava s hieroglifi ima po mojem mnenju veliko napako, ki kvari resnemu filologu vsako zanimanje. Hieroglifi so namreč brez pravopisnih hib!«
SANATORIUM • EMONA j
1 ZA-NOTRANJE'IN-KIRURGICNE - BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
I LiJUBLdANA ■ KOMENSKEGA-ULiCA-4 1 sef-zdrwnk : PFamRid •.
KOMENSKEGA-ULICA-4
J DR'FR DERGANC \\
ggilis^
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku".
„SLAV1JA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000'—.
Izplačane odškodnine in kapitali je K 129,965.304'25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000'—.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo.	62
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije* v Ljubljani.
ĐaĐnDDPPgnoĐDDD
Fotografični ateller
VIKTOR
v Ljubljani, Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice11 238
se priporoča za izvršitev
modernih portretov.
□□□□□□□□□□□OD□□
Zavod za pranje in likanje 278
Hartmann & Co-
Lastnik Josip Hallegger Trst, Via Zonta št. 8.
Telefon št. 765.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul.št. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči. Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpolago.
Prodam
benciimotor
Joghurt sir
za slabokrvne in bolehajoče 224 za želodcem.
Kos le 10 vinarjev.
zlatorumeni kvarglji Št. 4.
Poštni zabojček (ca 5 kg a 3-60 K). Kdor kupi 10 zabojčkov, 1 zabojček zastonj (tudi ob prejemanju posamič v t. 1.) Po povzetju od tukaj.
12 konjskih sil, ter žago in mlin s tremi kamni in dva cirkularja, vse stoječe, kakor je, ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo malo rabljeno. Obrniti se je na Franja Lenarčiča, Novavas pri Rakeku.	229
Proda se
Različni delikatesni siri. Jako fino čajno maslo, sveža jajca. - Cenik brezplačno.
Mlekarska razstava v Komotavi leta 1913.
Najvišje odlikovanje. Sirovo maslo 6 dni staro, 1 tekmovalno nagrado; sirovo maslo 2 m. staro, 1. tekmovalno nagrado ; mehki sir, častno nagrado, trdi sir, 2. nagrado.
Molkereigenossenschaft
Oberbaumgarten.
nova hiša
z vrtom in vsemi gospo-darsk. poslopji ob glavni cesti v Domžalah, oddaljena 5 minut od kolo-I dvora, pripravna za kako obrt ali za privatno upo-I rabo. Več se poizve pri I hiši št. 40 v Domžalah.
lesene in kovinaste, okraski za kr-ste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, ka-IS kor tudi vse druge pogrebne po-trebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 36.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica,	2.I:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
H L*Jgy4 I |l I t*	11	Jrti RT* »i iri 11 TPft»
A. Z ANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje = Zahtevajte cenike.	---:

= Hiša na prodaj. =
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. — Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarju v Solkanu.
267
Vsak je zadovoljen
kdor kupi kolo pri domači tvrdki
A. Goreč, Ljubljana
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra.	83
in vsak bo priporočal
pri svojih prijateljih in znancih
Gorčeva kolesa
196 odkrito in najtopleje.
!! Botri in botrice !!
Oglejte si pri nakupu tvrdko
DANIEL ZUPANC
IJUBLJANA, Sv. Petra c. 8
nasproti hotela Lloyd.
Trgovina z dragulji, zlatnino, srebrnino in urami.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici točno in najceneje.
Lastna izdelovalnica poročnih prstanov v vseh oblikah. 2ci
Fotografski aparati '?m
iz lesa in kovine, stiokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K L60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 9 70 „ „ in dražje do	K 300-—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Eifr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	is

Postavno zavarovano.
Telegram z Dunaja!
Za par K 8.
50.000 parov komisnih čevljev,
ki so ostali zaradi prekasne dobavitve, sem se odločil čevlje, ki so pripravni za najhujše napore, razpošiljati par po
§nr lastni ceni K 8*—.
Čevlji so iz najboljšega sirovega usnja, z močno zbitimi podplati, pete z železom podkovane in usnjenim jermenom. Ti čevlji so najtrdnejši in zaraditega še posebno priporočljivi za planinske dežele. Pri naročilu zadošča napoved mere v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska izvozna trgovina čevljev	258
FRANC HUMANN
c. kr. trg.-sod. vpisana firma Dunaj, II., Aloisgasse št. 3/76.
Za prepodajalce tncat 90 kron.
Tvrdka J. BAN
izdelovalnica vozov
Ljubljana,Wolfova ulica 12
ima naprodaj moderno elegantno kočijo z dvema garniturama koles (ena z gumi) in nove konjske oprave; avto in motorno kolo s sedežem ter jako fin lovski voz break in različne druge vozove.
Sprejema vsakovrstna lakirarska in sedlarska vozna in avtomobilna dela po primernih cenah. 280
□□□□aaaaaDaDaaaaDDDaaDDDaaDaaaaa
aa
□
□
□
□
a
□
□
□
□
□
□
a
□
□
□
□
□
a
a
a
a
a
a
□
□a
Modistka
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21
priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških slamnikov.
---- Popravila najceneje. -
182
aa
a
a
a
a
□
□
n
□
D
a
a
a
a
a
□
a
□
a
aa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega S‘40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K.
Zgotovljene postelje	^
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, *0 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 18 K, zglavnlee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17'80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 118 cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenlce 180, Češko.
Natančneji cenik gratis in franko. 20
'V
Čuvajte se peg! j Vaše obličje
■	bo krasno, čisto in fino kakor alabaster.
■	Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu,
I sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-
■	dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via-
■	dicca baisamin". Steklenica K 2-50. Rationell j bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po
■	enkratni rabi.
* = Neprijetne dlačice -------------
I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-( lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50
Bujno polnost-krasno ===== oprsje =——:
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. ■ Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- I znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- ! polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino | krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- ■ klenice univerzalnega sredstva Et-Admille J z navodilom 5 K. K temu posebni kremni i izvleček „Vladicco*. K 21—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine I
s Poarine lasna mast
oživlja in krepi lasne korenine tako, da se ! lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. ■ Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. ■ Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični ! laboratorij
W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. j
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba I in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov S se jamči.
■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S
Modni salon M. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
slamnike le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. 208
F. ČUDEN
v Tjjiit)]j;iiii 301.	212
DPrešernova nIIca 1. je največja in najstarejša eksport. trgovina z urami, zlatnino in srebrnino.
Velik nov cenik
dobi vsakdo na zahtevo brezplačno.
Lastna tovarna ur v Švici.
Letno se razpošlje več tisoč ur na vse strani.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v vezenja.
Tovarna v Uncu nsta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Naročite si Knjižnico „Slov. Ilustrovanega Tednika44! Pet elegantno vezanih knjig dobite za samo 8 kron.
Za pomladansko sezono
najnovejše oblike in v priznano fini kvaliteti
priporočamo
zalogo črevljev
12-50 ANGLO-NOVAK, ^
16-50 Ljubljana, Šelenburgova ulica. 16-50

obro in ceno kupite
Klobuke, slamnike, čepice, kravate, perilo, palice, dežnike, rokavice in vse druge modne in športne potrebščine za
gospode in dečke.
J. Kette
Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
□□ DO □□ DD □ D □□ a
1
Oglejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklaue
Blago dunajskega kroja.
„Pri Škofu".
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-- lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d. ====
Oenils: na. za-lrte-sro po pošti 'brezpla.čno.
Solidna, postrežffoa, I