GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Murska Sobota. 16. oktobra 1953
Leto V. - Štev. 42 - Cena 10 din
Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št. 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200. celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini
Tujega nočemo - svojega ne damo!
Titove besede v Skoplju — besede vsega jugoslovanskega ljudstva:
TISTI TRENUTEK, KO DO ITALIJANSKI VOJAK PRESTOPIL MEJO CONE A, BOMO VKORAKALI TJA TUDI MI
Predsednik republike Josip Broz Tito je govoril v Skoplju pred več kot 250.000 ljudmi, ki so se zbrali na mogočni proslavi desetletnice ustanovitve makedonskih brigad.
Potem, ko je pozdravil makedonsko ljudktvo in mu čestital k temu velikemu prazniku, je prešel na tržaško vprašanje. Omenil je svoj sobotni govor v Leskovcu in med drugim dejal:
Vem, da vam je že znano, da je moj včerajšnji govor naletel pri mnogih krogih v tujini, ki se jih to tiče, na neugoden odmev. Nič drugega tudi nisem pričakoval, moral pa sem pove. dati, kar mi mi silimo, in zato sem govoril. Nam očitajo, da grozimo z zbiranjem čet. Mi pa ne delamo nič drugega kakor tisto, kar so delali Italijani že pred dobrim mesecem, ko so zbrali čete na naši meji. Že na Okroglici in v Splitu sem rekel, da nočemo takoj odgovoriti z zbiranjem čet, ker se nam zdi to z njihove strani komedija. Rekel sem tudi, da bo še čas, če bomo videli, da so koristi naše dežele ogrožene, da pride mo tja! Zdaj pa je prišel čas za to in mi smo morali odriniti tja. Zdaj je čas, ko smo mi to morali storiti, ko moramo storiti vse, seči po vseh zakonitih sredstvih, da preprečimo novo izdajalstvo nad našo deželo.
Nam očitajo da smo preveč temperamentni, da se zaletavamo. da smo nepomirljivi. Gorje tistemu v naši deželi, ki bi bil pomirljiv takrat, ko prodajajo koristi naše dežele. Vse naše ljudstvo bi imelo pravico odstraniti ga in opljuvati, ker ne bi bil vreden zavzemati vodilnega mesta. Na Zahodu bi morali znati gledati ne samo na nas, ki smo na vodilnih mestih, marveč na vse vas. Morali bi vedeti, kaj vi govorite in mislite.
Zunaj pravijo: Hm. Tito more vse, česar ne more Pella v parlamenta. S tem hočejo reči. da Tito more. če hoče. tudi prodati kak del dežele Italijanom. Ne, jaz tega ne morem, jaz tega ne morem in tudi nočem storiti. Nadalje pravijo: Tokrat se Tito ravna po ulici, po množicah, moral pa bi množicam komandirati. Ne jaz sem pozvan samo. da komandiram vojski, kadar bo to potrebno, ljudstvu pa nisem nikoli komandiral in mu tudi ne smem komandirati. Ljudstvu se ne komandira. Zunaj so govorili in še govore, da sem diktator. Tole je diktator! (Tovariš Tito pokaže na zbrano ljudstvo, ki viharno odobrava njegove besede.) Tu je diktator! Ljudstvo samo diktira svoje pravice. ljudstvo samo ima pravico povedati, kaj hoče. Diktatorjem pa v naši deželi ni mesta. To bi morali vedeti!«
Maršal Tito je nato dejal, da je zapadnima vladama sedaj nerodno preklicati tisto, kar sta storili, toda za mir. za tisto največje po čemer človeštvo hrepeni, je včasih vredno žrtvovati tudi nekaj ugleda. Zdaj ne bi bilo več govora o ugledu, če bi pravilno pojmovali odnose med malimi in velikimi deželami. Ker pa pojmujejo te odnose drugače, ker jih presojajo skozi naočnike velesil, je ugled zanje zelo važna zadeva. Toda kadar gre za pravičnost in mir, o ugledu sploh ne moremo govoriti. Tedaj to ni važno, važno je sodelovanje, važno je prijateljstvo s takšnim ljudstvom, kot je naše, važno je, da na terenu, tam pri Trstu, naposled zares vzpostavimo bazo za nadaljnjo krepitev miru in sodelovanja proti sleherni agresiji. To je važno, ne pa, ali bo trpel ali ne bo trpel ugled nekoga. Mi imamo zdaj Združene narode in ko govorimo o ugledu, pojdemo pred Združene narode, potem bomo pa videli, kaj porekó tam. »Toda,« je nadaljeval tov Tito, »mi še zmeraj želimo in upamo, da bodo spoznali svojo globoko zablodo. Da bi zadovoljili italijanskim imperialističnim skominam, hočejo žrtvovati našo deželo, prijateljstvo naših Ijudi in ljube-
zen do miru.« Tov. Tito je dalje rekel, da od Italije ne bodo imeli posebne koristi v evropski obrambni skupnosti, dokler bodo v njej gospodarili sedanji krmarji, ne glede na to, kaj vse bodo podpisali. Že neštetokrat so v zgodovini podpisali razne pogodbe in zveze, pa so jih zmeraj izdali, ko je kazalo, da bodo lahko zadovoljili svoje imperialistične koristi. Nato je poudaril, da Italijani izsiljujejo od zahodnih zaveznikov, da bi jim prepustili tisto, kar je naše. »Po mojem mnenju« — je nadaljeval tov. Tito — »bi morali zahodni zavezniki v tem videti običajno izsiljevanje.
Nam so rekli, da je treba Italijane pustiti, da bodo upravljali cono A. Zdaj so že nekoliko popustili in ne bodo poslali njihovih čet v to cono, marveč šele pozneje. Jaz pa pravim, da bomo mi zmeraj pazili na to, ali bo italijanski vojak stopil v cono A. V trenutku, ko bo tja vkorakal, bomo vkorakali v to cono tudi ml.
Prepričan sem da bosta tudi tokrat zmagala zdrav smisel in
želja, da stvari ne bi še bolj zaostrili, ker smo res že prišli do skrajne meje.
Kaj bi imeli od tega, če bi se mi jutri spoprijeli z Italijani? Če mislijo to, naj nas puste same z Italijani, da bomo mi to
uredili. Zakaj bi odlašali s to zadevo za bodoče. Zakaj bi odlašali s to zadevo na jutri, če jo lahko uredimo danes s tistimi sredstvi, s katerimi jo bomo morali re-
ševati jutri? Tu namreč miru ne more biti. To ni nobena baza za sodelovanje. Kaj mislijo doseči s tem? Mar mislijo, da se bomo mi čez dva ali tri dni ohladili? Da, mi smo hladni, toda v svoji hladnokrvnosti delamo tisto, kar se nam zdi potrebno. Mi smo hladnokrvni povsod, kjer menimo, da se je treba ustaviti, da se ni treba predaleč zaleteti, ker smatramo, da bi lahko šlo za mnogo več in važnejšega, kakor je trenutno zadeva, za katero se borimo. Mi smo v tem hladni, toda ne glede na vse to, kar se je doslej zgodilo in kar smo govorili, smo pripravljeni ponuditi roko Italijanom, zavezniki pa naj vplivajo na Italijo, povedo naj ji, da je mnogo važnejše prijateljstva z Jugoslavijo kakor je vprašanje Trsta, vprašanje cone A.
Zavezniki naj jim povedo, da je prijateljstvo z Jugoslavijo mnogo važnejše, potlej pa bomo videli, ali hočejo poslušati. Toda ne, zavezniki od Italijanov tega niso zahtevali.
Zakaj bi mi zdaj privolili v to? Včeraj sem rekel, da je že slišati glasove, da je treba Jugoslaviji odreči sleherno pomoč, če bo vztrajala pri svojih zahtevata. Danes se je moje predvidevanje v določenem smislu uresničilo. Nekateri ljudje, in sicer vodilne uradne osebnosti, so že začele govoriti, da nam ni treba dati pomoči. Danes poudarjam to, kar sem rekel včeraj: Mislili so, da nas bodo z dajanjem pomoči spravili v položaj, da se bomo odrekli tistemu, kar je naše. Ne za nobeno pomoč se ne moremo odreči tistemu, kar je naše! Žal nam bo, če pride do tega, toda pripravljeni smo na največje žrtve za nadaljnjo graditev socializma v naši deželi.«
Ogorčenje po vsej Prlekiji:
Niti pedi svoje zemlje ne damo !
Brž, ko je bila jugoslovanska javnost obveščena o krivični odločitvi zahodnih velesil, je završalo tudi med prebivalstvom zelene Prlekije. Prvi so se dvignili Ljutomerčani, že zvečer, vsi ogorčeni. Ljudje so se zbirali na Trgu maršala Tita pred zvočniki in poslušali radijske vesti o valu ogorčenja, ki je zajel najprej naša mesta Beograd, Ljubljano, Zagreb. Prebivalstvo se je pridružilo tem protestom, ogorčeno v zahtevi, da se nameravana krivica ne sme izvesti.
Množica je krenila v povorki po mestnih ulicah in vzklikala: »Trsta ne damo! — Trst Jugoslaviji — fašistom pa kopita! — Naj si zapomnijo Pella in njegovi zaščitniki: z našimi pravicami ne boste barantali! Življenje damo. Trsta ne damo!«
Ljutomerčanom so se okrog
polnoči pridružili tudi zadružniki iz Železnih dveri, ki so prav tako odločno obsodili agresivna dejanja Italije.
Množica je vzklikala tov. Titu in državnemu vodstvu. Vse misli navzočih so se stekale v eno samo hotenje: nobena žrtev nam ne bo pretežka, če nam boš Ti, tov. Tito dal ukaz, da stopimo na branik naše domovine. Ti nas vodi, mi smo vedno s teboj.
S protestnega zborovanja so poslali resolucijo Izvršnemu svetu FLRJ, v kateri zahtevajo, naj naše državno vodstvo stori vse pri OZN, da bodo združeni narodi upoštevali življenjske interese Jugoslavije.
Drugo jutro se je zbralo v Ljutomeru ponovno okrog 2000 ljudi. Razen meščanov so prišli semkaj delavci iz podjetij in zadružniki iz Železnih dveri.
Med prepevanjem partizanskih pesmi in vzklikanjem Zvezi komunistov, tov. Titu in državnemu vodstvu, so zborovalci obljubljali, da bodo vedno in neomajno stali na braniku domovine in če bo treba, žrtvovali za pravice našega ljudstva tudi življenja.
V Lendavi demonstriralo 3000 Ijudi
Tudi v Lendavi so odločno povedali: Trsta ne damo! Na ulicah so začeli demonstrirati že v zgodnjih jutranjih urah. Pozneje so se vsi demonstranti
__ okrog 3000 ljudi — zbrali
pred gasilskim domom, kjer je bilo protestno zborovanje. Na zborovanju so govorili direktor podjetja Nafta tov. Klemenčič, nato neki Tržačan, ki pa je že po prvi svetovni vojni moral zapustiti Trst, tov. No-
vosel in zastopnik madžarske narodne manjšine tov. Fram.
Govorniki, skupno z vsemi, ki so demonstrirali, so jasno povedali, da ne pristanejo na nobeno izsiljevanje italijanskih imperialistov, pa čeprav bi jim pri tem hoteli pomagati Angleži in Američani.
Tudi pripadniki madžarske manjšine so ogorčeno protestirali in se pridružili slovenskemu prebivalstvu.
Z VSO DOMOVINO TUDI NAŠ ODLOČNI:
NE, NIKOLI!
Odločna beseda Sobočanov
Vest, da sta vladi Združenih držav Amerike in Velike Britanije sklenili cono A STO izročiti Italiji, je vznemirila vse prebivalstvo Prekmurja. Že ponoči od četrtka na petek so se ljudje začeli zbirati in demonstrirati zoper krivično odločitev in spletkarjenje teh vlad, saj sta nam obljubili, da brez poprejšnjega obvestila naše vlade ne bosta storili nobene spremembe na STO. Sedaj pa sta nas, da bi zadovoljili italijanske imperialiste. hoteli postaviti pred dejstvo.	
V petek ob jutranjem svitu so ulice Murske Sobote že postajale živahne. Tisti, ki ponoči niso mogli spati zaradi vesti o Trstu, so se začeli zbirati na ulicah in demonstrirati. Skupine z zastavami so korakale po mestu in s klici obsojale odločitev Anglije in ZDA da cono A STO prepustita italijanskim imperialistom. Živahnost na ulicah je naraščala z vsako minuto. Tisto jutro ni bilo nikomur do dela. Bolj kot
delo je vsakega skrbelo, kaj bo s Trstom. Stroji v podjetjih so obstali, delavci so se pa zbirali na dvoriščih ali kar na ulicah pred vhodi v podjetja. Zbirali so se, da bodo skupno demonstrirali. Kmalu je bilo mesto polno demonstrantov in klici ogorčenja so se stopnjevali. 
Tako je mesto zavalovilo. Vse ulice v središču mesta so bile polne skupin demonstrantov, ki so sipali svoj gnev na italijanske imperialiste, pa tudi na vladi ZDA in Vel. Britanije, ki podpirata Italijane pri njihovih imperialističnih težnjah. To je trajalo do pol devetih, ko se je velika množica več tisoč ljudi zbrala na avtobusnem postajališču, kjer je bilo protestno zborovanje.
Na govorniškem odru se je zvrstilo toliko govornikov kot še na nobenem zborovanju. Vsakdo je želel izraziti svoje občutke. Toda kaj je treba mnogo govoriti. Trst je naš! Zato ne bomo dovolili, da bi s Trstom kdo plačeval ali kupoval Italijane! Obsojamo krivič-
no odločitev vlad ZDA in Anglije! Mar naj bo Trst nagrada italijanskim fašistom, ki so v drugi svetovni vojni klali naše Ijudi in sedaj že spet dvigajo glave?! Ne bomo priznali take odločitve! Življenje damo. Trsta ne damo!!! 
Tako so se zlivale misli vseh onih, ki so nastopili na govorniškem odru, in množice, ki je to izražala s svojimi klici — v enoten velik protest.
Z zborovanja so poslali več resolucij. Prebivalstvo Murske Sobote in vsega Prekmurja je sporočilo Izvršnemu svetu Ljudske skupščine FLRJ, da nikoli ne pristane na nepošteno odločbo vlad ZDA in Anglije. Zato prosi naj Izvršni svet stori vse za zaščito pravic naših narodov in prebivalcev Trsta
V resoluciji Generalni skupščini OZN pa pravijo, naj ta zastavi svoj ugled za zaščito malih narodov in naj vpliva na vladi ZDA in Anglije, da spremenita svoje nepravilno, krivično stališče v vprašanju  Trsta.
Na demonstracijah v Murski Soboti se je zbralo tudi precej vaškega prebivalstva. Demonstracije se niso mogle poleči vse dopoldne
MURSKA SOBOTA ŠE VEDNO DEMONSTRIRA Tudi v torek so se Sobočani zbrali na ulicah in zahtevali pravično rešitev tržaškega vprašanja. Kakor so pokazali, se ne bodo pomirili vse tako dolgo, dokler vladi Velike Britanije in ZDA ne bosta preklicali svojega sklepa, da bi se cona A Svobodnega tržaškega ozemlja priključila Italiji.
V. kongres LMS
Za obrambo pravic in neodvisnosti naše domovine stoji kot en mož vsa slovenska mladina
Tov. Miha Marinko na kongresu
Pozdravni brzojavki mladinskemu kongresu
Z zadnjih demonstracij v ponedeljek, 12. novembra, je srednješolska mladina v Murski Soboti poslala V. kongresu LMS pozdravni brzojavki — eno mladina gimnazije, drugo pa ekonomska srednja šola — v katerih pravi, da je pripravljena dati tudi svoja mlada življenja za našo pravično stvar.
Minulo soboto popoldne je začel in v ponedeljek zvečer končal z delom V. kongres Ljudske mladine Slovenije. V delavskem Mariboru se je zbralo okrog 500 delegatov kongresa, ki so jih izvolile mladinske organizacije po vsej Sloveniji, z njimi pa so se našli tudi številni udeleženci zgodovinskega I. kongresa Zveze slovenske mladine, ki je bil na isti dan pred desetimi leti na osvobojenem ozemlju v Kočevski reki.
Kongres je zasedal v dneh, ko so se vsi naši narodi dvignili v dostojen, toda do skrajnosti odločen protest proti nepričakovanemu izdajstvu in kupčiji z našo zemljo. Ta protest je preveval vse, ki so se udeležili kongresa.
V delovnem delu kongresa — v nedeljo in ponedeljek — so
udeleženci poslušali referat predsednika CK LMS, tov. Tineta Remškarja o vlogi LMS pri razvijanju socialistične zavesti mladine, tovarišica Tilka Blaha pa je podala referat o problemih šolstva in splošnega izobraževanja mladine.
V nedeljo popoldne in v ponedeljek dopoldne je kongres nadaljeval delo v komisijah. Delu komisije, ki je obravnavala probleme ideološke vzgoje, je prisostvoval tudi tov. Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS. V vseh komisijah so delegati osnovnih mladinskih
organizacij obravnavali svoje izkušnje. Problematika, ki so jo nakazali, pa je služila za osnovo delovnih smernic, ki jih je sprejel kongres za bodoče delo. Zlasti živahno so obravnavali vrsto vzgojnih vprašanj v komisiji za šolstvo ter vprašanje splošne izobrazbe mladine.
Na zadnji, skupni seji kongresa v ponedeljek popoldne, je navdušeno pozdravljen spregovoril delegatom predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije, tov. Miha Marinko, ki je med drugim dejal:
»Najprej se vam zahvaljujem za ogromne napore, ki ste jih doprinesli v zadnjih letih. Ti vaši napori so bili doseženi tudi ob 10-letnici prvega kongresa Zveze mladine Slovenije, ki ste jo dostojno proslavili. Vaš prispevek je bil neizmerno dragocen v obnovi in izgradnji naše socialistične dežele. V tej dobi ste sebe kovali v zavestne graditelje. Pomagali ste, da je domovina v marsikaterem pogledu hitro napredovala. Zadovoljen sem, da sem lahko poslušal vašo razpravo na kongresu, ki je dala pregled dela v preteklem obdobju ter je bila prispevek v izmenjavi mnenj in izkušenj, da najdete čim boljše poti nadaljnjega dela.«
Hkrati pa je vaš kongres pod vtisom težkega dogodka, ki je zadel našo deželo. Čutim, kako vas slehernega boli srce in zaradi tega ne morete tako zbrano slediti delu kongresa, kakor bi sicer. — Mislim, da je prav zato kongres tembolj učinkovit, saj ste našli še boljšo pot za reševanje velikih nalog na terenu. To bo najboljše, kar more koristiti naši socialistični domovini ter bo hkrati največji uspeh tega kongresa. V razpravi, ki sem ji sledil pri delu 
komisije, ste mnogo govorili o tem, kako poživiti dejavnost organizacije.
Vi ste zbrani iz vseh krajev naše domovine, imeli ste priložnost izmenjati med seboj in-
(Nadaljevanje na drugi strani)
Stran 2
OBMURSKI TEDNIK
V. kongres LMS
(Nadaljevanje. s 1. strani)
formacije in ste pri tem lahko ugotovili, da se je naše ljudstvo kot en mož dvignilo v ogorčen protest proti sramotni kupčiji in krivici, ki so nam jo prizadejali. Imeli boste najlepšo priložnost, da ponesete to zavest v svoj kraj in poveste svojim ljudem, kako je naš narod trden in enoten. Tu se je znova pokazalo, kakšni so naši narodi. Pokazalo se je, da so naši narodi iz Titovega jekla.«
Zatem je tovariš Marinko govoril o politiki in gledanja zahodnih držav na Jugoslavijo. Ko govorijo o Jugoslaviji kot zaostali deželi, menda pozabljajo, da je v tej deželi v sleherni vasi nastal val ogorčenja, da ljudstvo ve. kaj je njegova pravica. Naši narodi niso sužnji. da bi se dali tako oplašiti, da bi se mešetarilo z njimi po mili volji. Vsi ti zadnji dnevi so ponoven dokaz, da je naš narod na življenje in smrt pripravljen braniti svoje pravice. Italijanski imperialisti so zadnje čase nesramno pisali o zaostalosti naše dežele in dovolj nesramno so pri tem opravičevali svojo »kulturno misijo«. Samo radijska vest o odločitvi Anglo-Američanov je bila dovolj, da je vsaka naša vas sama zase stopila na plan in pokazala svojo odločnost, boriti se proti tako umazani kupčiji. Nauk, ki ga imamo iz tega, je zelo globok, je dragocen za nas in tudi za druge, namreč za nas,
 da se moramo zanesti samo nase in na nikogar drugega. Za druge pa, da z nami ni mogoče pometati. Italijo poznamo dovolj, pa tudi italijansko politiko, ki se izza Mussolinijevih časov ni spremenila. Italijane poznamo, da so kričavi, ko imajo opravka s kom, ki se boji. Ko pa gre zares, bežijo. Prepričani smo, da bi si z nami Italijani takšno početje premislili. Ta kričavost in njihov apetit po Reki. Dalmaciji. Albaniji in Sredozemlju so posledica tradicij italijanskega imperializma. Za nas je bilo že nekaj časa povsem jasno, da za tem imperialističnim delirijem tiči nekaj drugega. Italijani sami ne bi bili tako pogumni v svaji kričavosti. Imeli so za seboj hujskače, ki so pospeševali njihove imperialistične apetite. Zahodni zavezniki kršijo dogovor, ki je bil sklenjen z njimi no zmagoviti narodnoosvobodilni vojni.
 Zatem je tov. Marinko obširneje govoril o politiki in gledanju zahodnih držav na Jugoslavijo, o pohlepih italijanskega imperializma, ki čuti v tej politiki podporo svojim imperialističnim namenom.
Precej je govoril tudi o dosedanjem delu naše ljudske oblasti, poglabljanju socialistične demokracije in pripravah na bližnje volitve v Zvezno in republiško ljudsko skupščino. Dokaj obširno je tovariš Marinko govoril tudi o nalogah, ki čakajo mladinske organizacije v njihovem nadaljnjem delu pri graditvi socializma. Priporočal je zlasti pomoč mladinskim organizacijam na podeželju, kjer je potrebno dograditi zadružne domove in tako omogočiti mladini družbeno udejstvovanje.
Po govoru tovariša Marinka, so delegati izvolil; nov Centralni komite LMS in revizijsko komisijo CK. V novo vodstvo Ljudske mladine Slovenije sta bila izvoljena tudi predstavnika mladine Prlekije in Prekmurja.
Murska Sobota, 16. oktobra 1955
Obmejna Radgona:
Nihče ne bo prekupčeval z našo zemljo!
Kot povsod po naši domovini, so demonstrirali tudi Radgončani proti zločinu Anglo-Amerikancev napram našemu ljudstvu. Že v noči od četrtka na petek se je zbralo okrog 11. ure ponoči pred poslopjem radgonske občine nekaj stotin najbolj zavednih Radgončanov, da dajo duška proti Angležem in Amerikancem, ki so poteptali naše najosnovnejše pravice. Še večje demonstracije pa so se razvile prihodnji dan, ko je skoraj 2000 glava množica burno protestirala proti zapadnim mračnjakom.
Šolska mladina, predvsem gimnazijska, je v dolgem sprevodu, ki je še tudi mimo mejnega mostu, nosila transparente in zastave, ter nenehno vzklikala gesla proti onim, ki so nas tako grdo razočarali s svojim početjem.
Dvorana radgonskega kina je bila premajhna, da bi sprejela v svoj sicer obsežen prostor množico ljudstva, zato je bilo protestno zborovanje pred občinskim poslopjem.
Zanimivo je, da je zborovanje otvorila pionirka iz gimnazije, ki je tudi vodila celotno zborovanje. Pionirji so prebrali dve resoluciji, nato pa je govo-
ril tov. Jože Križnik, član občinskega komiteja ZK, ki je nanizal v svojem govoru vrsto dokazov, kako nepravična je bila odredba zapadnih gospodarjev v Trstu, ki so prepustili našo zemljo krvavim fašistom.
Po govoru je bila prečitana še ena resolucija, ki je bila namenjena Združenim narodom, v kateri Radgončani najodločneje protestirajo proti prepustitvi Trsta italijanskim fašistom.
Množice pa so med govorom vzklikale: »Življenje damo, Trsta ne damo!« in podobno.
Po zborovanju so pevci iz gimnazije zapeli še nekaj bor-
benih pesmi in na ta način še stopnjevali odločnost obmejnih Radgončanov. Razveseljivo je, da je dajala ton celotnemu zborovanju radgonska mladina, predvsem ona iz gimnazije, in ravno mladina je najboljše poroštvo, da ne bomo pozabili našega Trsta nikoli in da bo ostal naš nenehni cilj, ki ga bomo morali doseči. Nekateri Radgončani pa s0 tudi tokrat stali nekje ob strani in ravnodušno opazovali mladino, kot da jim naš Trst ni prav nič mar. Taki najbrž ne bodo reševali naših zasužnjenih bratov iz Trsta.
-rko
Protestna zborovanja tudi po prekmurskih vaseh
Tudi vaško prebivalstvo z ogorčenjem obsoja pohlep italijanskih imperialistov ter vladi Anglije in ZDA, k; na škodo naših narodov hočeta ugoditi nenasitnim italijanskim imperialistom. V nekaterih vaseh so napravili demonstracije. V mnogih vaseh pa so združili protestno zborovanje s predvolilnim. Na teh so povedali, da se strinjajo z ljudmi v mestih, ki so na demonstracijah izpovedali, da ne odstopimo niti pedi naše zemlje. Tako se je pokazala enotnost misli in volje med vsemi ljudmi našega Prekmurja.
V Prekmurju le predlagajo kandidate za Okrajni zbor proizvajalcev
Pretekli teden so se začeli v Prekmurju zbori volivcev v gospodarskih organizacijah: pod. jetjih in kmetijskih zadrugah. Doslej so zbori volivcev, na katerih so predlagali kandidate za odbornike Okrajnega zbora proizvajalcev, končani. Volivci so pokazali mnogo zanimanja za te zbore. Poleg predlaganja kandidatov so se pomenili tudi o nekaterih drugih vprašanjih svojega okraja.
V	DOLIČU BO POMENILI O ZADRUŽNEM DOMU
V	Doliču je bila zelo dobra udeležba na zboru volivcev, zbralo se je nad 100 ljudi. Ta zbor je bil odraz delavnosti zadružnikov. Med drugim so se pomenili o svojem zadružnem domu, ki so ga končno dogradili. Ker sami niso imeli dovolj denarnih sredstev, so si nekaj sto tisočakov izposodili v Narodni banki. Na zboru pa so se pomenili, kako bodo ta dolg odplačevali. Sklenili so, da bodo predlagali Narodni banki, da bi odplačevali v 30 letih po okrog 16.000 din letno.
Ker je za dograditev zadružnega doma največ prispeval Mirko Špilak, predsednik Občinskega ljudskega odbora K zma, so sklenili, da bodo njega
predlagali za kandidata za Okr. zbor proizvajalcev. Mirka Špilaka so predlagali za kandidata tudi v nekaterih drugih vaseh občine Kuzma.
ZA KANDIDATE
SO PREDLAGALI ZADRUŽNE DELAVCE
Tudi v drugih krajih Prekmurja so za kandidate za Okr. zbor proizvajalcev predlagali razne zadružne delavce. Na zborih volivcev v Fikšincih in Kramarovcih so predlagali Antona Turka, upravnika zadružnega posestva Kmetijske zadruge Fikšinci in podjetnega zadružnega člana. Pravijo, da je Turk s svojim delom- v zadrugi pokazal, da bo tudi v bodoče kot član Okrajnega zbora proizvajalcev storil vse za splošne ljudske koristi.
V	Pertoči so predlagali Sakoviča, živinorejskega referenta v tamkajšnji zadrugi. Tudi z njegovim delom za koristi zadružnikov so bili volivci zadovoljni, zato želijo, naj bi jih zastopal tudi v Okrajnem zboru.
OBRTNI DELAVCI IN OBRTNIKI SO PRIŠLI SKORAJ VSI NA ZBORE VOLIVCEV
Obrtni delavci in obrtniki so imeli zbore volivcev po občinah. Udeležba Je bila -izredno dobra, saj so prišli skoraj vsi. Tudi pri izbiri kandidatov so dobro precenili, preden so nekoga izbrali, Na večini zborov so predlagali Alojza Žalika, mizarskega mojstra. zaposlenega v Mizarski delavnici v Lendavi, člana Okrajne obrtne zbornice in Okrajnega komiteja ZKS v Murski Soboti, in Jolanko Petrka, delavko v tovarni perila »Mura« v Murski Soboti,
Tudi v vseh podjetjih v Prekmurju so zbori volivcev že končani. Povsod so izbirali najboljše in najbolj poznane delavce v sindikatih ali upravnih odborih in delavskih svetih podjetij
Zbori volivcev članov kmetijskih zadrug, so bili tudi dobro obiskani, čeprav v primeri s podjetji slabše kot tam. Srednja udeleža je bila okrog 50 % ponekod pa še večja. Zbori so bili dobro obiskani predvsem v vaseh občine Kuzma.

KAJ PA MISLIJO
V	ROGAŠEVCIH, SERDICI
IN KRAŠČIH ?
Nekateri zbori volivcev so bili slabše obiskani vendar se je zbralo toliko ljudi, da so bili sklepčni. Še slabši odziv je bil v Rogaševcih, kjer so zbor volivcev sklicali že trikrat, pa nobenkrat ni bil sklepčen.
Zakaj se ni zbralo več volivcev? Morda bi iz tega kdo hotel sklepati, da tamkajšnji ljudje niso naklonjeni ljudski oblasti?
Kdor je bil navzoč, ko sp se zbirali za zbor volivcev, je lahko ugotovil, da krivda ni toliko pri ljudeh, kot pri nekaterih občinskih in vaških predstavnikih ljudstva. Če na zboru volivcev manjka toliko komunistov, članov Odbora Socialistične zveze in celo upravnega odboja kmetijske zadruge, kako naj bi potem prišli ostali člani kmetijske zadruge? Kdo naj bi jih obvestil in jim pojasnil pomen zborov volivcev, če ne prav ti, ki sami niso prišli? Volivci pa doslej še tudi niso spoznali takšno škodljivo stališče svojih »predstavnikov« v teh organizacijah. Gotovo pa se bodo kmalu prepričali. da bo takim predstavnikom treba odpovedati pravico da bi jih še naprej zastopali, in si bodo izbrali take, ki bodo delali za splošne koristi vseh članov.
Tudi v Serdici in Kraščih so že dvakrat sklicali zbor volivcev, a ni bil nobenkrat sklepčen. Tudi v teh dveh vaseh nekaj smrdi, čeprav volivci še niso odkrili, kaj in kje.
Ti redki slabi primeri pa ne morejo pokvariti dobrega razpoloženja, ki vlada med volivci v Prekmurju, niti preprečiti, da bi si ti izbrali dobre zastopnike v Okrajni zbor proizvajalcev.
Ogorčeni protesti po vsem Obmurju
Ljutomer, dne 11. oktobra.
Ljutomerčani in okoliški ljudje še naprej protestirajo proti krivični odločitvi diplomatov Anglije in Združenih držav Amerike. Sinoči se je zbralo znova na trgu Maršala Tita nekaj stotin ljudi, ki so s prepevanjem borbenih pesmi, ogorčenimi protesti in vzklikanjem maršalu Titu, Zvezi komunistov in hrabri Jugoslovanski armadi, dali duška razpoloženju, ki je v zadnjih dneh dvignilo milijone naših ljudi v enoten blok proti zapadnim barantačem in italijanskim grabežljivcem. Delavci s kmetijskega posestva Podgradje in zadružniki iz Železnih dveri so se semkaj pripeljali s kamioni. Obšli so vse ljutomerske ulice in vzklikali: Življenje damo. Trsta ne damo! Dajte nam puške, da gremo v Trst!
Danes se je zbralo v Ljutomeru nad 2000 gasilcev ljutomerskega okraja. Njihovo zborovanje se je spremenilo v odločno demonstracijo proti krivičnemu sklepu zapadnih zaveznikov. Na balkonu poslopja ObLO se je zvrstilo več govornikov, ki so poudarjali, da naši narodi ne bodo nikdar priznali te zakulisne kupčije. Kandidat za zvezno skupščino tov. Ivan Kreft je v svojem govoru orisal nekatere dogodke, ki označujejo boj prebivalcev Prlekije za narodnostne pravice v času, ko je val germanizacije pritiskal prav na to področje ob severni meji, in pozval navzoče, da naj kot njihovi predniki pokažejo svojo narodno zavest prav zdaj, ko gre za usodo bratov in sester Trsta in cone »A«, Svoj govor je zaključil: »Ce bomo vztrajni in odločni v boju za naše pravice, se nam ni treba ničesar bati!« — Kandidat za republiško ljudsko skupščino tov. jože Gričar je govoril o nekaterih problemih na podeželju in pozval kmečko ljudstvo k enotnosti. Pri izbiri kandidatov za poslance je treba budno paziti, da bodo prišli na kandidatne liste pošteni ljudje z moralnimi kakovostmi, ki so lastne novemu socialističnemu človeku. Ne izbirajmo kandidatov po tem. koliko -premoženja kdo ima in kateremu sloju prebivalstva pripada, marveč po tem koliko je on pošten in predan stvari socializma. — Poleg drugih gasilskih voditeljev je spregovoril tudi zastopnik GZS tov. Peter Kociper, ki le pohvalil delovno vnemo gasilcev ljutomerskega okraja in jim položil na srce. naj prav zdaj v predvolilnem času in na voliščih strnejo svoje vrste In tako pokažejo vsemu svetu, da niso zgolj
čuvarji ljudskega imetja, marveč tudi odločni borci za pravice slovenskega ljudstva, za tiste pravice, ki so jih prezrli zapadni zavezniki, ko so izdali nepravičen sklep o usodi tržaških Slovencev. Tega diktata pa tudi gasilci ne bodo nikdar priznali!
Z zborovanja so poslali brzojavki tov. Titu in tov. Mihu Marinku, v katerih izjavljajo, da bodo kot en mož stopili na branik svoje ogrožene zemlje in jo
branili do poslednjega diha. »Tovariš Tito, mi čakamo na Tvoja povelja!« stoji zapisano v brzojavki.
Na zborovanju so pohvalili in nagradili najboljše gasilske enote. Ob zaključku gasilskega dneva pa so gostujoči gasilci iz Lendave in »Trikotaže« iz Čakovca pred množico navzočih prikazali praktično uporabo modernega gasilskega orodja. Suhe vaje so se dobro obnesle.
-ar
Protestno zborovanje v Beltincih
V petek opoldne se Je zbralo v Beltincih pred zadružnim domom preko 2000 ljudi, ki so protestirali proti krivični »rešitvi« tržaškega vprašanja. Po zborovanju se je razvila velika povorka po Beltincih. V svojih klicih so ljudje zahtevali orožje za obrambo Trsta ter izjavljali, da ne bodo nikdar dovolili, da bi drugi mešetarili z našo zemljo in našimi ljudmi.	B
Gornjeradgončani so se pomenili o predlogih za kandidate
Osnovne organizacije Socialistične zveze v mestni občini Gornja Radgona so pred kratkim imele sestanke. Poleg obravnave drugih važnih gospodarskih in političnih vprašanj so se tudi menili, katere ljudi bi na zborih volivcev predlagali za kandidate. Člani Socialistične zveze so se zmenili, da bodo za kandidata v Zvezni svet predlagali tov. Ivana Krefta, domačina iz Vidma ob Ščavnici, ki pa je sedaj v Ljubljani, za kandidata v Republiški svet pa tov. Zlato Pavlico iz Gornje Radgone.	rj.
Sobočani ponovno na ulicah
Več tisoč ljudi na avtobusnem postajališču v Murski Soboti demonstrira proti priključitvi Trsta in STO k Italiji.
—	Ta slika je sicer s prvih
demonstracij
—	toda pretekli petek se je zbrala prav takšna množica ljudi.
V ponedeljek dopoldne so Sobočani ponovno spregovorili na ulicah, Demonstriralo je mnogo Ijudi: dijakov in šolarjev, delavcev in uslužbencev. Njihovi klici: »Dol z italijanskimi imperialisti! Življenje da-
mo, Trsta ne damo! Naša Armada je čvrsta, mi ne damo Trsta! Trst je naš! Tujega nočemo, svojega ne damo!« in vzklikanje našim voditeljem so pokazali, da obsojajo vse poiz-
kuse italijanskih imperialistov okupirati STO, in da se strinjajo s stališči naših voditeljev, da cone A ne bomo pustili Italijanom, temveč če bo treba, jo bomo branili tudi z orožjem.
Koloman Korpič - naš kandidat
v republiški m Zvezni zbor proizvaja cev
Na zborih volivcev — članov kmetijskih zadrug so se obenem menili o kandidatih za Republiški in Zvezni zbor proizvajalcev. Povsod so sklenili, da bo ta kandidat tov. Koloman Korpič iz Čepinec, ki je po svojem delu v letih Po osvoboditvi dobro znan po vsem Prekmurju, pa tud; na drugi stran; Mure. Tov. Korpič se je vedno boril za načela socializma. Rezultati njegovega požrtvovalnega dela za skupnost, za boljše življenje vseh delovnih ljudi in posebej tistih, med katerimi je živel in delal, so vidni v Čepincih in bližnji okolici, kjer se je zavzemal za napredne oblike zadružništva ter jih s svojimi sodelavci in vsemi člani tamkajšnje zadruge tudi uvajal. Uspehi Kmetijske zadruge Čepinci presegajo
meje svojega okoliša. Še bolj pa glas o požrtvovalnem delu Kolomana Korpiča, ki je poleg drugega tudi član Okrajnega komiteja ZKS v Murski Soboti
Zato ni čudno, da so prekmurski zadružniki izbrali prav njega za svojega kandidata za poslanca v Zvezni in Republiški zbor proizvajalcev.
V Stogovcih in Lutvercih so ustanovili kmetijski zadrugi
Po odpravi kmečkih delovnih zadrug Lutverci, Segovci, Stogovci in Podgorje so za spodnji del Apaške kotline ustanovili Splošno kmetijsko zadrugo v Lutvercih. Razni odseki te zadruge bodo članom pomagali pri izboljšavi kmetijstva. Strojni odsek pa jim bo nudil stroje, ki jih zasebni kmetovalci ne morejo nabaviti.
Za gornji del Apaške kotline pa so ustanovili Splošno kmetijsko zadrugo v Stogovcih. Še pred zimo pa bodo uredili tudi zadružni dom v tej vasi.
Od ukinjenih kmečkih delovnih zadrug je državno posestvo v Črncih prevzelo okrog 300 ha obdelovalne zemlje, velike hleve za več sto goved in tudi precej živine.	jh.
Naše vprašanje • • •
Delovni kolektivi Vinogradniške zadruge Železne dveri in Presike ter Kmetijskega gospodarstva Podgradje, ki štejejo 1000 volilnih upravičencev, prosijo občinski odbor SZDL Križevci oziroma funkcionar je odbora, da odgovorijo javno na sledeča vprašanja:
1. Kdo je poizkušal postaviti na kandidatno listo poslanca v republiško skupščino Franca Skuhala, poslanca bivše Jugoslavije, »Bürgermeistra« za časa okupacije, in predsednika KZ Križevci z mnogimi primanjkljaji?
2. Ali je predlagatelju tega kandidata znano, v kakšnem obupnem stanju živi Ferdinand Makovec, viničar njegovega sina iz Lukavec. Ce je to predlagatelju znano — ali misli, da oče, ki bi
moral imeti smisel za socialnost (saj bi kandidiral kot socialistični poslanec) ne more vplivati na take razmere?
3. Kaj je storil Franc Skuhala kot obmurski veljak do sedaj za naš viničarski živelj?
4. Ali se je s predlaganjem tega kandidata strinjal tudi Občinski odbor SZDL oz. kakšno stališče je zavzel?
Končno prosimo prizadeti odbor, da javno objavi objektivno karakteristiko Franca Skuhala, ker smo upravičeni vedeti, kakšnega poslanca nam priporočajo v Križevcih.
Predsedstvo
zbora volivcev z dne 5. X. 1953 VDZ Železni dveri, VDZ Presika In KG Podgradje
Fond za pospeševanje vinogradništva je treba uporabiti za obnovo
Na zadnji seji Ljudskega odbora mestne občine Gornja Radgona so se pogovorili tudi o delu Gospodarskega sveta in o pospeševanju kmetijstva v mestni občini Pri razpravi o vinogradništvu so ugotovili, da Vinarska zadruga v Gornji Radgoni poseduje sklad za obnovo vinogradov v znesku 500 tisoč din. Iz tega zneska pa noče prispevati svojim članom pomoč v nobeni obliki, čeprav
se ti trudijo izboljšati svoje vinograde in jih obnavljati. Le kako si voditelji Vinarske zadruge zamišljajo obnovo vinogradov in kako mislijo uporabiti ta kredit?
V mestni občini je čutiti precej pomanjkljivosti tudi v sadjarstvu. Sadjarji so doslej vse premalo storili za zatiranje kaparja San José Mnogi se še niso prepričali o vrednosti zaščitnih sredstev kot je Ru-
mensan, ki se je v radgonskem okolišu letos dobro obnese. Zato tudi ne skrbe dovolj za čiščenje in škropljenje svojega sadnega drevja Pri živinoreji pa bo treba še bolj skrbeti za odbiro dobrih  plemenjakov in rodovniške živine kakor tudi gojiti rodovniški naraščaj. Pričeto delo v živinoreji je dobro, le nadaljevati ga bo treba in pospešiti. R. J.
Murska Sobota 16. oktobra 1953
OBMURSKI TEDNIK
Stran 3
Po Prekmurju i n Prlekiji
Razstava plemenske živine v Ivanjkovcih
Medzadružni živinorejski odbor za pinegavsko govedo v Ivanjkovcih je priredil 4. oktobra v Ivanjkovcih razstavo plemenske živine. Rejci so prignali 8 bikov, 40 krav in 6 telic. Prignana živina je bila iz vsega pinegavskega okoliša v ljutomerskem okraju, to je s področij kmetijskih zadrug: Kog, Vinski vrhovi, Kostanj in kmečke delovne zadruge »Berce« v Ivanjkovcih. Razstavljena je bila le plemenska živina.
Organizatorji razstave so nagradili lastnike 4 bikov, 11 krav in 3 telic. Lastniki ostale živine pa so dobili odškodnino za dogon. Razdelili so nagrad v znesku 41.000 din, kar je za tako razstavo gotovo premalo.
Najboljšo Živino je razstavila Zadruga »Berce« v Ivanjkovcih; od 6 razstavljenih glav je bilo 5 nagrajenih. S področja Ivanjkovec so poleg tega bile nagrajene še tri živali, iz Koga tri, iz Vinskih vrhov Štiri in iz Kostanja dve. Kmetijsko posestvo Jeruzalem pa je razstavilo 12 glav plemenske živine. Številni obiskovalci razstave so posebno občudovali dve teleti, ki sta ju povrgli umetno oplojeni kravi.
Kmetovalci so bili zadovoljni,
da Je razstavo obiskal tudi predsednik OLO tov. Bogo Verdev ter s tem pokazal zanimanje za razvoj živinoreje. Za uspeh razstave pa gre zasluga tov. Petovarju, predsedniku živinorejskega medzadružnega odbora.	TA
Slab odziv za vpis v Kmetijsko šolo Podgradje
Na Podgradju pri Ljutomeru bodo letos odprli dvoletno kmetijsko šolo. Pouk se bo kmalu pričel. Doslej pa se je prijavilo premalo obiskovalcev, čeprav naše delovne in vinogradniške zadruge rabijo kmetijske strokovnjake. Absolventi dvoletne kmetijske šole pa bi lahko mnogo koristili tudi v splošnih kme-
tijskih zadrugah. In na koncu: vsak kmetovalec bi moral skrbeti, da postane čim boljši gospodar na svojem posestvu. Potrebno znanje iz kmetijstva pa si je možno pridobiti najhitreje in najlaže prav v kmetijski šoli. Zato je zares čudno, da ni večjega zanimanja za kmetijsko šolo na Podgradju.
Stroški šolanja ne bodo tako veliki, da bi se jih bilo treba ustrašiti. Šola bo internatskega značaja in bo dajala obiskovalcem vso oskrbo, računala pa bo naj nižjo možno ceno. Šola ima tudi veliko posestvo, kjer bodo učenci praktično preizkušali, kar se bodo učili. Zato naj se nihče ne boji, da pridobljeno znanje ne bi bilo vredno stroškov šolanja.	M. I.
Strela zažgala gospodarsko poslopje
Po nekaj vročih jesenskih dneh je 29. septembra bilo precej hudo neurje nad Apaško kotlino in Slovenskimi goricami. V poznih večernih urah je strela udarila v gospodarsko poslopje kmeta Koširja v Segovcih.
Kako bo z menzo v Radgoni?
Abonenti, ki so bili gostje menze radgonskega vinogradniškega gospodarstva, so v nemali zadregi. Ta, doslej sicer gostoljubna menza, jim je zaradi nekakšnih hudobnih podtikanj, katerih inscenator je bil morda kakšen radgonski gostilničar, odpovedalo gostoljubnost s 1. novembrom.
Za ustanovitev nove menze je bilo že več sestankov, pa do
sedaj še ni bilo nobenega uspeha, kajti ustanoviti tako menzo, ni kar tako. Nova menza bi najbrž štela skoraj sto abonentov. Sicer bi ti prišli zelo prav marsikateremu radgonskemu gostilničarju, toda radgonski abonenti imajo s takimi ljubeznivimi gostilničarji slabe izkušnje. Ponekod je hrana tako draga, da je denarno ne zmore vsak, drugod pa je tako nekvalitetna, da se
zopet ne splača biti abonent tam in tam.
Vsekakor pa bi bili abonenti najbolj hvaležni radgonskemu vinogradniškemu podjetju, če bi jih hotelo imeti še dalje pod svojo, doslej tako gostoljubno streho	-rko
V Mostju je zasvetila električna luč
Končno vendar! Tako pravijo v Mostju vaščani, ki so v soboto zvečer prvič zasvetili v svoji vasi z elektriko. Z mnogo voIje in veseljem smo spomladi začeli z delom za napeljavo elektrike v svojo vas. Kmalu nato so stali v vasi telefonski drogovi in opravljena so bila po hišah instalacijska dela. Samo potegniti bi še bilo treba električno žico in v Mostju bi elektrika zasvetila pred dvema mesecema. Toda, takrat so nastale
težave, ki smo jih najmanj pričakovali. V Genterovcih so se našli ljudje, ki so s svojim stališčem, češ ne bomo dovolili, da bi električni vod šel preko naših dvorišč, ovirali spojitev voda s transformatorjem v Genterovcih. Čakajoč, da bodo merodajni ljudje to stvar rešili, smo v soboto z veseljem dočakali dan, ko je bil potegnjen električni vod do Genterovec. V soboto je pa pri nas zasvetila električna luč, ki smo si je že tako dolgo želeli.
Koliko sme računati mlatilničar
Na vprašanja nekaterih ljudi, ki so nas prosili, da bi jim odgovorili v našem listu, koliko sme računati mlatilničar za svojo uslugo pri mlačvi, sporočamo
Z uredbo je določeno, da mlatilničar mora pobirati 8 kg od 100 kg namlačenega žita. Pri tem uredba ne določa, kdo mora dati kurivo za pogon mlatilnice oziroma pogonsko silo (elektriko). Zato nekateri mlatilničarji zaračunavajo elektriko, nafto ali bencin posebej ali pa prispevajo sami iz svojega zaslužka (8 kg od 100 kg). To delajo le zaradi konkurence, da bi kmetje raje uporabljali njihove mlatilnice, ker ni nobenih predpisov. Zato je najbolje, da se o takih zadevah prizadeti kmetovalci pomenijo z mlatilničarji. Je namreč tako: če nekateri lastniki mlatilnic lahko brezplačno prispevajo pogonsko silo, bodo morda drugi tudi. K temu se jih pa ne more prisiliti.
NAŠLI SO »NJEGOŠEVO KORITO
Pri urejevanju nacionalnega parka na Lovčenu (Črna gora) so našli ob nekem izviru dve bukovi koriti, več kot 1 meter vise ko pokriti z mivko, v katere se je svoj čas nabirala voda. Sodijo, da so korito postavili pri izvini v času, ko je eden največjih jugoslovanskih pesnikov, avtor »Gorskega venca«, vladika Peter Petrovič Njegoš v teh krajih še čuval ovce in si hodil hladit svojo žejo. Eno od korit so pri odkopavanju uničili, drugo pa bodo izročili Nje. goševemu muzeju v Cetinju.
KOBILICE GROZE
Po poročilih iz Afrike so se roji kobilice nevarno približali britanski koloniji Keniji, kjer že več mesecev divjajo borbe med pripadniki organizacije »Mau-Mau« in britanskimi enotami Prišle so s področij srednjega Vzhoda, kjer jih kljub modernim sredstvom niso mogli povsem uničiti. Prav tako groze Abesiniji ter Južni Arabiji. Tudi Severna Afrika ni povsem vama pred njimi, kajti nihče ne more ugotoviti, kam bo zla sreča pognala roje teh škodljivcev.
GRADNJA VERŽEJSKEGA MOSTU HITRO NAPREDUJE
Pri Veržeju gradijo nov železniški most čez Muro. Novi most bo ležal ves na betonskih stebrih in bo imel železno ograjo. Gradbišče je zelo živahno ter je opravljenih že približno polovico gradbenih del. Z novim mostom bo Prekmurje še bolj povezano s Prlekijo in z ostalo Slovenija	N. F.
13-letni fant ukradel kolo
Pred dnevi je 13-letni Tonček Alt iz Globoke pri Ljutomeru vzel pred zadružno trgovino v Stročji vasi moško kolo in ga odpeljal s seboj. V bližini doma ga je skril v neko travo. Ljudska milica ga je kmalu izsledila in je kolo moral vrniti že naslednji dan.
Pojavlja pa se vprašanje: kaj je mladega fanta privedlo do tavine? Ali je to storil pod vplivom slabe družbe ali pomanjkljive domače vzgoje? In kaj bo iz takega fanta postalo, če bi bil še naprej prepuščen samemu sebi ali slabi družbi? Starši, največja odgovornost je za vas, da bdite nad delom svo-
jih otrok! Ce boste pravočasno opazili njihove slabosti, jih boste še lahko odpravili in preprečili slaba to škodljiva dejanja.	M. I.
SVILENI PRAH — ZA LICE
Malce čudno zveni, vendar je tako. Neka japonska tovarna je odkrila proces, s katerim bo lahko izdelovala kozmetični prah, iz njega pa mažo za lice in rdečilo iz — svile. Osnovna sestavina prahu, iz katerega bodo izdelovali omenjena kozmetična sredstva, je bele barve in vsebuje 90 odstotkov svilenega proteina.
M. Sobota
Na zadnjih zborih volivcev še niso predlagali kandidatov za Zvezno to Republiško skupščino. vendar je beseda nanesla tudi na izbiro teh kandidatov.
Povsod so povedali, da za kandidata za poslanca v Zvezno skupščino hočejo imeti tovariša Miho Marinka, predsednika Izvršnega sveta LR Slovenije. Z nekaterih zborov volivcev so mu poslali celo brzojavke, v katerih ga naprošajo, naj sprejme njihov predlog.
OBVESTILO BRALCEM!
Zaradi številnih dragih važnih dogodkov so v tej številki izostala »Pisma Vujeca Balaža«, nadaljevanje podlistka »Videl sem moderno armado« in več prispevkov naših dopisnikov.
Vse bomo objavili v prihodnji številki.	Uredništvo.
Delavci in uslužbenci so kupili stanovanjske hiše
Pred kratkim so v Gornji Radgoni prodali delavcem in uslužbencem, ki so bili brez lastnega stanovanja, sedem stanovanjskih hiš. last splošnega ljudskega premoženja. Prav tako so na področju Občinskega ljudskega odbora Apače prodali pet stanovanjskih hiš.	rj.
Drobne iz beltinske občine
V minulem tednu so na področju beltinske občine bili množični sestanki članov KZ, kjer so posamezne zadruge izvolile kandidate za Zbor proizvajalcev OLO. Pri tem je vredno omeniti, da so bili nekateri sestanki zelo slabo obiskani, posebno v Beltincih je bilo opaziti premalo zanimanja, ker so odbori KZ posvetili premalo skrbi kakor tudi agitacija med ljudstvom ni bila dovoljna.
Za ureditev in lepši izgled Beltinec je bilo v minulem in letošnjem letu marsikaj storjenega. V lanskem letu so uredili občinske prostore, ki so dobili sedaj lepši izgled na zunaj in znotraj. Ti so na primernem mestu v središču Beltinec.
V isti zgradbi se nahaja tudi beltinska posta, ki je prav tako bila potrebna nujnega popravila. Direkcija pošte, ki prav
gotovo skrbi za svoje uslužbence, da delajo v primernih prostorih, jih je v letošnjem letu dala tudi urediti. Res je, da se na podeželski pošti dnevno sreča največ ljudi, zato mora biti temu primerno tudi urejena. Ureditev beltinske pošte se je začela pred petimi meseci in danes so njen; prostori popolnoma preurejeni. Prostori so bili na novo estetsko prepleskani. Prav tako je pošta dobila v zadnjem tednu nov inventar. Notranja poštna ureditev, ki je odprta, je mnogo primernejša in delo s strankami gre mnogo hitreje od rok. Pri tem je potrebno omeniti, da so pri ureditvi poštnih prostorov precej pripomogli poštni uslužbenci v Beltincih s svojim delom.
Poiskati bo treba primeren prostor za prireditve
Bolj kakor kdaj koli prej je prišlo ob Občinskem dnevu v Črensovcih do izraza dejstvo, da nimajo v vsej vasi primernega prostora za prireditve na prostem. Zato so tudi tokrat izbrali dokaj ponesrečen prostor v neposredni bližini pokopališča. Se več! Oder, na katerem so nastopili pevci v dopoldanskem sporedu, se je z zadnjo stranjo naslanjal na nasip pokopališča. Ravno tako iz vejevja spletena uta za ljudsko zabavo ne bi smela biti le nekaj metrov vstran od pokopališča. To je opazil marsikdo in delal opazke na ta račun. Zato bo v bližnji bodočnosti treba pripraviti za take in podobne svečanosti in prireditve primernejši prostor	Š. S.
Republiško tekmovanje sindikatov v Soboti
347 TEKMOVALCEV IZ VSE SLOVENIJE — PRVO MESTO SI JE PRIBORIL MESTNI ODBOR SINDIKATOV CELJE, DRUGO PA SINDIKALNA PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
V	soboto in nedeljo je bilo v M. Soboti veliko tekmovanje med sindikati državnih ustanov Slovenije. Zbralo se je 347 tekmovalcev. izmed teh 77 žensk. Nastopilo je 10 skupin: 8 sindikalnih podružnic in 2 mestna odbora sindikatov.
V	soboto popoldne je tekmovanje otvoril tov. Sreš, predsednik sindikalne podružnice v Murski Soboti, nakar je navzoče pozdravil v imenu ljudske oblasti in Zveze komunistov tov. Šabjan, predsednik OLO in član OK ZKS M. Sobota, nato pa Se tov. Velnar, predsednik Ljudskega odbora mestne občine M. Sobota.
V	soboto zvečer so Sobočani priredili gostom uspelo kulturno prireditev s folklornimi nastopi recitacijami in enodejanko. Zapel je tudi zadružni sindikalni pevski zbor, v katerem so nastopili tudi gosti.
Tekmovanje je bilo v soboto in nedeljo. Prebivalci M. Sobote in tudi člani sindikata iz drugih krajev so si prišli ogledat tekmovanja v lepem številu.
V	skupnem plasmanu Je MO sindikatov Celje zasedel prvo mesto s 100 točkami. Drugo mesto si Je priborila Sindikalna podružnica M. Sobota z 91 točkami, tretje pa Sindikalna podružnica Narodne banke v Ljubljani s 66 točkami. V posameznih panogah pa so bili rezultati naslednji:
V	kegljanju moški: 1. mesto
Sind. podruž. Ljutomer, 2. mesto Mestni odbor sindikata Celje. — Ženske:	Sind. podruž.
Šoštanj.
V	streljanju z vojaško puško na 200 m moški: Sind. podruž. Državnega sekretariata za notranje zadeve — Sind. podruž. M. Sobota.
V	sobnem streljanju z zračno puško — ženske: Sind. podruž. NB Ljubljana — MO sind. Celje.
V	namiznem tenisu — moški: Sind. podruž NB Ljubljana — MO sind. Maribor. Zenske: Sind. podruž. M. Sobota — MO sind. Maribor.
V	šahu moški: MO sind. Celje — Sind. podruž. NB Ljubljana.
V	odbojki — moški: MO sind. Maribor — Sind. podruž. NB Ljubljana. Zenske: Sind. podr. M. Sobota.
V	nogometu moški: Sind. podružnica M. Sobota — Sind. podružnica NB Ljubljana.
V lahkoatletiki skupno: MO sind. Celje — Sind. podružnica M. Sobota.
Kakor so izrazili sami gosti, je tekmovanje, kakor tudi prireditev v celoti dobro uspelo. K temu so precej prispevali sindikati v M. Soboti z dobro organizacijo in lepim obiskom na tekmovanjih, kakor tudi vsi Sobočani, ki so gostom nudili prenočišča. Tako so pomagali pripravljalnemu odboru rešiti vse težave.
Nafta nabira točke
ŠD Sobota—Nafta 2:3 (1:3)
Prvenstveno srečanje med prekmurskima rivaloma, ki bi se moglo odigrati v nedeljo, je bilo odigrano že pretekli teden v četrtek. Mnenja so bila različna. Vsekakor pa sta obe moštvi upali na uspeh, kar bi se tudi skoraj zgodilo v zadnjih minutah drugega polčasa in bi si delili točke. Razumljivo je, da bi rezultat tekme bil drugačen, če ne bi ves čas tekme močno deževalo, kar je vplivalo na igro in rezultat
Moštvi sta se predstavili takole:
ŠD Sobota: Skalar I, Klanjšček, Skalar II, Norčič I, Babič, Norčič II, Vertarič, Maučec, Humar. Zelko. Horvat.
ŠD Nafta: Varga, Lebar, Šimonka, Gerenčer. Simon, Vidak I, Vajda, Štefanec, Vidak II, Terek. Simonič.
Že začetek igre je pokazal, da bo na zelenem polju prava borba za točke. Nafta je takoj v začetku začela ogrožati vrata domačinov. Zdelo se je, da moker teren gostom iz Lendave odgovarja. Ni bilo treba dolgo čakati in gostje so povedli po Simoniču z 1:0. Čez nekaj minut je isti igralec po krivdi domače obrambe povišal rezultat
na 2:0. Takrat so uredili svoje vrste tudi domačini, ki so pogosteje prihajali pred kazenski prostor Nafte. Nenadni prodor na levem krilu se je končal z lepim golom Horvata, ki je znižal rezultat na 2:1. Pred koncem prvega polčasa je Vidak nepričakovano s topovskim strelom povišal rezultat na 3:1 za Nafto.
Drugi del igre se je nadaljeval v močnem nalivu dežja, ki je zelo oviral igralce. Tempo igre sicer ni popustil, vendar je bilo opaziti, da so se gostje zadovoljili z doseženim rezultatom. Obe strani sta izvedli več napedov, vendar so vse priložnosti za dosego gola ostale neizkoriščene. Ko je izgledalo, da se rezultat igre ne bo več spremenil, je proti koncu drugega polčasa obrambni igralec Nafte igral v kazenskem prostoru roko. Prisojeno enajstmetrovko je realiziral Zelko to s tem postavil rezultat tekme. Rezultat odgovarja poteku igre, ker sta se obe moštvi predstavili kot borbena celota, ki bosta v letošnjem letu še marsikomu prekrižali račune.
Tekmo je sodil avtoritativno in odlično sodnik Jančič iz Maribora.	B.
TVD Partizan v Beltincih je pokazalo napredek
Preteklo nedeljo, ko je bil v v Beltincih Občinski dan, so poleg bogatega kulturnega sporeda imeli tudi širiši fizkulturni spored, ki je pokazal velik napredek. Posebno dobro so se izkazali člani in članice TVD Partizan s prostimi vajami in na orodju. Dobro izvedbo potrjuje nabito polna dvorana zadružnega doma, kjer so gledalci izvedbo posamezne točke nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Pri tem je treba omeniti tov. Saba, ki je kot aktiven Član TVD Partizan s svojim požrtvovalnim delom mnogo prispeval za uspel telovadni spored.
Ostali fizkulturni rezultati so bili sledeči:
Nogometna tekma med Rakičanom in Beltinci se je končala s sigurno zmago 6:2 v korist gostov. Prav tako so gostje iz Rakičana zmagali v odbojki z rezultatom 3:0. Kolesarske dirke Članov kluba Prekmurje na 5 km dolgi progi so se končale: 1. Štefan Gelt, Beltinci. 10 minut; 2. Mirko Pivar, Bratonci, 10 min. 39 sek.: 3. Ludvik Picko, Beltinci, 10 min. 40 sek. Tekmovali so tudi kolesarji-pionirji na progi 1 km, kjer je zmagal Stefan Virag iz Beltinec
MALCE ČUDNE NAVADE — SEVE ZA NAS
Teh je tu in tam tudi pri nas dovolj, toda navade te vrste bomo našli samo na Japonskem Japonci hodijo za pogrebom belo oblečeni, za gostijo pa se zavijejo v črnino. Pri kosilu ali večerji jedo Japonci najprej slaščice in pijejo toplo vino. V pozdrav si ne segajo v roko, temveč se le priklonijo. Cim globlje se kdo prikloni, tem večje spoštovanje izkazuje osebi, ki jo je srečal.
In še nekaj, česar mi ne zmoremo Japonci lahko sede po cele ure na nogah.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 18. oktobra — Luka Ponedeljek, 19. oktobra — Etbin Torek, 20. oktobra — Felicijan Sreda, 21. oktobra — Urška Četrtek, 22. oktobra — Zorislava Petek, 23. oktobra — Severin, Roman Sobota, 24. oktobra — Rafael
SONČNI VZHOD 18. oktobra Ob 6,23, zahod ob 17,11; dolžina dneva 10,48.
LUNINA SPREMEMBA: 22. oktobra
ščip ob 13,56.
SPOMINSKI DNEVI
18.	oktobra —	1931. leta je umrl
1600 kratni izumitelj Tomaž Alva Edison
19.	oktobra — 1942. leta je bilo v Mariboru ustreljenih 174 talcev.
20.	oktobra — Dan Ljudske milice. — Dan komunistične mladine. — 1861. leta je v Ljubljani zagorela plinska razsvetljava. — 1941. leta je bilo v Kragujevcu ustreljenih 7000 Srbov. — 1944. leta sta bila osvobojena Beograd in Dubrovnik.
21.	oktobra — 1943. leta se je na dolenjskem odseku začela velika nemška ofenziva, v kateri so Nemci uporabni pet divizij. — 1944. leta so bile na osvobojenem ozemlju velike manifestacije ob osvoboditvi Beograda.
22.	oktobra — 1944. leta je bil v Črnomlju občni zbor Slovenskega časnikarskega društva.
23.	oktobra — 1848. leta je bilo v
 Trstu ustanovljeno presvetno društvo ,,Slavjanski zbor”. — 1944. leta je narodnoosvobodilna vojna rečna mornarica ob osvobojenju Novega Sada dobila prvi plovni objekt.
KINO
MURSKA SOBOTA predvaja 16. do 19. oktobra amer. barvni film »KONEC SVETA« — 20. do 22. okt. jugoslovanski film »SKALNA OBZORJA«. LJUTOMER predvaja 17. in 18. oktobra italij. film »NOČNI TAKSI« — 21. in 22. oktobra ameriški film »NAPOLNI ČAŠO«.
RADGONA predvaja 17. in 18. oktobra nemški film »MAMLJIVA NEVARNOST« — 21. in 22. oktobra ameriški film »TEŽKA POT«.
GRAD predvaja 18. oktobra angl film »NJIM PRIPADA SLAVA« — 25. oktobra amer. film »GLAS V VIHARJU«. 
MALI OGLASI
DAM V ZAČASNO ZAMENO električni radijski aparat za. dobrega baterijskega. Naslov v upravi lista
PRODAM elektromotor znamke »Gaur«. 15 KS. Janez Gjerek, Mlajtinci 24. p. M Sobota.
KUPIM dobro ohranjeno posteljo. Ponudbe poslati na upravo lista.
PRODAM parcelo 19 arov polja v Strnišču pri Ptuju. Naslov v upravi lista.
PRODAM ostrešje za hišo 6 x 16 m. Makari, Šulinci.
OBJAVE
Občinski ljudski odbor Turnišče razpisuje za 25. okt. 1953, ob 13. uri javno licitacijo, na kateri bo dalo v najem občinske gostilne pri Lovcu in Grozdu. Vsi interesenti naj vložijo pismene ponudbe ali se zglase navedenega dne na licu mesta. Podrobnejša navodila se dobe na ObLO Turnišče
Avto-moto društvo M. Sobota obvešča vse interesente, da se začne
Šoferski tečaj
20. oktobra 1953, ob 17 uri
popoldan v porostorih Avtomoto društva, Lendavska ulica. Murska Sobota
Vremenska napoved
za čas od 16. do 22. oktobra 1953 V drugi polovici tekočega tedna spremenljivo z manjšimi padavinami in toplo. V prvi polovici prihodnjega tedna zboljšanje in v splošnem še toplo.
Vsak teden ena
MALO DELA — MNOGO MODROVANJA
Pol ure po napovedanem času v veliki dvorani Srednjevelike vasi.
Franc:	»Zakaj, praviš, ne bi
mogli danes imeti zbora volivcev?«
Ivan: »Ker se nas je zbralo hudičevo malo.«
Franc: »Za zbor volivcev nas je pa le dovolj: tri lahko izvolimo v delovno predsedstvo, tri pa v kandidacijsko komisijo.«
Ivan: »Kje pa bomo vzeli zapisnikarja?«
Franc: »Za zapisnikarja pa lahko Štefan pokliče svojega sina — če je dober za pastirja, bo še dober za zapisnikarja.«
Ivan: »A občinstvo?«
Franc:	»Ko bo govorilo de-
lovno predsedstvo, bo kandidacijska komisija občinstvo; ko bo govorila kandidacijska komisija, bo Pa delovno predsedstvo občinstvo...«
Murska Sobota, 16. oktobra 1953
Naše ljudstvo demonstrira
OD TEDNA DO TEDNA
PROTEST
ZDRUŽENIM NARODOM
Jugoslovanska vlada je izročila glavnemu tajniku Združenih narodov Hammarskjoeldu Dagu spomenico, v kateri pojasnjuje razvoj dogodkov okrog tržaškega vprašanja. Posebno podrobno obravnava najnovejši sklep vlad ZDA in Velike Britanije, da prepustita cono »A« tržaškega ozemlja Italiji, ne da bi se o tem predhodno posvetovali z Jugoslavijo ali jo o svojem namenu vsaj obvestili. Na ta način sta zahodni vladi kršili mirovno pogodbo z Italijo in hkrati s tem tudi pooblastila, ki sta jih glede cone »A« sprejeli od Varnostnega sveta.
Spomenica dokazuje jugoslovanske pravice do tržaškega ozemlja. Pri tem opozarja, da ima Jugoslavija tudi po določbah mirovne pogodbe zagotovljene posebne pravice. Italijanska zasedba cone »A« in prihod italijanske vojske in rimske birokracije na to jugoslovansko ozemlje bi pomenilo, da Združeni narodi osem let po zmagi
nad fašizmom dovoljujejo državi-napadalki, da si prisvoji ozemlje svoje žrtve. S tem, da zasede Trst, bi si rimska vlada tudi ustvarila mostišče za nadaljnje prodiranje na Balkan, kakor je v parlamentu dovolj jasno povedal njen predsednik Pella. Jugoslovanska vlada zato sodi, da ima v duhu 51. člena Ustanovne listine Združenih narodov pravico in dolžnost, da se italijanski zasedbi z vsemi sredstvi upre in celotno vprašanje predloži ustreznemu organu OZN. 
Ob koncu spomenica pripominja, da je jugoslovanska vlada v želji, da zadevo reši na miren način, predložila Washingtonu, Londonu in Rimu neposredna pogajanja o tržaškem vprašanju.
Anekdote
PREVIDNOST
 Na dvoru Filipa Makedonskega je neki dvorjan grdo govoril o kralju.
»Pregnati ga je treba!« so dejali dvorjani kralju.
»Nikar!« je odvrnil kralj. »Danes govori o meni na mojem dvoru, jutri pa bi govoril po vsej deželi.«
LUDVIK XIV. KOT PESNIK
Ludvik XIV. se je nekega dne sprehajal po vrtu, ko ga nenadoma sreča Boileau, znani kritik francoskega klasicizla.
»Kaj pravite o teh slabih verzih, ki sem jih pravkar napisal?« vpraša kralj in mu pomoli sveženj, s svilenim trakom ovitega papirja.
»Sire!« je mirno odvrnil Boileau. »Za vaše veličanstvo ni nič nemogočega! Glejte jasen dokaz o tem: hoteli ste napisati nekaj slabih stihov, pa se vam je posrečilo.«
DOSTOJANSTVO
Znani francoski igralec Licien Guitry je režiral neko igro. Zahteval je od igralca, naj pride na oder kar se da dostojanstveno. Toda le-ta se je pojavil z razširjenimi koleni in lakti, kakor pač prikazujejo kralja na podeželskih odrih.
»Dejal sem vam, da vstopite dostojanstveno!« vzklikne Guitry, »a ne, da prihajate na konja. Razjahajte in se vrnite peš na sceno!«
VESTI IZ TRSTA Medtem ko italijanske oblasti dovažajo nove čete na našo mejo, so v slovenskih vaseh cone »A« ter tržaških predmestjih razobesili slovenske zastave ter izbrisali napise v italijanščini. Tržaški iredentisti so vse bolj potlačeni; italijanske zastave, ki so jih zadnje dni razobesili sredi mesta, počasi izginjajo. Kaže, da jih niso prav nič ohrabrile čestitke papeža Pija, ki jih je po tržaškem županu Bartoliju naslovil nanje in pri tem tudi obljubil istrskim Italijanom »osvoboditev«. Preseneča jih tudi izjava poveljnika angloameriške cone STO generala Wintertona, da se angloameriške čete še ne bodo tako naglo umaknile in da bo točen datum pravočasno sporočil. Nato so sledile še odločne besede maršala Tita in protesti vseh naših narodov, ki trajajo venomer!
NAŠ PREDLOG Naša vlada je izročila ameriškemu, britanskemu in italijanskemu diplomatskemu predstavništvu noto, pisano v istem duhu kakor spomenica, v kateri jih vabi na skupno konferenco o Trstu, na kateri bi skušali najti primemo rešitev ter tako odvrniti vojno nevarnost s tega dela Evrope.
Mehikanci nameravajo naskočiti Mount Everest
V Mehiki pripravljajo posebno ekspedicijo, ki namerava zavzeti prav tako kakor pred nedavnim britanska skupina najvišji vrh sveta Mount Everest. Enajst izbranih članov te ekspedicije se že pripravlja za to težko in nevarno nalogo. Na pot bodo krenili šele l. 1955 ali 1957.
Mehikanci so znani hribolazci. Imajo veliko število pla-
ninskih klubov, njih člani se vsako leto vzpenjajo na kraterje ugaslih vulkanov, posebno na nekdanji vulkan Popokatepetl (5960 m), na večno zasneženi vrh Orrizabe ki na Nevade de Tolucca.
Ekspedicijo bo podprla mehiška vlada. Tako bo vojno ministrstvo odpravo preskrbelo s potrebno opremo.
Anglo-ameriškega diktata v Trstu se priznavamo
Tuje izdajstvo nad našimi nacionalnimi interesi žal v zgodovini naših narodov ni nič novega. Nedavno izdajalsko početje ameriške in britanske vlade, ki sta brez predhodnega posvetovanja z našo vlado ali kakršnega koli sporočila sklenili izročiti cono »A« Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, se uvršča med najtežje te vrste. Gre za izdajo svojega najboljšega zaveznika v času brezkompromisne, odločilne borbe proti nacizmu in fašizmu, za izdajo načel, ki jih vsebuje Ustanovna listina Združenih narodov, za izdajo njih častnih obljub, za grobo kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Zahod je spet klonil pred italijansko diplomatsko igro, ki ne pozna drugega kakor podtalno rovarjenje, izsiljevanje in okrutnost, kadar se povzpne komur koli za vrat.
Ameriški in britanski uradni krogi se še niso jasno izjavili.
Z izročitvijo cone „A‘‘ Italiji hočejo spet nagraditi nekdanje napadalce in fašističnega sovražnika
Zaustavil jih je silni val protestov, ki je zajel vso našo državo. Sedaj proučujejo govor maršala Tita v Leskovcu in Skoplju ter njegov najnovejši in hkrati tudi zadnji predlog o rešitvi tržaškega vprašanja. Del britanske in ameriške javnosti ostro obsoja nenačelno ravnanje svojih vlad, ki pozabljata, kdo jo bila fašistična in imperialistična Italija in kako veliki so bili njeni zločini povsod, kjer koli so se pojavile njene roparske in morilske tolpe. Drugi del javnosti, za katerim se skrivajo sovražniki socialistične Jugoslavije, se zavzema za izvršitev angloameriškega sklepa. Desničarski in pronacistični elementi med njimi celo postavljajo naslednjo mejo: tu so Italijani, t. j. predstavniki zahodne demokracije, tam pa — komuni-
sti, kakor da gre pri vprašanju Trsta za ideološke razlike, a ne za grobo kršitev jugoslovanskih državnih in nacionalnih interesov, za nov dokaz vse
bolj razvijajočega se italijanskega iredentizma in imperializma, za nov poizkus, da si z zasedbo Trsta zagotove novo odskočno desko za nadaljnje »podvige« v Istri, Dalmaciji in tako dalje.
Toda naše ljudstvo spontano manifestira, ogorčenje je zajelo sleherno vas. In z nami minifestirajo vse one demokratične množice sveta, ki uvidevajo in čutijo, da je italijanski imperializem spet na pohodu. Washington in London dajeta nagrado Italiji zato, ker je pristopila k Atlantskemu paktu, pa tudi zato, da se pridruži zahodnoevropski armadi. Gre torej za umazano kupčijo, ki jo skušajo prikriti s »solidarnostjo« s svojim »zaveznikom« v obrambnem paktu, z »zaveznikom«, ki si je po prvi svetovni vojni prislužil z izdajo centralnih sil naše, jugoslovansko ozemlje, in ki prejema sedaj, trinajst let no dokončni zmagi nad fašistično zaroto proti svetu, spet iste dele našega narodnega telesa kot plačilo za svojo naklonjenost Zahodu.
Zaveznik, kakršen so jugoslovanski narodi, ni nikdar prekršil svoje obljube. Za skupno stvar je šel prvi v ogenj. Uradni krogi Velike Britanije in ZDA raje verjamejo diplomaciji, ki po svoji verolomnosti in izdajstvu prekaša vse ostale na svetu. Kaj čudna morala, ki je pošteni ljudje po svetu ne morejo dojeti! In ta diplomacija obljublja javno, pred obličjem vsega sveta, da je pripojitev cone »A« Italiji samo prvo dejanje, ki mu bodo sledila še druga!
Že se slišijo glasovi, da naj Jugoslaviji na Zahodu ustavijo pomoč, če ne bo sprejela tega diktata. Za sedaj so sicer še redki in boječi. Toda z usodo Nove Jugoslavije ne bo nihče trgoval, najmanj pa na račun njenih nacionalnih interesov.
Jugoslovani imajo ponos, ki ga bodo v Rimu. pa tudi marsikje drugje na Zahodu, zaman iskali! Na to naj na Zahodu ne pozabijo!
 Fašisti, klerikalci in kominformisti v Italiji: prav vsi razglašajo danes imperialistične težnje po naši zemlji
Ali veste
... da dosežejo kokosovi orehi, plodovi posebne vrste palme v ekvatorialnih predelih v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, velikost človeveške glave? Iz semena pridobivajo olje za izdelavo mila in margarine, iz zarezanega debla pa sok, iz katerega izdelujejo sladkor, alkoholne pijače, kis in drugo. Stari indijski pregovor pravi, da daje kokosovec »999 koristi«.
... da smo od leta 1947 do leta 1952 investirali v naši državi — če računamo po bivših nižjih cenah oziroma v milijonih dolarjev po starem tečaju — 281 milijard in 150 milijonov dinarjev ali 5 milijard in 623 milijonov dolarjev?
... da izdelujejo najfinejše slikarske čopiče iz — podganjih brkov?
... da so v Spodnjem Egiptu že pred 4241 leti pred našim štetjem poznali koledar? Temeljil je na sončnem letu 365 dni; leto so razen tega že razdelili na 12 mesecev po 30 dni, k temu pa so dodali še 5 dni.
... da uniči mrčes v ZDA letno toliko pšenice, da bi z njo lahko prehranili v tem času približno 16 milijonov ljudi.
... da udari naše srce povprečno 72-krat v minuti, to je 40 milijonovkrat na leto. Vsak dan preteče skozi naše srce povprečno 11.520 litrov krvi. Energija ki jo srce pri tem uporabi, je enaka energiji, ki bi jo porabilo dvigalo, če bi dvignilo tri odrasle osebe 100 metrov visoko.
PISANI SVET
Zlati tisk na svili
Žene bodo prav kmalu lahko nosle svilene tkanine, okrašene z zlatimi figurami, ki bodo imele isto karatno vrednost kakor na primer prstan na roki. Poizkuse te vrste so naredili v mali tovarni v vasici Hayle pri mestu St. Ives v Veliki Britaniji.
Prvič so poizkusili ta način tiskanja na šalu, za kar je dal načrt znani dekorist Oliwer Messel. Po šalu so natisnili listje iz čistega zlata v »debelini« 1:250.000 inche (1 incha je
2,5 cm). Zlato lahko uporabljajo v malih pikicah, pa tudi na večji površini: pač tako, kakor skica zahteva. Te vrste izdelek lahko peremo ali čistimo in n počrni.
S čolnom čez Severno morje
Dva Norvežana in dva Angleža sta pred kratkim preplula 800 milj iz Osla do Londona. Potovanje je trajalo 11 dni. S tem tveganim potovanjem so hoteli preizkusiti vzdržljivost novega čolna za reševanje. Čoln je dolg 9 m, zgrajen pa je iz aluminija.
Nogometaši, pozor!
V inštitutu za raziskovanje volne volnene industrije v Torridonu (Anglija) so s posebnim procesom mešanja gume in volne izdelali prve nogavice za nogometaše, ki se ne krčijo in ki jih lahko nosiš po blatu, dežju in ob vlažnem vremenu. Vendar ne gre pri tem za popolno prevlako gume, temveč za metodo, pa kateri se delčki gume oprimejo volnenih vlaken.
Nogavice zaradi tega niso nepremočljive in dovoljujejo prehod zraku. Novi izum so preizkusili na 1184 parih nogavic, same izdelke pa so že z uspehom nosili 303 ljudje.
Predor, ki bo meril 12.600 metrov
Pod Mont Blancom, najvišjim evropskim vrhom, nameravajo zgraditi predor, dolg 12.600 metrov, ki bo za 170 km skrajšal pot od Pariza do Rima. Inženirji, ki izdelujejo projekte, trde, da ga bodo vrtali skozi čisti granit in da pri tem ne
bodo naleteli na kdo ve kake težave. Skozenj bosta tekli dve avtomobilski cesti, široki po šest metrov. Predor bo visok štiri in pol metra.
Največ preglavic povzroča inženirjem način, kako odstraniti strupene pline, ki jih bodo av-
tomobili izločali. Te je namreč treba razredčiti z 2500-kratno množino kisika, da postanejo neškodljivi. Predvidevajo na obeh straneh, ob vhodu in izhodu osem velikih ventilatorjev, sredi predora pa posebne črpalke, ki bodo sesale strupene j pline.
Vožnja skozi predor bo posebno pozimi zelo udobna. Doslej so namreč morali avtomobili voziti po cestah, ki jih vsako zimo zasujejo plazovi Švicarji sodijo, da bo malce trpel njih turizem, če se bo načrt tega ogromnega podjetja izpolnil. Kljub temu so pripravljeni skupno s Francijo, Italijo in Belgijo prevzeti del stroškov. Ker bo po ocenitvi strokovnjakov prevozilo letno skozenj najmanj 100.000 avtomobilov, bodo ob primerni taksi gradbene stroške krili že v 30 letih.
Mont Blanc
Janez Švanjcer:	(54)
STRELI NA MEJI
»Kaj imaš ti tu zraven? Nikdar še nisem slišal, da bi se ti navduševal za volitve pri nas.« Cmagerju se niti sanjalo ni, da je Keglov Mirko s pajdaši zadnje tri noči stražil po vasi, da ne bi kdo potrgal plakatov. Danes je pa spravljal na volišče omahljivce. Ker so mu dobro plačali, se je Mirko gnal na vse kriplje, čeprav je na skrivaj že bil v nemškem Kulturbundu.
Cmager se je oblekel v cunje, ki jih je pač premogel. Jermene na čevljih si je zavezal le na pol. Vendar se je še domislil: »Nisem se še umil Tak ne morem med ljudi.«
Mirko mu je ustregel in postavil predenj vedro vode.
Neobrit, kakor je bil, se je Cmager odpravil na volišče. Prvič v svojem življenju je sedel v osebnem avtomobilu! Šofer se je oziral nanj, ki je vonjal po hlevu. Cmager je sedaj pozabil na vse bolečine. Pozibaval se je na mehkem sedežu. Gledal je skozi steklo na cesto, po kateri so hodili ali stali v skupinah vaščani. Kmetje zase, reveži zase. Radovedno so obračali glave za vozilom. Tako bi živel Cmager vedno. Vozil bi se z avtomobilom. Smejal bi se ljudem, ki se pripogibajo na polju, vsem, ki nimajo nič dobrega na svetu. Ah ne! Pregnal je grešno misel. Ne bi bil tak. Mehkega srca je. Ljudje bi se mu smilili. Več usmiljenja bi čutil do njih kakor Maček in gospodje v mestu. Bolj bi bil pravičen.
Z volišča so ga zapeljali nazaj v hlev. Ce bi vedeli, da je glasoval za nasprotno listo kot ga je nagovarjal Maček, takrat bi se moral gotovo vrniti peš.
Štirinajst dni pozneje. Cmager si je opomogel. Zopet je delal kakor prej. Bilo je vse po stari navadi. Volitve so minile. Zmagala je vladina stranka. Gospoda paslanca ni bilo več na spregled. In z njim vred so splahnele tudi obljube, da bodo
gradili cesto, prosvetni dom, in napeljali elektriko. Sonce je sijalo prav tako, reveži so se sklanjali na polju. Maček je priganjal svoje ljudi k delu, neka ženica je umrla, pridelki so zoreli, dozorevalo je grozdje po vinogradih — v vasi je teklo življenje dalje.
Cmagerju so izginile zadnje maroge s kože. Ker je bila nedelja, je obiskal svojega znanca, kočarja Miho. Dolgo se že nista videli. Čez teden ni bilo časa.
»Bog daj več takih,« je odzdravil Miha in vstal s stola. »Tebe že nisem videl celo večnost. Kod si le hodil? Prav je, da si prišel. No, le sedi malo tu sem.« Miha je ponudil stol in se naslonil na staro omaro.
»Zdelali so me prekleti žandarji,« je potožil Cmager. »Zdaj že gre. Stara korenina je žilava.«
»Dosti ni manjkalo, da tudi mene niso dobili v roke. Blizu tebe sem bil. Sem že mislil, da mi bo kaj priletelo v glavo.«
»Je že moralo tako biti.«
»Preveč si povedal.«
»Nisem mogel molčati.«
»Včasih ni dobro povedati vsega, kar imaš v glavi. Ko me je Rojs tožil na sodišču zaradi dolga, sem odprl usta. da bi se branil, pi mi niso pustili do besede. Vidiš, če bi povedal preveč, bi me nazadnje še nagnali iz koče. Zal mi je za zemljo, ki so mi jo vzeli in je zdaj Rojsova. Toda nič ne morem. Vedno menda ne bo ostalo pri tem.«
Cmager je podvomil: »Misliš? Bo, kakor bo.«
»Zakaj ne bi smel imeti svoje zemlje, ki so si jo starši pridelali s svojimi rokami? Nič niso dobili zastonj. Oče je bil hlapec, mati dekla. Celo življenje sta pridno delala.«
»Nekaj sta si le pridelala. Vsaj zemljo sta ti zapustila. Kaj imam na svetu jaz? Nič! Niti z otroki nisem skupaj. Če bi živela moja stara, bi že bilo, tako pa...«
»Bog ji daj dobro, ljudje ji tega niso privoščili .. Ti si lačen. Čakaj bom pogledal v shrambo. Veš, sam sem doma. Zena je odšla z otroki k bratrancu.«
»Nič ne prinašaj na mizo,« se je branil Cmager. »Pri vas je več ust. Jaz sem sam. Toliko imam vedno, da nimam praznega želodca.«
Miha se je vrnil s krožnikom mesa in z lončeno bučko jabolčnika. Cmagerju so se pocedile sline.
»Dosti ni, nekaj bo že. Le vzemi. Na, tudi kruha si ureži. Klali smo, ostalo nam je še malo.«
Cmager je mimogrede pogledal skozi okno. Zunaj je ležala jesen. Spomnil se je, da imajo viničarji koline pozimi. Miha je klal že sedaj. — Ej tu ne bo nekaj v redu. — Srbel ga je jezik, da bi vprašal Miho, če si je svinja zlomila nogo. ali ni hotela več žreti. Vendar je zatajil svojo radovednost. Naj bo že kakor hoče. samo da je meso pred njim na mizi.
Tudi Miha si je vzel kos mesa. V zadnjem tednu je imel srečo. Zvedel je, da je pri kmetu zunaj vasi poginil pes. Zvečer je odhitel po ščene, ga stlačil v vrečo in ga skrivaj zanesel domov. Revščina je bila v hiši. Že nekaj let si je pomagal s tem, da je lovil pse in mačke po vasi; tudi konjskega mesa se ni hranil. Sicer je bilo to le poredko. Kmetic so redili malo konj. Še tiste so prodali prej, preden so doslužili.
Miha je pil v dolgih požirkih. Obrisal si je mastna usta in ponudil bučko Cmageriu.
»Ti, nekaj mi je prišlo na misel.« je spregovoril Miha. »Rekel si mi. da ti je dolgčas na svetu. Adam je v paradižu imel vsega dosti, pa ni mogel ostati brez Eve. Zakaj bi se ti sam potepal po svetu? Oženi se! Vedno vendar ne boš ostal vdovec?!«
Cmagerja je zadelo v živo. Večkrat je že premišljeval, dn tako ne bo šlo dalje. Ubijal si je glavo z marsičem toda ni našel nič pametnega. Miha je povedal resnico. Vedno ne bo mogel biti sam. Prišel bo v leta. Katera bo marala starega hlapca, ki se mu tresejo roke in ni več za delo? Kmet ga gleda no strani, revež je v nadlego občini. Gonijo ga od hiše do hiše; povsod se ga naveličajo. Slabši je kakor berač. Nobenega nima. ki bi gledal nanj. Srajco bo nosil tako dolgo, dokler ne bo razpadla na njem. Poln bo uši.