Slatinske volitve. Volilci! Dobro vam je še v spominu, s kakira navdušenjem ste dne 20. sept. 1892 prepevali zahvalno pesem po sijajni zmagi pri občinskih volitvah. Takrat sle se otresli prvikrat nemškoliberalnega janna, ki vas je tlačil, kakor mora; zato toliko veselje. Propadli so Slatinčani in zmagal je verni slovenski kmct. Veliko zaupanje smo štavili v novi občinski odbor, pa se nismo varali. Novi občinski odbor z županom g. Fr Krtom je vedno izpolnjeval svoje dolžnosti in se vrlo potegoval za težnje in koristi svojih volilcev. Z obeinskimi denarji se je prav varčno gospodarilo. Poleg navadnih občinskih in šolskih stroškov se je v kratkem easu treh lel poravnalo nad dva tisoč zaostalih dolgov, za kalere Slatinčani z višjimi občinskimi dokladami niso imeli denarjev. Vrh tega se je v treh letih in 8 meseeih poplačalo kapitala šolskega dolga 4809 gold., med tem, ko je prejšnje liberalno županstvo v eelih 16 letih splačalo .komaj 3489 gold. Torej v treh letih in 8 mesecih je g. Krt izplačal 1320 gold. več, kakor poprešnji župani v 16 letih. Pa g. Krt ni povikšal občinskih doklad, ampak jih celo znižal. Prejšnji župan g. Ogrizek, vulgo Ažgan, imel je 1. 1891. 40% obč. doklad, 1. 1892. pa 35%, pa mu niso zadostovale in izposodil si je 600 gold. istega leta; a g. Krt dobro izhaja s 30%, da sedaj celo s 25%, mu ni treba nič na posodo jemati in mu zaleže več, kakor g. J. Ogrizku. Pa g. Krt ve dobro obrniti vsak krajcar; vsi sedanji računi kažejo, kako vestno in varčno se ravna z občinskimi denaiji. Kako so pa gospodarili liberalci, naj ti pojasnijo sledeči vzgledi. Pred lanskim je okrajni šolski svet pregledal občinske in šolske račune onih let, ko je bil g. Ažgan župan in načelnik krajnega šolskega sveta, pa je našel, da blizu 2000 gold. šolskih denarjev raanjka. Zato sedaj županstvo toži za ta denar. Leta 1888. je občinski odbor v neki seji odločil 1600 gold. za graško hranilnico. Nekaj mesecev pozneje pa toži graška hranilnica krajni šolski svet za denar, kar toliko pomeni, da hranilnica ni prijela onih 1600 gold. Že več ko stokrat je vprašal g. Krt g. Ažgana za ta denar, pa še do danes ni dobil odgovora. Nekemu trgovcu je bil prejšnii liberalni krajni šolski svet dolžen 200 gld. Tega sicer ni tajil, pa iz same nagajivosti mu več let ni hotel izplačati teh 200 gold., se dal tožiti in povzročil je na škodo občine 92 gold. stroškov, dasiravno je bilo za ta dolg v kasi dovolj denarjev. Kaj porečeš, dragi bralec, takemu gospodarstvu ? Enako so ravnali z graško hranilnico; vsak krajcar si je morala na škodo občine iztožiti, če ga je hotela imeti. Že leta 1876. si je občina izposodila pri graški hranilnici 8000 gold, pa do leta 1891. ni izplačala kapitala več nazaj, kakor 202 gold. 83 kr. Da, po resnici, ne samo ta mala svota, ampak ves kapital bi se bil že zdavno izplačal, ako bi se bilo prej tako varčno in vzorno gospodarilo, kakor se sedaj. Poleg tega, da sedanji župan vrlo gospodari z občinskimi denarji, se pa tudi vedno ozira na opravičene želje kmečkih volilcev. Dobro vedoč, kaka nesreča bi bila nemška šola za naš revni kraj, se vrlo zoper njo vojskuje vsa leta. Posebno zaslugo si je pa pridobil takrat, ko so hoteli Slatinčani ustanoviti novo občino. Takrat se je župan g. Krt za kmečke volilce na Dunaju potegnil in visoko ministerstvo opozoril, kako krivično se hoče z vami ravnati. Ministerstvo je njemu pritrdilo, in nova občina Slatinčanov je splavala po vodi. Iz tega je razvidno, da sedanji župan s svojim odborom ni rok križem držal, ampak storil vse, kar hasni in koristi našemu kmeUi. Kako požrtovalno in žlahtno srce da ima do slovenskih volilcev, kaže to, da je rajši vse svoje delo na Slatini zgubil, kakor da bi bil zapustil slovensko stranko in se vrnil v liberalni tabor. Volilci, še nekaj dni in odločiti se vam bo, ali za katoliško slovensko, ali za brezversko nemškutarsko stranko. Upam, da vam ne bo težko odločiti se, komu dati svoj glasv Ti si veren, naroden mož, daj torej svoj glas možem, ki so ti domačini po verskem prepričanju in jeziku, ki s teboj čutijo tvoje gorje in veselje. Ti si varčen kmet, daj torej svoj glas možem, ki so in še bodo varčno gospodarili z denarjem, ki si si ga prislužil z lastnimi žulji. Na to bo treba tembolj paziti sedaj, ko je došlo od višje šolske oblasti povelje, da se ima razširiti šola pri Sv. Križu. Tu potrebujemo zdaj vestnih, varčnih mož, ne pa zapravljivega liberalca, ki sam ne zna dobro gospodariti s svojim premoženjem, ter ne ve, kako težko se prisluži denar. Slatinčani se ti sicer laskajo in te lodijo na svojo stran. Pa veš, kaj hočejo s tem ? S tvojo pomočjo, ako zmagajo, hočejo ti uriniti ono strohnelo in razglobotano nemško Solo, v kateri tiči za te pisan gad — 10.000 gold. vknjiženega dolga mariborske hranilnice. Ako zmagaio s tvojo pomočjo, bodisi, da njih voliš, ali pa doma ostaneS in ne prideš naših volit, bo prvo delo Slatinčanov, da vam vzamejo Slatino in ustanovijo za sebe novo občino. Sedaj smo jim to zaprečili, ker smo imeli moč v svojih rokah. Ge pa zgubimo županstvo, kdo se jim bo potem ustavljal? Pa pomisli, kaj se pravi vzeti Slatino in ustanoviti novo občino! Slatina in oni posestniki in obrtniki, ki želijo postati občani nove občine, plačujejo cesarskega davka 5700 gold., torej za 1700 gold. več, kakor Sv. Križ, Tržišče, Rjavec, Cerovec, Ratanska vas in Negonje, ki skupaj plačujejo samo 4000 gold. Od teh 5700 gold. plačuje letos Slatina z okolico, katera bi imela spadati k novi občini, celih 1425 gold. občinskih doklad. Slatino lorej ločiti in ustanoviti novo občino, se pravi vam kmetom od Sv. Križa, Rjavca, Negonja, Gerovca, Seeova, Ratanske vasi in Tržišča vsako leto vzeti blizu poltretji tisočak, potem pa bode vam za polovico povikšati svoje občinske doklade, ako bodete hoteli oskrbljevati in širiti svoje šole, prehranjevati občinske ubožce in pokrivati vse občinske stroške. To zabraniti vam je moč, ako pridete vsi na volišče, ako nihče ne ostane doma in ako volite poštene, slovenske može. Kmetje, slaba leta so, kakor tožiš, pa ne povzročuj si še slabejšeh s tem, da voliš, ali, ker doma ostaneš, da si kriv, da se volijo v občinski odbor zapravljivi, brezverski možje. Vi, kmetje, imate v slatinski občini večino, vam gre torej gospodarstvo v tej obsežni občini. Ne dajte je v roke svojih verskih in narodnih nasprotnikov! Ako imaš zaslužek na Slatini, ne boj se voliti z nami! Saj na Slatini ničesar zastonj ne dobiš, nisi torej zavezan potegniti s Slatinčani. Zavoljo volitve ne boš trpel nikake škode, kakor je že pred 4 leti očitno izrekel tedanji deželni glavar grof Wurmbrand. Pridite na volišče vsi; ne boj se zamere, ne izgovarjaj se z delom! Kjer se gre za dobro, krščansko stvar, kakor so gotovo naše volitve, tam se ni bati zamere pri ljudeh. Pa če se je bojiš, boj se zamere svojih poštenih sosedov in potegni ž njimi! Na dan volitve je tvoje najvažniše, najkoristniše in Rogu najdopadlivejše delo, da greš volit krščanske, poštene raože. Ne ostani doma, morebiti nam bo ravno tvoj glas potreben in brez njega je zguba. Kaka sramota bi bila za tebe, krščanski, slovenski kmet, ako bi zopet posial suženj in tlačan brezverskega, zapravljivega liberalca! Pridite torej dne 8. in 9. julija vsi na volišče, volite enoglasno le naše može in rešili si bodete zopet svojo versko in narodno čast. In Tisti, ki vodi naša dejanja in nehanja, bo blagoslovil vaš trud in vam podelil zopet sijajno zmago!