151 DR. IV. LAH:
Ko je bil "tatiček Masaryk" še mlad.
^K^V                 (,Ob jubilcju vclikega Slovana.)
| udno vodi skrivna roka usode velike može po poti živ* ljenja, da pridejo do svojega cilja. To sc posebno vidi pri predsedniku naše bratske češkoslovaške republikc, kate= rega 80lL'tnico bo praznoval ves slovanski svet dnc 7- m a r c a t. I. Masarvk je eden največjih mož današnje tlobe. SpoŠtovan kot učcnjak, mislec, državnik in vladar. ln kako jc prišcl do te visoke časti?
Ko so ga ob 601etnici  prosili njegovi učenci  (takrat je bil profcsor na praški univerzi),  naj  jim  kaj pove iz i svojih mladih let, je rekel:
Rastel sem med ubožnim slovaškim narodom na cesarskih posestvih, kjer so bili sami podložniki — ne spominjam sc, da bi bil sam sebi kdaj zaupal, kaj hočem postati. Vzrastel sem v taki stiski, da se je samo po sebi razumelo, da bom prav tak podložnik kakor je bil moj oče in drugi; zato nisem imel v svojih otroskih letih nikoli načrtov, da postanem to ali to. Šele pri neki skušnji (na koncu Šolskega Ieta, kakor jc bila takrat navada) — bilo je to v Čejkovicah —¦ je pripomnil gospod dekan, morebiti \z takšne dobtosrčnosti, kakor jo imajo gospodje dekani, da »kažc ta fant zanimanje za vsakovrstne stvari,« naj bi me torej dali starsi na realko, da bi postal morda učitelj. Niti njemu ni prišlo na misel, da bi lahko postal duhovnik — to je bil cilj bolj bogatih kmetiških sinov. Torej u č i t e 1 j. Da bi me to bilo veselilo, ne morem reci, ker sem videl, kaj je bilo učiteljevanje v teh časih. Sicer pa... Dali so me učit rokodelstva. Bil sem najprej nckak kljueavničar; na firmi je bilo zapisano: Kunstschlosserei. Moja mati mc je pripeljala na Dunaj k neki gospodi, kjer je nekoč sama služila. Ta gospod se je imcnoval Malv, toda na Dunaju in v Hodoninu smo mu -rekli: Herr von Mahlv (gospod pl. Mahly). Ta gospod je zvedcl, da sem bil že na realki. Ali znam risati? Da. Tako sem postal ključavničar. Imel sem s seboj knjige, ki so mt ostale iz rcalke. Zelo sem bil sam. Moral sem delati podkvice, morebiti za slovaške ¦Črevlje, \n to me ni posebno veselilo. Tako je prešel teden za tednom. Potem se mi je zgodilo — bilo nas je v eni sobi ccla kopica dečkov — da so mi kovčega jcmali knjige. Najbolj me je užalostilo, ko so mi prodali atlas, katerem sem zclo rad potoval. To je bilo moje največje vesclje. Ko so ¦mi knjige izginile, sc nisem več mogel videti v tej družbi; pospravil sem svoje } stvari in odŠel domov. —
Potem sem postal k o v a č, in kovaštvo — to moram reči — me je "veselilo — mnogo bolj nego to, kar sem dotlej delal. Bili smo se dogovorili, I -da bom v dvch letih izučen, posebno da bom znal podkve delati in konje podkovati, da bi iz mene postal nekak padar. Vse je torej kazalo, da bom »r a n o c e 1 n i k«. Domenili smo se, da mi nc bo treba opravljati drugih del, kakor je to navada na kmetih (da porabijo vajence za domaČe posle). Ti se uČe navadno štiri leta, a prvo leto, kakor se pravi, niti delavnice ne vidijo. Bil sem član družine. Takoj sem se Iotil dela z velikim veseljem in — šlo je. Spominjam se, da sem nekega jutra nosil iz vodnjaka vodo v kovačnico. ¦ Tu sem srečal učitelja, ki me je učil na realki v Hustopeči igrati na klavir. Pogledal me je. Jaz sem ga dobro poznal in videl sem, da ga je nekaj pre* senetilo: bil sem pač kovaški vajenec, ves črn, z vedri vode v rokah. Ko sem opoldne prišel domov na obed, sem opazil, da se je moralo nekaj zgoditi. Rekli so mi, iia jim je gospod profesor Ludvik očital, češ, da so me dali učit
152
rokodelstva, ko bi vendar rnoral postati učitelj. OČitek je uspel, ker je moja mati ¦— Bog ji daj nebesa — hotela napraviti iz mene vcdno kaj več nego jaz sam. Tako sem priŠcl v Čejkovice... Novi posel me je zanimal, doživel sem v njem vsakovrstne dogodke. Ko sem : hodil na pogrebe in sem moral pri Iatinskih molitvah odgovarjati, se mi je — kot bivšemu realcu — pogosto dogodilo, da sem besede slabo Szgovarjal, in vedno me je gospod kaplan opozarjal: »To ste zopct slabo izrekli«. Jezilo me je, da ne.znam latinski inda tako packam. Kadar sem čital knjige, v kate« rih so bili latinski citati, sem bil vedno nejevoljen. Hotel sem se torej nauciti latinsko samo zato, da bi razumel bcsedc pri pogrebu in v cerkvi ter posa* mezne izreke v knjigah. To je bilo čudno učenje. Dobil sem nekje nekak star besednjak, kakršne so imeli na Slovaškem v tedanjem Požunu {danes Bratt* slava) v Štirih jezikih. Učil sem se besede, kakor so ravno prišle na vrsto, vse križem; včasih sem prišel v župnišče in tatn so mi kdaj kako besedo pojasnili. O zvezi bcsed še nisem imcl ni pojma. vkljub tcmu smo prav kmalu govoriii latinsko. Ko sem znal že precej latinskih besed. je vvekdo prišel na misel ¦— menda jc bil to naš župnik — da bi mogel napraviti izpit na gimnaziji. Od* šcl sem v Stražnico, napravil sem izpit itd. Hotel scm iti naprej, hotel sem delati, to vetn, toda ne da bi bil vedel, kaj naj postanem.
Nekakšen bolj jasen načrt se je zaČel razvijati pred menoj Šele. ko setn prišel na Dunftj. na koncu gimnazije. Hotel sem postati diplomat (držav* nik). To je bil moj prvi ideal. Vpisal sem se na Ori= entalsko akademijo. Tam smo se učili stare arab* ščine. Učil jo je pravi Arabec. z brkovim peresom smo pisali arabsko. Pripomniti moram, da niti ene črke iz tega časa več ne znam. Napravil stm izpite iz jezikov — toda službe nisem mogel dobiti nikjer. Tako je moj ideal padel v vodo.
Na to je prišla matura in za njo doktorat. Postal sem d o c e n t na univerzi in profesor/a predcn se je to zgodilo, vem, da Sem premišljal o tem, kako bi bilo, ko bi šel v Amcriko. Imel sem načrt in preccj dolgo sem o tcm razmišljal, da bomo tam pekli češke kolaČe in buhte. In bil bi more* biti res to tudi storil; dela me ni bilo sram in tudi tega ne, da bi bil boljši pek.
Postal sem torej učitelj, vzgojitelj. Kako sem opravljal ta posel? Dobro? Slabo? Ljudje se uče tudi \z napak, Človek se v šoli io drugod ne uči samo tega, kar hoče podati učitelj, ampak človek vpliva tudi s tern, česar noče podati in Česar niti nc ve... Skratka: jaz si nisom nikoli »glave belil«, kaj in kako naj postanern to ali ono, ampak to načelo sem imel od mladih let, da Človek, ki hoČe delati, vedno ve, kako, kam jn kod...« In tako se je tudi zgodilo. Prezidcnt Masaryk je bil vedno vzor pridnosti in delavnosti. Ne puši niti ne pije opojnih pijac, vstaja ob petih zjutraj, nato jezdi na konju na izprehod. Ohranil si je duševno in telesno svežost. Iz malega kovaškcga dečka se je povzpel do učenjaka, iz učenjaka je postal vzgojitelj mladine in voditelj naroda; ob času svetovne vojne je prepotoval ves svet. da je postal — osvoboditelj   domovinfe.
Ostal je vedno naraven in preprost, zvest sin svojega rodu, ^ato je tako priljubljen povsod in tudi »Zvončkarji« ga ob 801etnici pozdravljamo kot velikega  Ijubitelja   in   prijatelja  mladine.