Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in zalolnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — UredniStvo in uprava: Celovec-Klat-cnfurt, Gasomctergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska druiba io.j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 22. november 1957
Štev. 47 (812)
Predstavniki ZSO in NskS pri vicekanclerju dr. Pittermannu
Kulturna izmenjava med Celovcem in Ljubljano
Kulturno-umetniško sodelovanje med Koroško in LR Slovenijo, ki je v zadnjih Irtih zabeležilo že prav lepe in zavidljive uspehe, bo tudi V najbližji bodočnosti napravilo' pomemben korak dalje na pr ti, ki vodi k medsebojnemu spoštovanju ter spoznavanju med sosednimi narodi in državami. Koroška in Slovenija; bosta namreč prihodnji teden ponovno- izmenjali obisk svojih najvišjih' predstavnikov gledališke umetnosti: dne 27. novembra bo celovško Mestno gledališče gostovalo v Ljubljani, dne 30. novembra in 1. decembra pa bo Opera Slovenskega narodnega gledališča nastopala v Celovcu. Dočim so si Cclov-čani izbrali za svoj obisk v slovenski prestolnici Rossinijevo opero »Angelina«, bodo Ljubljančani uprizorili v Celovcu Wolf-Ferrarijevo glasbeno veseloigro »Štirje grobijani«.
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, za katero je opravila pionirsko- deloi Slovenska prc-svetna zveza, ki je p-o- zadnji vojni prva organizirala turneje slovenskih koroških pevskih zborov po Sloveniji ter gostovanja kultumo-umetniških s-kupin iz Slovenije na Koroškem, je bila v zadnjih letih izvedena že cela vrsta uspešnih gostovanj. Ob vseh teh medsebojnih obiskih jo prišla tako- na Koroškem kakor tudi V Sloveniji posebno močno dto izraza želja po spoznavanju kulture naroda,-seseda, kajti tako- tukaj kakor tam se prebivalstvo v* pretežni večini zaveda, dla. je prav kulturno sodelovanje najbolj primerna oblika za razvoj in utrjevanje medsebojnega prijateljstva.
To zavest je ljudstvo- izpričalo najbolj s tem, dla je ob vsaki taki priložnosti napolnilo dvorane; veliki pomen kulturnega poslanstva pa so vedno- poudarjali tudi o-ficielni predstavniki ene- in druge dežele. Tako- je na primer deželni glavar Wed.en.ig ob zadnjem gostovanju ljubljanske Opere V Celovcu poudaril, da tako sodelovanje ne- koristi le Koroški in kulturnim potrebam, marveč je tudi važnega državnop-olitičnega, pomena za vso Avstrija. Veliko- ste nam prinesli z vašimi gostovanji — je takrat dejal — in tudi tisto- je bilo pomembno, kar smo vam prinesli mi, kajti prav na podlagi tega medsebojnega sodelovanja so- se in se razvijajo čim tesnejši prijateljski in dobrososedski odnosi med obema deželama. Naj bi vaša setev dobro vzklila in rodila sadove, ki bi bili v trajno korist vam in nam, hkrati pa pomenili prispevek k mirni ureditvi v tem delu Evrope iu po vsem svetu sploh!
Se prav posebno- veseli slehernega koraka naprej na po-ti medsebojnega zbliževanja in spoznavanja med Ko-roško in Slovenijo pa smol vedno- bili in smo- koro>-ški Slovenci. Že- od: vsega poče-tka srno Poudarili svojo- pripravljenost, da hcče-nro kot manjšina tvoriti most, preko- katerega si bosta- dva naroda,-soseda. prožila roko- iskrenega, prijateljstva, in sodelova,-nja na; p-odlagi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja:. Zato- smo ob takih obiskih iz Slovenije zavestno naglašali, da je prihod umetnikov iz sosedne dežele zgovoren dokaz, da, tam, kjer je prijateljsko sodelovanje, ni meja kakor ni me-la za bratska srca in sorodno kri, kajti meje postavljajo- in se zanje bojijo- le tisti, ki nočejo prijateljstva! in mini, ker bi radi še naprej živeli od sovraštva med barodl.
Kako, klavrni so ob tem spoznavanju strupeni izpadi nepoboljšljivih šovinistov na Koroškem, ki se- prav v teh dnie-h spet besno zaganjajo- v naše ljudi, katerih ediini greh je- v tem, da niso in thdi nočejo pozabiti, da jih je rodila slovenska; mati ter se zato- potegujejo za
V komunikeju o zadnji torkovi seji ministrskega sveta je med drugim naslednje poročilo-: Na koncu je poročal vicekanc-ler dr. Pittermann o iznašanjih delegacije slovenske manjšine s Koroške, ki se je včeraj zglasila pri njemu.
Kakc-r znano, se je v ponedeljek, dne 18. t. m. zglasila štiričlanska delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev pri zvezni vladi na Dunaju, da ponovno iznese svoje razočaranje nad ne-
Proti različnim napačnim in zlohotnim informacijam ugotavljamo-, da smo- koroški Slovenci po § 2 člena, 7, ki nam zagotavlja, ustrezajoče število- »lastnih« srednjih šol, zahtevali dVo-jezično gimnazijo-. Kljub tem-u je zvezno ministrstvo- za pouk ustanovilo gimnazijo, z izključno- samo slovenskim, učnim, jezikom. Gotovo- je to- edinstven primer, da, država narodni manjšini prepoveduje, d!a, bi državnemu jeziku posvečala več nege!
Kljub temu se je za, prve tri razrede, s katerimi sel je- letos začel pouk, javilo-125 učencev. Odi teh je 113 učencev napravilo! sprejemne izpite, 101 učenec pa je bil ob začetku pouka dejansko vpisan. Zaradi očitnega! pritiska na, starše so kasneje izstopili 3 nadaljnji učenci in končno je morailol zaradi posebne, odredbe zveznega: ministrstva za pouk šolo zapustiti še 5 inozemcev z ne,pojasnjenim državljanstvom, da ne bi bili »nosilni element šole«.
Toi naValjamo zaradi tega, ker je FPO-jevski poslanec dr. Pfeifer v proračunski debati govoril o tem,, da ima ta gimnazija baje premalo učencev in je zaradi tega predlagal paralelne- razredle- na: nemški STedhji šoli.
Medtem jel zvezna vlada sklenila dva zakonska: osnutka, katerih eden, kakor
svoje pravice in enakopravno življenje. Toda, naj ozkosrčni nacionalistični elementi še toliko- kričijo o dlemo-kiaciji in pravičnosti, njihova dejanja mnogo bolj zgovorno- dokazujejo, dlai poznajo in priznavajo- načela demokracije in pravičnosti le takrat, kadar gre za njihove koristi. Zato tudi vse njihovo zlobno zavijanje »n potvarjanje dejstev ter ščuvanje proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem ne bo moglo roditi uspehov, marveč bo šel razvoj mimo in preko vseh tistih, ki jim je
demokratičnim načinom reševanja vprašanj člena 7, ki je prišlo očitno do izraza v predaji zakonskih osnutkov gledte- šolskega vprašanja in gledlei uporabe slovenskega uradnega jezika p-red sodišči v parlamentarno obravnavanje, brez da je mogla prizadeta manjšina zavzeti do- osnutkov stališče.
Medtem ko je vicekancler g. dr. Bruno Pittermann delegacije prijazno- sprejel in ji obljubil, da bo iznesel upravičene pritožbe nad nedemokratičnim postopkom v zvezi
javljajo časopisi, obravnava šolstvo in drugi veljavnost slovenskega jezika ko-t dodatnega uradnega jezika pred sodišči, in ju predložila parlamentu. V tej zvezi ugotavljamo, dla mi kot zastopstvo- slovenske manjšine na Ko-roškem teh osnutkov do danes, še nismo, prejeli in moremo zato do njih zavzeti stališče le v to-likoi, v kolikor je bila njih vsebina delno objavljena v tisku.
Najprej je treba ugotoviti, da — če so časopisne Vesti resnične — naši predlogi, obrazloženi V Spomenici koroških Slovencev zvezni vladi, v osnutkih nikakor niso bili upoštevani. Nasprotno, osnutka vsebujeta poglede, ki so našim predlogom diametralno nasprotni. V osnutkih načelo- zaščite manjšine kot celote, kakor ga na- pobudo Južnih Tirolcev sedaj zastopa tudi Evropski s-Vet, nikakor ni zasidrano. Razen tega, sta osnutka osnovana na načelu priznavanja, ki je podvrženo vs-e-m političnim in gospodarskim sredstvom, pritiska in je bilo na Koroškem vedno- zlorabljena.
Kot izgledla, hočejo šele ugotoviti, če na. Koroškem sploh obstoja: kaka, narodna manjšina,, čeprav je njena zaščita žei mednarodno izrecno- zagotovi jena s členom 7 avstrijske državne pogodbe!
K načinu ravnanja zvezne- vlade glede
še vedno najljubši posel razpihovanje mržnje med narodi in državami. Pretežna večina ljudi tu- in onstran meja, si namreč želi svet brez sovraštva in nerazumevanja, svet, v katerem ne bo- več potrebna posebna zaščita jezika in človečanskih pravic malih narodov, svet, ki bo v bratstvu družil različna ljudstva v deželi in preko- njenih meja.
In pri gradnji tega novega sveta imajo posebno vlogo! prav kulturne izmenjave med dlvemi sosednimi deželami.
z osnutki na torkovem zasedanju ministrskega sveta, zunanji minister g. dr. ing. Leopold1 Figi in minister za! pouk g. dr. Heinz Drimmel za, sprejem delegacije koroške slovenske manjšine nista našla časa,. Zato je delegacija svoje želje in pritožbe na zunanjem ministrstvu sporočila le v oddelku za! mednarodno pravo g. de-legacijskemu svetniku dr. Thomasu s prošnjo, da jih posreduje zunanjemu ministru kot predsedniku ministrskega komiteja za izvedbo- člena 7, na prosvetnem ministrstvu p-ai je v daljšem razgovoru s sekcijskim svetnikom dr. Koboszem ob navzočnosti ministerialnih svetnikov dr. Wo-hlgemuta in dr. Petra odločno povedala svoje pomisleke k nedemokratičnemu načinu reševanja! kot tudi k nezadovoljivi Vsebini šolskega osnutka, ki gre — kolikor je vsebina: znana iz tiska — brezobzirno mimo- vseh stvarnih predlogov v Spomenici koroških Slovencev.
Ne da bi s tem hoteli prizadeti g. ministra! za p-ouk, ki je Osebno! ob vsakem stiku pokazal razumevanje za naše- težnje, mo-ramo ugotoviti, da pri uradnikih njegovega ministrstva, ob tej priložnosti nismo našli niti tro-hice takega nastro-jenja, pač pa lahko rečemo-, naduto- stališče, ki je prišlo najbolj jasno dloi izraza V ciničnem Odgovoru na našo- urgenco, da zahtevamo osnutek, kakor se nam ga je obljubilo z ministrsko besedo, na Vpogled, da ga lahko kupimo pod to in to- številko za 1 šiling v Državni tiskarni.
Popoldanska tiskovna konferenca, katere se jel udeležilo 37 tujih in domačih novinarjev, je ddkaz velikega zanimanja, ki trenutno- vlada za manjšinsko problematiko na sploh.
zakonskih predlogov ugotavljamo, da v naši državi v vseh vprašanjih, ki zadevajo kmete-, zaslišijo kmetijsko zbornico, v vprašanjih, ki zadevajo delavce in nameščence-, pa delavsko- zbo-mico in zvezo sindikatov. Samo- v vprašanjih, ki zadevajo obstoj manjšine, se le-ta o-čitno namenoma, prezre. Mnenja smo-, da taka manjšinska politika demokraciji V Avstriji ni v čast. V manjšinskem vprašanju pa rešitev ni v številčnem preglasovanju s strani Večine. Po večinskem, načelu se manjšinska, vprašanja ne dajo rešiti in so zato potrebna manjšinsko-zaščitna določila.
Nismo- pa, pripravljeni, izreči svoj »Da« k smrtni obsodbi našega naroda — pa čeprav bi ta obsodba bila, soglasno izrečena v parlamentu na1 Dunaju. Naše življenjske pravice in naša življenjska volja so dovolj močne, da sežejo tudi preko sklepa parlamenta,. Lahko« je- izvajati pritisk na starše, lahko jih je politično- in gospodarsko- prisiliti, da spremenijo in prekličejo sklenjene odločitve,, narod je mogoče prisiliti na molk, toda, našega naroda , ni uspel izbrisati niti Hitler z izselitvami, zapori in koncentracijskimi taborišči, čeprav je- bilo to zapisano v niegovem programu.
Koroški Slovenci pa hočemo živeti in bomo živeli, čeprav nekateri krogi V Avstriji in posebno na Koroškem tega ne bi radi vidte-li. Upamo pai, da, bosta: zmagali prava demokracija in razsodnost in ponovno, izjavljamo, svojo: popolno, pripravljenost, da: hočemo- sodelovati pri rešitvi stavljenih problemov.
Reakcija na izražanje- predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij ra Koroškem na tej konferenci v avstrijskem tisku je-, v kolikor dunajski časopisi na na-(Nadaljevanje na 8. strani)
Opera Slovenskega narodnega gledališča
bo v okviru kulturne izmenjave med Koroško in LR Slovenijo gostovala v celovškem Mestnem gledališču z Wolf-Ferrarijevo glasbeno veseloigro
»ŠTIRJE GROBIJANI”
Za naše podeželje bo uprizoritev opere na posredovanje Slovenske prosvetne zveze v nedeljo, dne 1. decembra ob 9.30 uri predpoldne.
V soboto, dne 30. novembra ob 20.00 uri priredi predstavo opere kulturni referat koroške deželne vlade.
Vstopnice za dopoldansko prireditev so na razpolago pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, v Celovcu pa v knjigarni „Naša knjiga” in pri Reisebiiro. Pred predstavo dobite vstopnice pri gledališki blagajni.
Naj bo gostovanje priznanih umetnikov iz Ljubljane spet kulturni praznik vsega našega ljudstva, zato se bomo v čim večjem številu zbrali na prireditvi dne 1. decembra
Slovenska prosvetna zveza
Izvedba člena 7 brez sodelovanja manjšin demokraciji v Avstriji ni v čast
Izvlečki iz skupne izjave na tiskovni konferenci na Dunaju
vile-----
Družabno-poučni izlet naših zadružnikov
Minulo soboto je Zveza, slovenskih zadrug organizirala posrečen izlet zadružnih funkcionarjev z obiskom zadrug od Št. Janža v Rožu do Pliberka. Izleta se je udeležilo^ izredno lepo število, nad 70 izkušenih in praktičnih zadružnikov. Potovanje je združilo prijetno' s koristnim. Prijetno zaradi tega, ker so se stari in mladi zadružniki srečali v neprisiljeni domačnosti, koristno' pa zato, ker so nosilci velike in plemenite zadružne ideje1 imeli priložnost, da so se med seboj še bolj spoznavali, ustvarjali ožjo' in, boljšo povezavo, izmenjavali med seboj izkušnje ter si ogledali naše zadružne naprave. Vse nesebično delo zadružnikov služi enakemu namenu in, cilju: utrditvi malih in ogroženih eksistenc, med nami predvsem go,-spodarski krepitvi malega in srednjega kmetijstva ter male obrti na podlagi plemenite ideje zadružne samopomoči.
Ustavili smo se pred novim. Zadružnim domom v Št. Janžu. Predsednik Zveze slovenskih zadrug, tamošnji domačin Floro Lapuš, je v svojem pozdravnem: in uvodnem nagovoru izrazil svoje veselje, da so se; zadružniki v tako lepem številu odzvali povabilu na. skupni izlet in s tem pokazali veliko smisla za zadružno' idejo
GOSPODARSKI DROBIŽ
Ameriško žito za Grčijo in Indijo
Ameriško ministrstvo' za kmetijstvo je dovolilo' Grčiji naknadni nakupi 8.700 ton koruze, ki jo bO' lahko plačala v domači valuti. Tudi Indija, bo lahko, kupila v Ameriki z domačo valuto za 20,945.000 dolarjev pšenice ali moke.
Letos nekoliko manj bombaža v ZDA
Po zadnji cenitvi ameriškega ministrstva za kmetijstvo je letošnji pridelek bombaža v Ameriki dosegel 1,1,788.000 bal, dočim je lani znašal 13,100.000 bal.
Spet povečan izvoz švicarskih ur
V	prvih devetih mesecih tekočega leta, je Švica izvozila za 910 milijonov švicarskih frankov ur. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta je izvoz, po vrednosti narasel za 10 odstotkov. Ker po številu izvoz. ur ni narasel tako močnoi, kaže, da so tujci kupovali letos dražje ure.
Francozi gradijo petrolejske ladje
V	francoskih ladjedelnicah gradijo' odnosno bodo začeli graditi skupno' 58 petrolejskih ladij. Tri izmed teh bodo imele' nosilnost po1 73.000 ton ter bodo največje, ki so bile doslej naročene v Evropi. Do leta 1962 bodo' dogradili za 2,429.000 ton petrolejskih ladij. Po' načrtu bo 14 ladij izročenih v promet tekom prihodnjega leta, 10 v letu 1959, 11 v letu 1960, 10 v letu 1961 in 9 v letu 1962.
Jugoslovanske železnice bodo dobile 7000 novih vagonov
Tovarne vagonov v Kraljevu, Nišu, Slavonskem Brodu in Smederevski Palanki bodo' do konca tega leta zgradile 7000 novih vagonov za jugoslovanske državne železnice. Že minuli mesec je tovarna v Kraljevu izročila železnicam prve vagone te serije in so železnice začele nadomeščati zastareli vozni park. Novi vagoni so 30-tonski, so znatno lažji, od dosedanjih starih vagonov te velikosti, vzdrže pa tudi hitrost 100 km na uro.
Spet konferenca o skupnem arabskem tržišču
Dne 23. novembra, se bodo v Kairu sestali predstavniki trgovinskih, industrijskih in kmetijskih zbornic iz 12 arabskih dežel, da se: pogovorijo o možnostih za gospodarsko združitev arabskih dežel. Ta problem je postal aktualen zlasti v zvezi s pripravami za skupno evropsko tržišče.
ter zadružno dejavnost v korist sebi in skupnosti.
Nato, smo si ogledali zares smotrno', okusno in priročno urejene poslovne prostore v zadružni stavbi. Prostor za blagovni promet in skladišče je v vzornem in preglednem redu, uradni prostor za posojilnico je čedno, opremljen in privlačen, poleg posoj Eniškega urada pa je še lepa sejna dvorana,. Prostore krasijo slike zaslužnih zadružnikov. V takih prostorih je poslovanje uspešno in lepo. Simbolično za Zadružni dom. pa; je, da, smo našli v njem, tudi lepi prostor s, precej bogato in zgledno' urejeno' knjižnica. Zadružniki so dejali, da bi bilo' naše zadružno delovanje še Veliko bolj uspešno, če bi ljudje več brali in se1 tako sami izobraževali in vzgajali, kajti za, dobrega, in, zavednega zadružnika je potrebna, precejšnja stopnja izobrazbe. Vsi starejši zadružniki so' zatrjevali, da so v svojih mladih letih mnogo' brali ter se na ta: način dokopali do nadpovprečja v svoji okolici ter v veliki meri črpali zadružno zavest iz, knjige. Šentjanščanom moremo le čestitati, da, so v skupni dejavnosti zgradili tako lep in vzoren Zadružni dom.
V Borovljah smo se oglasili pri Hranilnici in posojilnici, katera hiša je last glinj-ske posojilnice. Zastopnik Hranilnice in posojilnice Ferdo Turk nas, je povedel v prostore in nam razložil tamošnje zadružno delovanje.
Na Trati smo pri Cingelcu ogledali hi -ŠO' Hranilnice in posojilnice Glin,je z lepo prostorno prosvetno' dvorano, kjer so' že pogosto, nastopale naše pevske in igralske skupine.
Po vzpetinah iz Šmarjete V Rožu proti Apačam smo prišli iz megle v sončno pon-krajino'. Poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, ki
V okviru proračunske razprave v parlamentu je minister za promet in elektrogospodarstvo VValdbrunner poročal o desetletnem načrtu, poi katerem bo proizvodnja električne energije v Avstriji podvojena. Glede' načrta je minister poudaril, da povzroča finansiranje izgradnje energetskih virov velike težave. Dve, tretjini stroškov za uresničitev desetletnega načrta bodo prevzele državne družbe za elektrogospodarstvo, eno tretjino' pa bodo marale nositi deželne družbe, ker bodo v okviru tega načrta upoštevani tudi njihovi projekti.
Minister Waldbrunner je izjavil, da so se že bavili s konkretnimi možnostmi finansiranja teir pri tem ugotovili, da bo treba v povečanem obsegu pritegniti sredstva domačega gospodarstva. Mednarodnega finansiranja; in podpore ne bo mogo-
Razvoj po zadnji vojni, ki je povzročil najhujše pretresljaje zlasti v državah, katere so doslej živele na, račun svoje kolonialne politike, je še prav posebnoi močno, prizadel Anglijo' in Francijo. Čim, se je začelo, razvijati osvobodilno, gibanje v bivših kolonijah, sta se obe kolonialni sili znašli v težkih gospodarskih okoliščinah. Anglija se je vsaj začasno rešila z drastičnimi protiinflacijskimi ukrepi, Franciji pa še vedno, grozi popoln polom državnega gospodarstva.
V tej zvezi jei zanimiv tudi razvoj gospodarstva V Združenih državah Amerike in se zlasti Angleži, ki imajo že sami več kot dovolj skrbi, močno, zanimajo za to, vprašanje. Angleški tisk že ugotavlja, da se polagoma pojavljajo znamenja ameriške gospodarske krize in so v angleških gospodarskih krogih mnenja, da se bo nastopajoče, mrtvilo, v ameriški industriji to zimo še, zaostrilo.
Ker ima Amerika dovolj sredlstev in tudi dovolj spretnih finančnikov, ni pričakovati, da bi prišlo, do tako hude krize, kakor se je začela v Ameriki leta 1929 in ki je pretresla ves, svet. Vendar si postavljajo že danes vprašanje, kakšne posledice bi utegnila povzročiti morebitno večje gospodarsko' nazadovanje v Ame-
j°, izlet vso pot vodil in dajal potrebna pojasnila in omenjal tudi kraje, mimo, katerih smo se vozili, je dajal upanje, da bomo kmalu videli pred seboj vso Podjuno; toda, vsa dolina je bila žal pokrita z gosto, sivo, jesensko megloi.
V	Železni Kapli delujejo tri naše zadruge, ki smo jih tudi obiskali. Zadružna žaga je pomemben gospodarski faktor tamošnje okolice in izkazuje precejšnjo, zmogljivost. Obrat in poslovanje nam je obrazložil poslovodja Peter. Živahno deluje tudi Hranilnica in posojilnica in ima Tinca polne roke dela, ki ga pa izvaja z veseljem in predanostjo. Lep razvoj in napredek izkazuje Kmečka zadruga. Sobota je v Železni Kapli tržni dan ter je bilo poslovanje pri zadrugi prav živo. Poslovodja France je povedal nekaj zanimivih številk o uspehih in razvoju zadruge, podpredsednik ZSZ pa je med drugim dodal, da ima ta zadruga staro, tradicija ter velja starim zadružnikom vse priznanje in čast.
V	Žitari vesi smo se okrepčali v Prosvetnem. domu. Čas. je bil točno odmerjen in pohiteti je bilo treba s postrežbo. Rutarjevim, ki soi stregli, sta priskočili na pomoč tudi gibčni Mička in Kloti od ZSZ, ki sta nas vso, pot spremljali, popestrili našo, družbo, ter bolj spretno, kot ni'čiri poskrbeli za vs,e potrebno,.
Nato, se, je v Prosvetnem domu v Zita-ri vesi razvilo kratko' in stvarno zadružno zborovanje,. Podpredsednik ZSZ je na podlagi številk pokazal razvoj zadrug v teh krajih ter nakazal uspehe, ki so nastali z Vztrajnim in požrtvovalnim podrobnim delom zavednih zadružnikov. Kjer se je delalo, napredek ni izostal, je dejal ter nakazal še nove poti za še uspešnejši razvoj našega zadružništva. Med (Nadaljevanje na 4. strani)
Desetletni načrt za podvojitev proizvodnje elektrike
Se res bliža industrijska kriza v Ameriki?
če xi te,melj iti, če ne bomo sami pripravljeni sodelovati, je poudaril in nadaljeval: Že svoječasno sem se zavzemal za to,, da bi avstrijsko, gospodarstvo,, posebno, pa industrija, katere, investicije so uživale močne davčne olajšave in. ki se; je zelo krepko razvila, kakor koli prispevalo k finansiranj u elektrogospodarstva,.
Glede inozemske pomoči je minister Waldbrunner dejal, da se je treba zavedati, da bo Vsako, inozemsko, finansiranje v prvi vrsti stremelo, za povečanim dobavljanjem električne energije inozemstvu, dočim bo treba domače potrebe kriti v pretežni meri z domačimi sredstvi.
Desetletni načrt predvideva tudi točno, razporeditev gradnje posameznih projektov in bi se na ta način dalo, preprečiti, da. bi delavci po dograditvi enega projekta postali brezposelni.
rilci gospodarstvu ostalega, sveta in posebno Evropi. Londonski tisk v' ta namen predlaga, naj: 1 bi ameriška in angleška vlada proučili to vprašanje, hkrati pa se angleški gospodarski komentatorji zavzemajo za organizacijo, evropskega prostega področja, ker bi takšna organizacija lahko, skupno nastopila — tudi proti Ameriki.
Prvi pojav, ki je, nastopil kot posledica mrtvila v ameriški industriji, je padanje cen surovinam na svetovnem tržišču. Podobno mrtvilo, je nastopilo; v Ameriki po-zimi 1953—1954, vendar je izvenameri-ško, gospodarstvo takrat razmeroma še lahko preživelo posledice, ker se je evropsko, gospodarstvoi prav takrat začelo, naglo dvigati in ni občutilo tako, hudo ameriškega popuščanja. Za tokrat pa so v londonskih gospodarskih krogih mnenja, da bi Evropa danes teže prebolela novo, mrtvilo, v ameriški industriji. Pri tem zlasti poudarjajo, da je- ostali svet leta, 1953, ko se je pojavila kriza, v ameriški industriji, prejemal iz, ZDA več dolarjev, kakor jih je tam potrošil. Danes pa je položaj ravno nasproten: v letu 1957 potroši zunanji svet več v Ameriki, kakor prejme od nje. V takih razmerah bi se ameriška kriza v zunanjem svetu še bolj občutila.
Niko,sija. — Tu so se pojavili letaki s podpisom, voditelja, EOKE Digenisa, ki poudarjajo, da se bo začela na, Cipru »totalna vojna« proti Britancem in Američanom, če razprava V Generalni skupščini OZN ne bi bila uspešna,. Letaki pozivajo otočane, naj se borijo, z večjo odločnostjo, kot kdajkoli doslej in z vsemi možnimi sredstvi. Toi boi vojna na življenje in smrt.
Kairo. — Predstavnik omanskega imama v'Kairu je izjavil, da; soi s,ei v Omanu spet začeli boji med; omanskimi uporniki in silami, ki jih podpira Velika Britanija. Prebivalci Omana hočejo svobodo in neodvisnost.
Washington. — Po zamenjavi medsebojnih not so ZDA in SZ povečale število; mest in krajev, ki jih smejo, v prihodnje obiskati ameriški oziroma sovjetski državljani. Ameriški senat je sporočil, da so do neke mere zamenjali uredbe oi tem, kam, vse smejo, potovati sovjetski državljani, ki so na obisku v ZDA. S tem soi v bistvu odgovorile na sovjetsko noto od 28. avgusta, v kateri je sovjetsko zunanje ministrstvo sporočilo spremembe za potovanje, ameriških državljanov po' sovjetskem ozemlju.
Varšava. —- Tu so podpisali sporazum o, boljšem sodelovanju v strojni industriji Poljske in Vzhodne Nemčije. Ustanovili bodo delovno; skupina, ki bo, pripravljala, konkretne predloge za, izpolnjevanje načelnega sporazuma. Spo>-razum, o s odel o vanju v strojni industriji temelji na sklepih vladinih in partijskih delegacij Poljske, in Vzhodne Nemčije, ki sta se sestali v juliju.
Budimpešta,. — Ljudski odbor glavnega, mestai Madžarske je, sprejel proračun za prihodnje leto, v katerem je nad 700 milijonov forintov določenih z,a investicije,, skoiro milijarda forintov pa jo določena za, obnovo mesta, ki je lani V času revolucionarnih dogodkov utrpelo velikansko; škodo. Porušenih je bilo, več palač ter razdiejanih cest in drugih prometnih naprav.
Moskva. — Sedaj študira v Sovjetski zvezi na 767 visokih šolah nekaj nad dva milijona! mladih ljudi. Preteklo leto je na univerzah in drugih visokih šolah Sovjetske zveze dokončalo študije, 260.000 strokovnjakov. S tem se je število sovjetskih strokovnjakov, ki so dokončali svoje študije v času sovjetske oblasti,- torej od revolucije do danes, dvignilo, na 3,800.000. Okoli en milijon je samo inženirjev in tehnikov-
Saarbriicken. — Posarska vlada je zahtevala nove razgovore, da bi Posarje tudi golš,podarskoi čimprej priključili Zahodni Nemčiji. Po, besedah predsednika posarske, deželne vlade je vlada, izročila Bonnu spomenico s predlogom, naj bi Zahodna, Nemčija čimprej začela razgovore s Francijo. Kot je znano, je Posarje politično že priključeno Zahodni Nemčiji.
Chicago. — Poveljstvo ameriškega letalstva je sporočilo, da je ameriški projektil tipa »Snark«, ki so, ga, izstrelili '4 rta Canaveral na Floridi, zadel cilj -— oddaljen 8000 km. Projektil je letel V višini 11 km. Do, sedaj so izvedli s Snarkom že kakih 50 poskusov.
Tokio,. — V Tokiu je umrl od posledic atomskega bombardiranja Hirošime leta 1945 30-letni Masarui Kabajaši, hi je bil ob eksploziji atomske bombe oddaljen od kraja eksplozije 1200 metrov-Letos je umrlo na posledicah te eksplozije na Japonskem že 30 ljudi.
Washington. — V ZDA morajo, &° konca leta 1959 preurediti vse protiletalsko topništvo na raketne izstrelke; Dosedanje 9-cm-topove bodo pretopil ali podarili zaveznikom. V Angliji s o to preusmeritev pričeli že pred 2 letoma , v Franciji letos spomladi, v Zahodni Nemčiji pa se pripravljajo na to. Tu' di v Italiji nameravajo, izločiti težko1 protiletalsko topništvo, čeprav nimajo1 denarja za nabavo raketnega orožja.

Ob gostovanju ljubljanske Opere v Celovcu:
ivt iigtgoni	gj&higani
Kakor poročamo na drugem mestu, bo gostovala ljubljanska Opera v celovškem Mestnem gledališču z Wolf-Ferrarijevo opero ,Štirje grobijaniV naslednjem objavljamo kratek življenjepis avtorja ter vsebino njegovega dela:
Operni komponist Ermanno Wolf-Fer-rari se je rodil 12. januarja 1876 kot sin nemškega slikarja in Italijanke v Benetkah. Nekaj časa je kolebal med slikarstvom in glasbo, končno pa se je odločil za glasbo in se ji posvetil v polni meri. Študiral je V Miinchenu. Leta 1903 je bil izveden že njegov prvi oratorij »La vita nuova« in komična opera »Radovedne ženske«, kar mu je prineslo tudi prve uspehe in slavo. Leta 1906 so bili prvič uprizorjeni tudi njegovi »Štirje grobijani«, njim pa so1 sledile še »Suzanina skrivnost«, »Zdravnik ljubimec« in drugo. Značilne za Woilf-Ferrarija so glasbene' veseloigre, to so opere vesele narave, s katerimi je umetnik obogatil operno ustvarjalnost. Ferrari je živel večidel v Nemčiji, pa tudi v Benetkah, kjer je bil direktor liceja Benedetto Marcello. Umrl je 21. januarja 1948 v Benetkah, kjer je ustvarjal še do zadnjega dne pred svojo smrtjo.
Opera ali glasbena; veseloigra, kakor je Wolf-Ferrari sam nazval svoje delo' »Štirje grobijani«, zajema snov iz srednjemeš-čanskega sloja v Benetkah ter obsega tri akte.
Vsebina prvega akta: Margari-t.a in Lucieta, Lunardova žena in hčerka, se pritožujeita zaradi dolgočasja, ker jima gospodar ne privošči nobene zabave. Ob vrnitvi Lunardo pojasni, da bo danes poskrbel za, zabavo' svoje družine in da je v ta namen povabil tri poštenjake z njihovimi ženami na pojedinoi. S tem sporočilom Lunardo pri ženskah ne vzbudi veselja. Lucieta, mora zapustiti sobo, Lunardo pa sporoči svoji ženi sklep, da poroči svojoi hčerko s Filipetom, sinom Mavrici j ai. Pred zaroko se mlada Lucieta in Filipeto seveda ne smeta videti. Ko' Marga-rita podvomi O tem, če je to v smislu interesov zaročencev, ji mož takoj odvzame besedo. Mavricij se ob svojem vljudnostnem obisku vede pretirano olikano; razgovarjata se o doti. Ob ločitvi se oba razideta v polnem soglasju glede ženitve.
Druga scena: Na strešni terasi Simonove hiše obeša Marina perilo, dekla pa ji pomaga. Filipeto obišče svojo teto, da ji potoži svojo bol, ker ga hoče Mavricij prisiliti v zakon z dekletom, ki ga sam niti ne pozna. Marina obljubi, da bo poskrbela, da se bosta mlalda človeka videla, preden se bosta zaročila. Simon preseneti oba,; nejevoljen je, ko vidi sorodnika svoje žene v svoji hiši. Ko sel Filipeto umakne, Simon sporoči ženi, da ga je po' vabil Lunardo. Marina pravi, da gre raje
v posteljo kot da bi šla z njim. Nato pride na obisk gospa Felice z možem Can cianom in sinom Riccardom. Simon tega obiska ni vesel, posebno zaradi Riccarda, ki ga nezaupljivo opazuje.
Drugi akt: Lucieta se nekam čudno počuti, ker se zaveda, da bo kmalu postala nevesta. Pridruži so ji MargaTita v razkošni Večerni obleki, kar vzbuja pa,-storkino nevoščljivost. V tolažbo' ji mati da okoli Vratu biserno ogrlica. Zadovoljstvo pa ne traja dolgo, ker VmeBi poseže Lunardo, ki ženskam ukaže, da takoj odstranijo lišp. In že se pojavijo prvi gostje: Simon in Marina, Možje, ki hočejo biti šemi, spravijo ženske iz sobe. Lunardo in Simon se pritožujeta zaradi razpada starih manir in si želita dobre stare čase nazaj. Medtem se pojavita; tudi Felice in Cancian. Medtem koi se grobijani umaknejo v stransko' sobo, seznanijo ženske Lu-cieto z načrtom, d!a. se bo Filipeto pojavil preoblečen v ženska; oblačila, da bi tako lahko videl svojo nevesto' še pred zaroko. V spremstvu Riccarda vstopi Filipeto; in mlada človeka kljub temu, da je Filipeto preoblečen, najdeta medsebojno dopade-nje. Ko se možje nepričakovano vrnejo', Riccarda in preoblečenega Filipeta hitro skrijejo Lunardo na1 slovesen način sporoči svoji hčerki Lucieti zaroka. Zmeden vstopi Mavricij in mora priznati, d!a ni mogel pripeljati seboj sina Filipeta, ker da je ta izginil z nekim Riccardom. Ker Cancian začne zaradi tega prepir, zapusti užaljeni Riccardo svoje skrivališče in pokaže na Filipeta,, ki ga oče takoj začne loviti. Med splošno zmedo pade zastor.
Tretji akt: Grobijani se umaknejo v Lunardov antikvariat na posvet, kako bi ženske zaradi take nepokornosti najbolj občutljivo kaznovali. Še preden so si enotni, se pojavi Felice, ki se Vseh hišnih tiranov ne boji, ampak jih takoj moč-
no ošteje. Končno si upajo vstopiti tudi ostale žene, da bi jim možje odpustili. Medtem ko ostali odidejo na veselo pojedino, ostaneta Lucieta in Filipeto sama. Dekle pričakuje prvi zaročni poljub, vendar se plašni ženin še ne upa prav. Lucieta mu V smehu ubeži, Filipeto teče za njo in jo ujame med vrartmi, kjer nadoknadi zamujeno.
Ljubljanska Opera gre na turnejo
Ansambel ljubljanske Opere in baleta začne konec tega meseca svoja gostovanja, Kakor poročamo' obširneje na drugem mestu, boi 30. novembra in 1. decembra gostovala v Celovcu, kjer bo nastopila s »Štirimi grobijani«. Po gostovanju v Celovcu se bo ljubljanska Onera odpravila na gostovanje po Jugoslaviji; gostovala bo v Beogradu, Skoplju in Osijeku Na. štiridnevnem gostovanju v Beogradu bodo 4., 5., 6. in 7. decembra uprizorili kor; a de »Jenufa«, »Zaljubljen V tri Oranže«, »Kleopatra« in »Danina«. V Osijeku bodo za štiridesetletnico osiješkega gledališča Ljubljančani izvedli JanačkoVo «Jenufo«.
Jugosl. kulturni program za Bruselj
Jugoslovanski komisariat za sodelovanje na svetovni razstavi v Bruslju je določil 27. in 28. junij za nacionalna dneva na tem mednarodnem pregledu dosežkov znanosti in umetnosti. Ob tej priliki bodo nastopili tudi balet beograjske Opere, beograjska filharmonija, zbor Jugoslovanske ljudske armade, na koncertu jugoslovanskih pesmi pa renomirani pevci, ki so si s svojimi kvalitetnimi nastopi že' pridobili slavo doma in v tujini. Tako bo- jugoslovanski kulturni program na tej mednarodni prireditvi dejansko kvaliteten tako po vsebini kakor tudi po izvajalcih.
Pesnik Krasa in Korotana
Prof. Milan Bekar 60-letnik
\y
V Gorici je praznoval šestdesetletni življenjski jubilej prof. dr. Milan Bekar. Prof. Bekar je slavist, germanist, in pedagog ter poučuje na slovenski gimnaziji — liceju v Gorici.
Bekar je pesnik zamejskih pokrajin, Krasa,, morske obale ter koroških dolin in gora, slavno naše preteklosti. Veruje v trdožilost in borbenost zamejskega človeka, veruje v boljši svet, ki mora priti. Njegova pesem ni pesem nebotičnikov, rima časa in neonskih luči, marveč je to pesem gmajn in idilike iz življenja preprostega' slovenskega človeka, pesem, trpljenja in svetlega hrepenenja. Doslej njegova dela še niso izšla v skupnih zbirkah.
Pripravljene pa ima 4 zbirke: Med kamni in bori, Kras in svet, Pesmi temnega veka in Kraški utrinek ter ciklus pesmi Kras. in Korotan. Bekarjeve pesmi so tudi komponirali. Doslej je izšlo več pesmaric.
Koroško problematiko pozna po temeljitem študiju, Korošce pa je najbolj spoznal ob različnih gostovanjih, ki so* * napravila nanj močan vtis.
Jubilant je močno ukoreninjen v do<-mači grudi, ljubi preprostega človeka, kar dobiva izraz v njegovem umetniškem ustvarjanju, saj upodablja veselje in žalost prav tega človeka. Jubilantu kličemo še na mnoga leta!
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska— manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici Italljansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Samo bežen pregled posameznih področij pa; nam odkrije v vseh dobah bo-ffatoi kulturno ustvarjanje:
Pesniki in pisatelji:	Najpomembnejši
srednjeveški pevec ljubezni, Walter von der Vogelweid;e (okrog 1200) je verjetno' rodom iz Južne Tirolske. Tu je tudi domovina zadnjega viteškega pevca, Oswal-da von Wolkenstein. (1367—1445). Oba-dva, sta odločilno prispevala k razvoju nemškega pesništva. V 15. stoletju cveti v Južni Tirolski ljudska igra in narodna Posem. Brambovska doba rodi Vrsto pesnikov, med njimi kot najpomembnejše Hermanna von Gilm (1812— 1864), izvrst-negai pripovednika Adolfai Pichler, domovinskega pesnika duhovnika Antona Miil-
*er («Bruder Willram«), priznanega dramatika, Karla Schonherr, pesnika! p. Nor-berta S točk, pesnika, profesorja Josefa, Seeber in druge'. Posebna se je prikupil tirolskemu ljudstvu neizčrpni pripovedo-valec Sebastian Rieger, duhovnik, bolje Poznan pod pesniškim imenom »Reim-michl« (1867—1953). Poznani soi tudi pripovedovalec realist Josef Praxmaver, Prvotno! policijski uradnik, kasneje' duhovnik ter zbiralec ljudskih pravljic in Pripovedk J. V. Zingerle (+ 1892) iz Me-rana in mnogi drugi.
Glasbeniki: Večina njih so umetniki cerkvene pesmi in skladatelji verske glasbe. Posebno znameniti so bili v 16. stoletju P. Treibenraiff, mojster glasbe na dunajski univerzi, pozneje Georg Arnold iz Welsberga v Pusterski dolini, ki je bil škofovski organist v Bambergu; v 19. stoletju je Johann Gansbacher iz Sterzinga postal stolni kapelnik v stolnici sv. Stefana na: Dunaju. V najnovejši dobi je zaslovel Ignac Mitterer kot reformator cerkvene glasbe in stolni kapelnik v Brixenu (1850—1924).
Stavbeništve: Vsa dežela je polna znamenitih cerkva, samostanov, gradov, pravih umetnostnih spomenikov. Južnotirol-ska, mesta in trgi, da celo vasice in posamezni kmečki domovi so čudovita zbirka izbranega stavbarskega okusa in sposobnosti. Brez dvoma je na tem polju od nekdaj oblikoval lice dežele tudi stik z jugom, kjer je smisel za oblike in okus visoko razvit. Najbolj poznana stavbenika cerkva sta. Georg Tangi in Rudolf Schra.ffl.
Slikarstvo, kiparstvo in rezbarstvo: Prav
tako po vplivih iz juga se je slikarstvo razvilo' do; visoke stopnje. Pod vodstvom znamenitih mojstrov so delale posebne slikarske in rezbarske šole v Brixenu in
drugod. V 15. stoletju doseže slikarstvo in rezbc.rstvo svojo visoko' dobo ob izdelavi rezbanih oltarjev. Mojstri Hansi Klok-ker in Ruprecht Potsch, posebno pa znameniti Michael Pacher iz Brunecka (umrl 1498) ter njegov sorodnik Friedrich Pacher dosegajo v svoiji umetnosti občudovano višino. Michaela Pacher upravičeno šteje umetnostna zgodovina med največje, ki se lahko merijo z Albrechtom Diirerjem.
V dobi baroka dosegata zaslužen sloves Pavel Troger in Martin Knoiller. V moderni dobi je naiznamenitejši slikar in umetnik tirolske zemlje Albin Egger-Lienz. Njegove postave južnotirolskih kmetov in slike njihovega življenja SO' izpoved: in program.
Znanost: Med brixenskimi škofi štejemo vrsto znanih znanstvenikov in častilcev umetnosti. Najznamenitejši med vsemi je kardinal Nikolaj von Cues (1450— 1465), ki velja za najbolj genialnega nemškega humanista tedanje dobe. Poleg njega slovita učitelja brixenske šole' zgodovinar Dr. Konrad Wenger (umrl 1501) ter pisatelj in komponist dr. Petrus Tritonius Athesinusi (okrog 1500). Prvo zgodovino Tirolske je napisal baron Manc Sitticus von WoilkenS'tein (1563—1620), pozneje pa sta znamenita zgodovinar j a J ožef Resch (1716— 1782) ter Franc Sinnalcher (1772—1836), oba učitelja na škofovskih šolah v Brixe-nu. Benediktinski učenjak Beda: Weber iz Merana je pisec prvega tirolskega zbornika. Med teologi so' znani moralist Jo-
Razstava sodobnega francoskega slikarstva
V	začetku prihodnjega leta bo V Jugoslaviji otvoritev razstave sodobnega francoskega slikarstva. In sicer bodo dela sodobnih francoskih umetnikov najprej pokazali v Beogradu, od tu pa bo razstava, prenešena v Zagreb in v Ljubljano.
Razstava bo obsegala osemdeset del francoskih slikarjev, med katerimi so zastopani znameniti Picasso, Shagal, Ma-tisse, Rouault in Bragues.
Še letos decembra pa bo v Jugoslaviji razstavljal svoja slikarska dela mehiški umetnik Tamyo, ki sedaj pripravlja razstavo v Parizu. Tamyo bo v času rastave v Jugoslaviji gost jugoslovanskega umetnika Petra Lubarde, ki bo prihodnje leto razstavljal svoja; dela v Mehiki. Karakteristično za mehiškega slikarja je, da svojo umetnost naslanja na bogato mehiško folkloro, iz katere črpa tematiko za svoje umetniško ustvarjanje.
„Goethejev dom“ v Parizu
Pred drugo svetovno vojno so v Parizu zgradili stavbo, ki so jo imenovali »Goethejev dom«. V njej so nameravali urediti nemško kulturno središče v »strogo humanističnem duhu«. Pobudnik za gradnjo je bil Goethejev inštitut V Weima.ru. Ta je prispeval za gradnjo doma tudi znatna sredstva. Med vojno je bil »Dom« pod prisilno upravo. Vsi napori nacističnega propagatorja Ribbentropa, de bi v Goethejevem domu ustanovili središče za »sporazumevanje nemškega in francoskega naroda«, so ostali namreč brez uspeha.
Pred kratkim pa je francoska vlada sklenila, da, bo »Goethejev dom« izročila v last nemški zvezni vladi v Bonnu. Na Zahodu s tem seveda soglašajo, na V/hodu pa objavljajo proteste, ker menijo, da bi bilo krivično dodeliti Goethejev dom samo delu nemškega naroda in d.i bi morali enako upoštevati tudi Vzhodno Nemčijo.
Teden kitajskega filma
Do vključno nedelje bo trajal »Teden kitajskega filma«, ki se je začel zadnjo soboto s slavnostnim predvajanjem barvnega filma »Novoletna žrtev« ter dokumentarnega. filma o, letošnji proslavi 1. maja v Pekingu v Beogradu. V okviru tega tedna SO' omenjena filma predvajali tudi v središčih vseh jugoslovanskih republik, kjer so prikazovali še vrsto drugih kitajskih filmov. Na slavnostni prireditvi v Beogradu sta oi kitajskem filmskem ustvarjanju govorila kulturni ataše kitajskega veleposlaništva v Beogradu ter generalni sekretar Zveze filmskih delavcev Jugoslavije, ki je lani vodil jugoslovansko delegacijo ob Tednu jugoslovanskega filma na Kitajskem.
V	okviru Tedna kitajskega filma biva v Jugoslaviji tudi posebna delegacija kitajskih filmskih delavcev.
žef Stapf, cerkveni zgodovinar Jožef FeBler, dr. Franz Egger in dr. Emilijan Schopfer. Znamenit jezikoslovec je bil avguštinec Janez Krizostom Mitterrutzner iz samostana, Neustift. Kot umetnostna zgodovinarja sta svojo lepo domovino predstavila svetu dr. Heinrich Waschgler in dr. Josef Weingartner58) slednji poznan kot izvrsten pisec potopisov in pesnik.
Med zdravniki — znanstveniki je svetovno znan avtor učne knjige in atlanta za anatomijo Karl Toldt iz Brunecka. Med pravniki je zaslovel Hermann von Schul-lern; poznan zemljepisec pa je posebno R. v. Klebelsberg.
Pa; tudi iznajditeljev šteje Južna Tirolska častno število: Kaspar Tieffenbucker (roj. 1497), iznajditelj gosli, je Južni Tirolec. Peter Mitterhofer iz Partschinsa pri Meranu je izumitelj pisalnega stroja (1866), Janez Kravogl iz Božena pa je sestavil leta 1867 prvi električni motor.
Ta bogata dediščina ljudstva, ki ni živelo življenje obrobne zapostavljenosti, marveč je uživalo sadove svoje ugodne centralne lege ter položaja kot državni narod, je tudi še danes bogat vir ljudske samozavesti in kulturne sile.
(Nadaljevanj? sledi)
58) Pripomba: Znamenito delo, „Die Kunstdenkmaler Sudtirols“ 2. izd., v treh zvezkih, zal. Tyrolia, 1955.
Mnogi odklanjajo narodno nestrpnost in mržnjo
Na svojih potovanjih se večkrat srečavam z ljudmi nemške narodnosti, s katerimi se včasih zapletem v pogovor o narodnostnih vprašanjih v naši deželi. Z veseljem lahko' ugotavljam, da srečam mnogo nemško govorečih sodeželanov, ki obsojajo in odklanjajo narodno nestrpnost in sovraštvo. Nesporno' je, da živita v deželi od nekdaj dva naroda, prav tako pa je tudi dejstvo, da gotovi šovinistični krogi sodeželanom slovenske narodnosti že dolga desetletja odrekajo' pravice in enakopravnost ter jih prikrajšujejo tudi na gospodarskem področju. So ljudje, ki živijo od politike sovraštva do naroda soseda in z zavijanjem dejstev V besedi in tisku kalijo vzdušje mirnega sožitja v deželi. Z zodovoljstvom pa lahko povem, da sem naletel tudi na številne nemško govoreče Korošce, ki o tem vprašanju drugače, stvarno in pošteno sodijo. Naj povem o dveh, treh takšnih srečanjih, ki gotovo niso osamljena, saj je Večina delovnih ljudi enakih misli tudi v tem Vprašanju.
Pred nedavnim sem se Vračal iz Ljubljane in prišel v vlaku Beljak-Celovec v pogovor z nekim razgledanim Avstrijcem, starim kakih 50 let. Ko sem mu povedal, da se vračam z obiska iz Jugoslavije, se je zanimal, če je v Jugoslaviji čutiti kakšno sovraštvo nasproti Nemcem, odkar soi ukinjene diplomatske zveze z Zapadno Nemčijo. Odgovoril sem mu, da kaj takega nisem opazil, pač pa, da sem v kavarni Union doživel, da; je natakarica nemško govorečemu gostu prijazno postregla v njegovem jeziku. Pristavil pa sem, da je bilo tik po vojni razumljivo čutiti veliko sovraštvo' do Nemcev, kar pa je ob prizadevanju ljudske oblasti in socialističnega tiska že popolnoma prenehalo.
Kmalu sva, prišlai v pogovor o narodnem šovinizmu na Koroškem, ki ga žal z gotove strani spet zelo poživljalo in podpihujejo. Razgovarjala, sva se tudi oi dvojezičnem šolstvu, proti kateremu se šovinistično nastrojeni krogi z vsemi sredstvi zaganjajo. Možakar mi je dobesedno dejal: Če bi bilo po mojem, bi se morali na Koroškem vsi brez razlike učiti oba deželna jezika, ker večina potrebuje znanje obeh sosednih jezikov in le malo jih je, ki se lahko tudi praktično okoriščajo na primer s francoščino ali angleščino'.
V pogovoru o pokrajinskih lepotah koroške zemlje sem dejal, da bi rad doživel čas, ko bosta na Koroškem zginila šovinizem in narodno sovraštvo med obema; tu živečima narodoma, ko jezik ne bo več spotika dobrega medsebojnega sožitja ter bodo živeli nemško in slovensko govoreči Korošci enakopravni v miru in prijateljstvu. Moj sopotnik je na to dejal: Imate prav, če bi bilo tako', bi postala Koroška še mnogoi lepša domovina!
Moj sopotnik mi je s svojo odkritostjo tako ugajal, da sem O' doživljaju pripovedoval tudi znanemu policijskemu uradniku. Ta je dejal, da je na Koroškem le ne-
(Nadaljevanje z 2. strani) drugim je priporočal dnevno poslovanje pri hranilnicah in posojilnicah ter tesno sodelovanje med kreditnimi in blagovnimi zadrugami. V razgovor so posegli tudi oče Bicelj, Janko Janežič, Robinik in predsednik ZSZ Lapuš, ki so iznašali svoje mnenje ter izkušnje. Poi resnem delu je sledilo še kratko neprisiljeno razvedrilo v prijetni družabnosti.
Naš naslednji obisk je veljal Globasnici. Tam nas je sprejel zastopnik domače zadruge Hrast in nam razkazal poslovne prostore ter povedal zanimivosti tamoš-njega zadružništva.
V Šmihelu je zadružnike pozdravil pred zadružnim skladiščem predsednik Hranilnice in posojilnice Bicelj in v svojem nagovoru navajal uspehe in tudi težkoče šmihelskega, zadružnfega delovanja.
Poslovodja Kmečke gospodarske zadruge in Hranilnice in posojilnice Pliberk, Lojze, je v Pliberku povedel zadružnike v poslovne prostore, kjer so' se lahko prepričali, da tudi tukaj zadruga kljub raznim težkočam in konkurenci deluje ter se polagoma razvija in raste.
kaj nepoboljšljivih elementov, ki Slovencem odrekajo- pravice, zato- se poslužujejo šovinističnih časopisov in ščuvajo ljudstvo proti ljudstvu. Dejal je, da se V politiko ne vmešava, vesel pa je, da razume in obvlada oba deželna jezika, zato se čudi, ko se še vednoi najdejo ljudje, ki se postavljajo s tem, da razumejo samo en — to je nemški jezile — drugega pa sovraži jot.
Kakor povedano, takšni razsodni ljudje tudi na Koroškem niso osamljeni; mnogo-jih je, katerih obzorje se je razširilo' preko horizonta vaškega zvonika. Še en primer, ki mi ga je pripovedoval tovariš, bom. na kratko navedel. V nekem pode-željskem mestecu je nemškoi govoreči oče iskal za svojo' hčerko mesto za trgovsko učenko'. Povprašal je v dveh boljših trgovinah, toda V obeh so mu dali vedeti, da je za učenka potrebno znanje obeh de-
Po kratkem zadržanju v Breznikovi gostilni so se zadružniki odpeljali še V Dobilo ves, Sinčo ves in Velikovec ter od tam spet nazaj v Celovec.
Zadružniki soi izjavljali, da je bila ekskurzija nad vse poučna, prijetna in zanimiva. V kratkem sestanku seve ni mogoče podrobno' opisati vseh posebnosti, ki so jih izletniki spoznavali pri posameznih zadrugah. Osvojili so* si mnogo vpogleda v delovanje teh ustanov po naših krajih, kar bo' vsem pri nadaljnjem zadružnem delovanju mnogoi koristilo. S pojačenimi silami in izkoriščanjem vseh možnosti bodo zadružniki svoje sposobnosti zavestno založili za še boljše uspehe in napredek naših zadrug. Gojili bodo' zadružno' misel, posebno med mladino, misel, ki človeka plemeniti, ustvarja medsebojno razumevanje preko vseh razlik in vodi k napredku v gospodarstvu in splošni blaginji v naši vasi. Zadružna ideja naj povezuje vse koroške Slovence v veliko zadružno družino, preko tega pa naj gradi in ustvarja razumevanje tudi preko vseh nacional nih trenj.
želnih jezikov. V tem kraju so tudi gotovi ljudje, ki s podpisno akcijo in drugimi sredstvi nasprotujejo pouku slovenščine v šoli. Ob dani priložnosti jim je prej navedeni oče, ki je pameten nemško govoreči sodeželan, povedal svoje mnenje. Grajal je njihovo' kratkovidnost in hotel vedeti, kje se naj otrok nauči drugega deželnega jezika, če ne v šoli, kajti šola je za to tukaj in V naših krajih je znanje obeh jezikov koristno' in potrc-bno.
Že iz teh kratkih vrstic je razvidno, da je tudi med nemško govorečimi Korošci mnogo razgledanih in poštenih ljudi, ki odklanjajo vsako hujskanje proti slovenskim sodeželanom ter proti slovenskemu jeziku. Mnenje teh ljudi je, da je tudi Slovencem treba priznati njihove pravice in da bi bila pravična rešitev jezikovnega vprašanja koristna za obe strani.
Hranilnica in posojilnica Borovlje, r. z. z n. j.
VABILO
na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Borovlje, registrirane zadruge' z neomejenim jamstvom, ki bo v nedelja, dne 24. novembra 1957 ob 9. uri v uradnih prostorih pri Bundru, Dotlichgasse 4.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overo-vatelje-v (§ 32).
3.	Poročilo upravnega odbora.
4.	Poročila nadzornega odbora.
5.	Citanje revizijskega poročila.
6.	Pregled in potrditev letnih računskih zaključkov.
7.	Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru (§ 16).
8.	Volitev upravnega odbora.
9.	Volitev nadzornega odbora.
10.	Sprememba pravil (§ 2, 5, 6, 10, 11, 13, 16, 17, 18, 29 in 31).
11.	Slučajnosti.
Ker je dnevni red za člane zadruge zelo važen, so vsi vabljeni k zanesljivi udeležbi.
Za nadzorni odbor:	Za upravni odbor:
Janko Ojcl, 1. r.	Ferdo Turk, 1. r.
predsednik	predsednik
umrla Marija Brežan, p. d. Trajcova v Kotu v 71. letu starosti. Tudi s pokojno Marijo je za vedno odšla od nas zvesta Slovenka.
Želuče
Pred nedavnim je preminula Hedvika Sučič, p. d. stara Mežnarca v Želučah. Pokojno smo dne 1. novembra spremili ob zelo številni udeležbi žalnih gostov k zadnjemu počitku na pokopališče v Bilčovs Dobra mati naj v miru počiva v domači zemlji, žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Rebrca
Kakor smo šele sedaj zvedeli, je že nekaj tednov od tega, ko se je poročil naš dobri tovariš in iskreni prijatelj Franc Kukoviča, ki je pred petimi leti dokončal študije na ljubljanskem učiteljišču. Za svojo življenjsko' družico si je izbral učiteljico, ki je prav tako dokončala ljubljansko učiteljišče in že nekaj časa poučuje v Sloveniji. Vsi, ki Franca poznamo, posebno pa njegovi sošolci, mu sicer nekoliko zakasnelo, pa vendar naknadno prav tako iz srca čestitamo in mu želimo mnogoi srečnih let ob njegovi izvoljenki, ki se je prav tako' še spominjamo in jo poznamo kot dobroi tovarišico.
Razne vesti iz Koroške
Pred nedavnim je v večerni uri motociklist Robert Terplac, trgovski potnik iz Dobri e vesi, zadel s svojim kolesom 57-letnega cestarja Luko1 Tratnika in ga podrl na tla:. Cestar je obležal s prelomijo" no lobanjo nezavesten na cesti. Hudo ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico V Celovec, kjer pa je poškodbam podlegel-
Prejšnji teden so zaključili volitve ^ personalno' zastopstvo pri Uradu koroško deželne vlade. Volilnih upravičencev j0 biloi skupno 1240, od katerih se jih je 1200 poslužiloi svoje volilne pravice, to' je 98 odstotkov. Devetintrideset glasovnic je bilo' neveljavnih. Od Veljavnih glasov jih je bilo 738 oddanih za socialistične kandidate. Socialisti so dobili 38 glasov več, kakor pri prejšnjih volitvah ter speit 9 mandatov. Za OVP-listo so oddali 423 gl®" sov, število mandatov pa je ostalo isto kakor doslej, namreč pet.
Petek, 22. november: Cecilija Sobota, 23. november: Klemen Nedelja, 24. november: Janez od Kr Ponedeljek, 25. november: Katarina Torek, 26. november: Silvester Sreda, 27. november: Virgilij Četrtek, 28. november: Ruf i. tov.
K. P.
Dejavnost boroveljske občine na področju stanovanjske gradnje
Hladna kopel v Lendkanalu
stanovanjska hiša, prav tako je v surovem stanju dograjena tudi stanovanjska hiša pri pokopališču.
Med drugim so na seji sklepali tudi b nakupu LosmanoVega zemljišča v površini 1 hektarja, s čimer bi si zagotovili gradbeno zemljišče za gradnje v prihodnjih letih. Za uresničitev tega namena so se predvsem potegnili socialistični odborniki ter je bil predlog sprejet z 10 proti 6 glasovom.
za hladni jesenski čas gotovo prav neprijeten občutek. Na srečoi posebno1 hudo ranjenih ni bilo, samo neki fantek je komaj ušel smrti. V gneči ga je mati zgubila z naročja in je prišel pod Vodo'. Ko so ga spravili na suho, so takoj pričeli s poskusi oživljanja, kair je tudi uspelo in je otrok pol kakih dvajsetih minutah spet prišel k zavesti. Kljub temu pa so m irali otroka spraviti še v bolnišnico, kjer je potem docela okreval.
Ko so potnike spravili na varno, se je policija zanimala za šoferja in vzroke nesreče. Šoferju so preiskali kri, da soi ugotovili, v koliko je bil v alkoholiziranem stanju, ter ga aretirali in uvedli zasliševanje. Avtobus so postavili v garažo poštne direkcije v Celovcu, kjer so' ga tehniško preiskali, ker se je šofer izgovarjal, da so zavore delovale samo na eni strani.
Št. Jakob r Rožu
Čudnovega Hanzija Vsi poznamo' in ga imamo radi, saj se nam je prikupil zlasti s svojim veselim in odkritim značajem. Posebno' v mladinskih krogih je bil vedno dobrodošel kot dober tovariš. Izhaja iz Čudnove družine, ki se zavestno vključuje v delo za naš narod, zato je razumljivo, da tudi Hanzi stoji v vrstah tistih, ki jim usoda: našega ljudstva ni postranska zadeva. Sodeloval je tudi v našem prosvetnem društvu, zdaj pa je nameščen pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, kjer vodi blagovni oddelek.
Zadnjo soboto je tudi naš Hanzi Čuden sklenil zakonsko zvezo' ter s svojo izvoljenko Traudijo Riepel iz Šmiklavža ob Dravi stopil na skupno' pot skozi življenje. Veselim svatom, ki so novoporočen-cema želeli vso srečo, se pridružujemo' tudi mi in jima kličemo-: Na mnoga leta!
Pred nedavnim je umrl Janez Izop', p. d. Šuster! na Reki. Nenadoma je preminul v 58. letu starosti. Rajni je bil po poklicu cestar ter je šele nekaj mesecev užival pokojnino.
Pokojni Izop je bil vse življenje zaveden Slovenec ter je svojo zavednost izkazoval tudi v dejanju. V svojih mladih letih je bil delaven član domačega slovenskega prosvetnega društva ter je nekajkrat sodeloval tudi pri ljudski igri Mi-klova Zala. Sodeloval je tudi kot član pri slovenski požarni brambi.
Dne 13. novembra smo blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in ga položili k večnemu počitku. Janeza Izopa bomo ohranili v lepem spominu.
Dne 14. novembra pa jet nenadoma
Družabno-poučni izlet naših zadružnikov
Na zadnji seji občinskega odbora v Borovljah je g. župan Lang poročal, da so ob cesti 12. novembra izročili svojemu namenu novo' stanovanjsko hišo. Novo poslopje ustreza vsem sodobnim gradbenim zahtevam ter je izvedeno zelo okusno Vsem interesentom za stanovanja še ni bilo mogoče ustreči, zato bodo na pobudi socialističnih odbornikov še nadalje gradili, da bodo čimbolj odstranili stanovanjsko stisko. Na kolodvorski cesti je že v surovem stanju pozidana šestdružinska
Na južni obrežni cesti Vrbskega jezera je prišlo' minuli četrtek zvečer doi zagonetne prometne nesreče, ki bi lahko imela nedogledne posledice. V poštnem avtobusu na liniji Celovec — Ribnica je sedelo 50 potnikov. Na ravni cesti v bližini Patemionskega mostu je avtobus zavozil V Lendkanal in se nagnil. Sreča je bila, dal je bilo stanje vode izredna nizko, kajti drugače bi bila katastrofa neizogibna.
Šofer avtobusa Richard Kleibner je s Patemionskega mostu zavil na južno' obrežna cesto, nakar je vozilo naenkrat zašlo popolnoma na desno', prebilo železno cestno ograjo' in strmoglavilo' v Lendkanal. Dogodek je videl neki zastopnik tvrdke Gmeiner V Celovcu, ki je ustavil nek osebni avto' ter voznika naprosil, da je nemudoma obvestil policijo in rešilno službo. Sam pa je pohitel k prevrnjenemu avtobusu, V katerega je vdirala voda, ter razbil šipe in pričel z reševanjem. V najkrajšem času sta bili na kraju nesreče tudi policija in rešilna služba. V avtobusu je nastala panika, ker je vse hotelo hkrati iz objeL ma hladne vode na prosto. Posebno grozotno je bilo tudi zaradi tega, kef je nastala popolna; tema. Potniki sol bili mokri,
VOLK Z VESTJO
Nekoč se je rodil volk z vestjo. Ohoi, porečete, volk pa vest! Res, resnično je bilo tako in ubogi volk ni mogel prav nič zato1, če je prišel na svet z vestjo. Stari, izkušeni volkovi so se čudili. Ni bilo govora o kaki — kot se reče — dedni obremenitvi. Odkar se volčji rod potepa po gozdovih, se še ni zgodilo nekaj takoi nezaslišanega!. Mladi volčič je že za mladih nog kazal, da ima vest. Ko ga je mati volkulja učila, kako se zaskoči in trga divjad ali ovca, se je vest oglasila in volčiču očitala:
»Volk, Volk, ni prav kar delaš! Pusti živeti nedolžne!«
In mladi volk se je volčjemu načinu življenja uprl. Da ni že mlad poginil od lakote, je še dolgoi, dolgo- sesal materino mleko. Mati volkulja je bila zaradi tega močno žalostna in sinu dopovedovala, da je vendar volk, ne pa menih, ki živi ob sladkih koreninicah.
Ko je dorastel in ker se mu je vest oglašala vsekdar, kadar so bratje voleje divjali na roparskih pohodih, je zapustil svoj rod. Sklenil je živeti sam po svoji vesti, po tisti vesti, s katero jei nesrečnež prišel na svet.
Sameval je v širnem gozdu in bratje voleje soi se ga izogibali. Bil je s tem zadovoljen, kajti hotel je postati pošten volk, ki naj bi ga gozdni prebivalci spoštovali in ljubili. Užival je sladke koreninice, gozdne jagode, maline in ostale
SPvismodLa — kralj
Bil je v kraljestvu daljnem kralj, ki je rad jedel kačkavalj. Nekoč sta dvorna kuharica in glavni kuhar v kino šla. Ostal je sam na dvoru kralj — in si zaželel kačkavalj. Nasul cekinov je v mošnjoi in se napotil v mseto z njo. Osebno- šel je v mesto kralj. Šel, da si kupi kačkavalj.
Najprej prišel je do trafike. Tu imajo-znamke, razne slike, cigar in šibic poln predal, kralj pa:
»Dajte mi kačkavalj!«
To je prismojen tale kralj! Od kod v trafiki kačkavalj?
Potem je krenil v železarno, iz železarne pa V knjigama. In Vsi so rekli:'-
»Dovolj teh šal! Od kod v knjigarni kačkavalj?«
Od tod je kralj šel V beli svet, za njim se je zgubila sled.
Če srečate prismodo, kralja — dajte mu košček kačkavalj a.
plodove, ki jih nudi goz-d miroljubnemu, gozdnemu narodu. Od časa do- časa — ko je videl srnico ali tolstega zajca — mu je volčja kri zakipela. Kar skočil bi in zadavil nedolžno žrtev ter se po volčje napil njene tople krvi in nažrl njenega mesa. Tedaj se mu je oglasila Vest:
»Volk, volk! Ni prav kar delaš! Pusti živeti nedolžnost!«
In ker je hotel živeti po svoji vesti, se je premagal in pustil, da gre srnica ali tolsti zajec poi svoji poti. Živel je dalje ob sladkih koreninicah, jagodah in drugih gozdnih plodovih.
Čas mu je potekal v samoti, vendar je kazalo, da mu nekaj manjka. Postajal je iz dneva v dan vse bolj mršav, in kljub temu, da je bil mlad volk, iz dneva V dan vse bolj slaboten. Srečaval je srnice in tolste zajce, a vest je bila močnejša in mu Velevala premagovati volka, ki ga je
čutil v sebi. Potem ga je nenadoma pričelo vleči k svojemu rodu in že se je zavedel, da pogreša brate volkove in njihovo družbo.
Ne da bi sam Vedel kako in kaj, je lepega dne odšel k svojemu rodu in dejal, da želi poslej živeti z brati volkovi. Ti so mu odgovorili da lahko, vendar da se mora odreči svoje vesti. Volk z Vestjo ni dolgo pomišljal; najraje bi bil na mestu obesil svojo Vest na klin, a ker klina ni bilo, jo je vrgel bratom volkovom, ki so jo nemudoma raztrgali na drobne kosce, kakor se volkovom spodobi. On sam pa je ta hip ostal brez vesti. Bil je volk konj ego-vi bratje. Le-ti so ob tem dogodku v zboru zatulili in on se jim je pridružil. Kajti kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti.
Tako se je zgodilo z nesrečnim volkom; bil je edini svojega rodu z Vestjo, ki je kdaj živel; poslej takega ni bilo več.
Kozel pred ogledalom
Nekje ob Savi je stala velika kmetija. Na njej soi redili najrazličnejše domače živali. Poleg psa, mačka, konj, krav, kokoši, rac, gosi in puranov so imeli tudi lepega belega kozla Belinčka, ki so- ga imeli Vsi zelo radi, Posebno- z gospodinjo sta bila velika prijatelja. Kamor koli je šla, je silil za njo.
Nekega dne je pristopical Belinček za gospodinjo tudi po stopnicah, ki so držale v zgornje prostore, in zavil skozi vrata, ki jih je gospodinja pozabila zapreti. Komaj je stopil čez prag na mehko rdečo preprogo in se nekaj krat prestopil, že je obstal kot pribit. Tik pred sabo je zagledal belega kozla, ki je negibno zijal vanj. Nekaj časa je strmel v nasprotnika, ki se ni hotel nikamor ganiti. Potem pa je Belinček prestopil — nasprotnik tudi. Tedaj je Belinčku zavrela kri; stopil je malce nazaj, sklonil glavo, uprl štrleče, močne rogove naravnost naprej in se z vso silo zaletel v tekmeca.
Tresk! — in veliko ogledalo', ki je viselo na steni nasproti vrat, se je žvenketajo sesulo na tla. Kozel je presenečen postal na preprog’, potem pa ves preplašen zdirjal po stopnicah na dvorišče.
Ko je gospodinja pritekla iz spalnice, je videla samo še kupček črepinj in pred njo majhno rumeno lužico . . .
»O, kozel vražji!« se je razjezila gospodinja.
Kmalu za tem je moral Belinček k mesarju. Madež na preprogi pa še danes priča o strahu, ki ga je prestal Belinček, ko se je zaletel v svojo lastno podoba v ogledalu.
Ljudje in rak
Neki ljudje so se šli kopat v reko. Eden izmed njih je zagledal raka. Silnoi se je začudil ter pričel klicati: »Ljudje! Pridite pogledat žival, kakršne svet še ni videl!«
Vsi so se zbrali okoli njega.
Pričeli so ugibati, kaj neki bi to utegnilo biti.
»Glej noge ima — ni pa kobilica, pa ptičji kljun, čeprav ni ptica. Tudi sedlo ima, pa ni ne konju in ne oslu podoben. Ima škarje kot krojač, dasiravno ni videti, da bi bil krojač. Glej, še mačje brke ima povrhu — ni pa mačka ...
Čudijoi se in čudijo1, natol pa pokličejo najstarejšega in najpametnejšega, da on razsodi.
Le ta pravi: »Ni kobilica, ne krojač, ne ptič, ne mačka, je pa nekaj, kar pije in je — a kako' mu pravimo, sam vrag ve.«
(DMiaa in gobja hišica v
Živila, je deklica, ki je- imela samo bolno mater. Porabili sta že vse prihranke, mati pa še vedno ni ozdravela.
Tako se je deklica nekega dne odpravila V gozd, da bi nabrala nekaj gob in skuhala materi dobro; juho-. Prehodila je že gozd po dolgem in počez, pa je našla samo lisička, čisto drobčkana lisičko'. Srečavala pa je- ljudi, ki so se vračali s polnimi cajnami gob. Prehiteli so jo bili, vse sc že pobrali pred njo. In povrhu so se ji še smejali in ji nagajivo kazali polne cajne. Ce- bi ji vsak dal samo po enoi gobo-, bi deklica stekla Vsa srečna domov. Pa je zaman čakala, niso- se omehčali. Deklica jei sedla na gozdna tla in zajokala.
Kar je začutila, da se je začela zemlja za njenim hrbtom razmikati. Ozrla se- je. Pred njenimi prestrašenimi očmi je ena dva zrasla: iz tal velika goba, tako velika, da deklica ni Več segla z roko- do njenega klobuka. Šele tedaj je deklica opazila, da ima goba velikanka tudi vratca in okenca. In že so se vratca odprla in na pragu je obstal možicelj z dolgo* beloi brado. Ko jo, je vprašal, ali je ona potrkala na vratca njegove hiše, je komaj spravila iz sebe, da ne. In nato jo je še vprašal, če se ni mogoče zašla v gozdu, pa mu je- deklica razložila,: »Gobe sem iskala. Rada bi skuhala bolni mami juho-. A nisem nobene našla.. .« Tedaj si je možicelj zamišljeno pogladil beloi brado in rekel: »Mojo
hišica že sto let. ni nihče pospravil, že sto let ni nihče pometal, že sto let ni nihče pomil vratca in okence...«
»Ali jo lahko jaz pospravim«, jei vprašala deklica, »ali jo lahko jaz pometem ter pomijem vratca in okence? ...«
Možicelj pa je dejal: »Lahko, deklica. Toda vedi: Ne bom, mogel plačati tvojega dela Zelo sem siromašen.«
Deklica pa mu je odgovorila: »Moja mama večkrat reče: Vsako dobro delo se nekega dne poplača!«
In deklica se ni več obirala. Stopila je v hišico-. Prahu je bilo kot v morju peska in pajčevin kot na obali ribiških mrež. Deklica pa se tega ni ustrašila. Pometla je pajčevinoi, obrisala prah, pomila pod, vratca in okence in se nazadnje tako- upehala, da; je poi končanem delu omahnila na tla in v hipu zaspala.
Ko pa je spet odprla oči, je zagledala V svoji košari polno- najlepših gobanov. Velike gobe hišice pa ni bilo nikjer več in tudi možicelj z belo brado je izginil. . .
Vsa srečna je deklica pohitela domov. Mati jo je že težko čakala, saj se je hči vse predolga mudila v gozdu. Komaj pa je deklica, stresla lepe gobane na mizo, se je košarica — ena, dve- — znova napolnila ...
Leopold Suhodolčan
f. I. FINŽ8AR
O?
DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV
47
Iztok mu je vnovič poljubil roko, pomolčal in nato s tresočim se glasom vprašal: »Kje je Irena?«
Vsa duša, srce, vse življenje je trepetalo' iz te besede.
»Oteta, Iztok! Ni je V Bizancu!«
Iztok se je uklonil, da so se drgetajoča kolena dotaknila poda; v čolnu, in položil glavo na mehki bisus Epafroditovega naročja.
»Kristus naj ti plača, bogovom žrtvujem zate, jaz ti ne morem plačati!«
Grka je ganilo. Z obema rokama je prijel Iztokovo glavo.
»Iztoče, kakor hčerko ljubim Ireno, kakor biser jo bom čuval tebi. Ne vprašuj, kje biva. Zakaj tvoje srce bi pozabilo nase in šlo za njo v pogibel. Tako mi Krista, objameš jo’. Zaupaj Epafroditu! Ona je vredna božje ljubezni, zato jo čuva Bog!«
»Jo čuva Bog ...«
^vjOBODNIM
SONCEM
Zamišljeno-, z vero in dvomom, je ponovil Iztok zadnje besede.
Vsi so obmolknili. Z vseh lic je odsevala skrivnost, svečanost in upanje.
Le Numida se je smehljal od žarečega Veselja in se skrbno oziral po velikem čolnu.
Dospeli so v pristan Grkove vile. Numida ja gledal nazaj in z očmi prebadal nočno temino.
»Prihajajo,« je rekel glasno', ko so stopali iz čolna.
Šele tedaj se je zganil na dnu čolna čepeči Spiridion. Zobje so mu šklepetali od silnega; trepeta, vrečo z denarjem je pritiskal krčevito k sebi.
»Gospod, plačilo!« so bile prve besede, ki jih je izpregovoril.
»Kako se vrneš? Zakaj si prišel?«
»Plačilo, gospod, plačilo mi daj, potem pobegnem.«
»Pobegneš?« se začudi Epafrodit.
»Ne morem, nazaj, ne upam si. Ko- si ti oternal Iztoka Verig, sem zagledal smrt. Zbežal sem poi denar, kar sem si ga mukoma prihranil.« Stisnil je vrečo še tesneje k srcu. »In sedaj utečem, gospod. Daj mi plačilo! Tisoč, si rekel, tisoč zlatih.«
»Dobiš, še več dobiš. Hočeš z menoj?«
»Prosim, milost mi izkaži!«
»Numida, Spiridiona naj prepeljejo na jadrnico! — Tam dobiš plačilo in pobegneš z menoj!«
Vtem se je približal veliki čoln, katerega so gnali zmagalci z velikansko močjo. Nekaj sužnjev je padlo. Sloveni vojaki niso bili ranjeni.
»Brž na konje!«
Spustili so se Vsi po’ strmini proti hlevu. Tam jih je čakalo petnajst vrlih pala-tincev, Slo veno v, v krasni opravi jezdecev. Dva in dvajset osedlanih in obrzdanih konj je hrzalo in tolklo s kopiti.
Med vojaki je bil tudi Radovan. Na glavi pozlačen šlem, na prsih srebrn oklep.
Epiafrodit se je godcu veselo nasmehnil, ko ga je zagledal v vojni konjeniški opravi, kako je široko razkoračen nerodno stal in čakal.
Ko je opazil starec Iztoka, bledega, v sprhneli tuniki, z verigo krog vratu, je zletel k njemu in si ga pritisnil z nerodnimi rokami na prsi, da je rožljala veriga po oklepu, in golčal v solzah:
»Iztoče, Iztoče! Sinko moj, kako težko sem te rešil!«
Preteklo je nekaj kratkih hipov. Iztoka je kril oklep magistra peditum, zlati orel se mu je svetil na prsih, ob pasu mu je poleg meča visela drobna roženica: s kamenčki iz Hilbudijeve čelade. Kljub burni zadregi je ni pozabil.
Po Osrednji cesti so udarile podkve v granit, pri odrinskih vratih je zaklical Iz-
/
tok, magister peditum, geslo, katero so mu izadli bežeči Sloveni palatinci.
Straža je odprla, pozdravila, konjiča je šinila v divjem diru iz Bizanca v svobodo.
Isti čas se je dvignilo sidro, jadra so se napela;, zmagalec Epafrodit je odplul na široko morje.
PETO POGLAVJE
Po Iztokovem in Epafroditovem begu se je že v rano jutro razburil ves Bizanc. Kakor požar v preriji, V katero buti orkan, je zaplamtela skrivnostna povest pretekle noči in se raztočila po mestu. Kakor skeleča iskra je zadela kliente pred vrati čislanih konsiliarijev in pretorjev, bogatih senatorjev in zvitih trgovcev. Kakor tuleč demon je segla do Kampa, na ognjišče drhali po Zlatem rogu, sei razplamtela po torih in preplula veletok ljudstva na prostrani Osrednji cesti. »Iztok, Epafrodit,« so šepetale strahoma usehle ustnice uglednih meščanov, ko so se komaj prebudili iz spanja. »Iztok, Epafrodit,« je zakričala množica, zaljubljena v ti imeni. Iztok, najslavnejši strelec v cirkusu, lepi centurio; Epafrodit, najdarežljivejši gostitelj ljudstva pri hipodromskih igrah! Množico1 je zgrabila zavest, da je utonila za vselej slast, ki bi ji jo pripravil ob prihodnjih igrah SloVen Iztok, da se ji je zaprlo' za vselej darežljivo perišče Epafroditove roke. Ta ljubezen, porojena iz surove sebičnosti, je pozabila na Bizanc, pozabila, da

ZA GOSPODINJO IN DOM
Da pri čiščenju madežev ne bo več
kolobarjev
Pri čiščenju mastnih in drugih madežev* z raznimi topili, posebno pa z lahko hlapljivim bencinom, se pogosto zgodi, da sicer odstranimo umazano liso, ko se pa topila posuši, opazimo namesto prvotne lise manjši ali večji kolobar, odvisno
Naše uboge noge
Res uboge. Ne le to, da morajo nositi bolj ali manj težko breme. Pogosto jih stiskamo še V neudobno, tesno, trdo obutev.
Mislite na to, da je razen vsakodnevnega umivanja noge treba včasih, morda vsak dan, če imate tak utrujajoči posel, odpočiti V mlačni Vodi in jih nato še z mrzlo splakniti. Noge se bodo tudi prijetno odpočile, če boste legli na posteljo, naslonili noge na stranica postelje in si podložili pod hrbet kako blazino. Lahko pa tudi podložite posteljo, tako da bo stala poševno, in sicer tako, da bo tam, kjer bodo noge, višja. Na ta način se noge odlična odtpočijeja. Hkrati pa je taka vsakodnevna lega koristna za Vse ostalo telo.
Enkrat na teden si postrižemo tudi nohte na nogah. Marsikdo še morda ne ve, da jel treba nohte na nogah postriči ravno, ne pa ovalno. S tem namreč preprečite, da se vam nohti nei zarastejo v meso, kar lahko povzroči nevarna vnetja. Seveda pa velja prav tako kakor za nohte na rokah tudi za te na nogah, da so vedno čisti.
Zato: pri umivanju nog uporabljajte ščetko, ki izčisti vsak kotiček! Trdo- kožo, ki nastane na nogah, odstranjujte sproti. Tudi kurja očesa si s pravilnim zdravljenjem čim prej odpravimo, ker le tako bomo lahko hodili in si ne kvarili nog.
Kako poživimo zimsko obleko
Jesensko oziroma zimsko* obleko* boste lahko prav prijetno poživile, če* jo boste kombinirale s pleteninami. Morda ji boste dopletle samo ovratnik, lahko pa tudi zapestnike zraven, k močnejši bluzi pa še pas. Lahko pa obleko obnovite celo tako, da spletete nove rokave, ali sedelce z ovratnikom, ali ovratnik, zapestnike in pa spredaj na obeh straneh rob za gumbnice in gumbe.
Tako obleko lahko prerežete od vrata do tal in jo tako popolnoma spremenite s tem, da jo do tal razpenjate:. Razen tega pa stare obleke lahko kombinirate s pleteninami po lastnem okusu in lastni iznajdljivosti.
od tega, od kod se je razlezla topilo po blagu. Takšen kolobar nastane vselej, če kapljamo topilo na umazano mesto*; pri tem raztaplja madež, oboje se nato razleze po blagu na vse strani; na robu, kjer topilo hlapi, se seveda nabere zopet nekaj raztopljenega madeža, ki ni hlapljiv in tako nastane znani umazani kolobar.
Zato je nujno potrebno, da pri vsakem čiščenju s topili podložimo pod umazano mesto čist pivnik, belo* krpo blaga ali kaj podobnega, kar dobro vpija topilo, katerega kapljamo na madež. Pri tem moramo podlago seveda večkrat prestavljati ali menjati, da se ob koncu čiščenja raztopljena umazanija ne zažre spet v blaga, ki ga čistimo. Najbolj pa preprečimo nastanek kolobarja s pomočjo smukca (Talkum), to je belkastega praška, ki zelo hlastno vpija vsako* tekočino, tako bencin, kakor tudi vodo. Če ga brž po namakanju madeža potresemo po omočenem mestu ali še bolje, če ga pritisnemo nanj z roko ali kakim ploskim predmetom, bo tako hitro Vsrkal topilo in z njim madež, da sploh ne bo mogel nastati umazan kolobar.
Nekaj o
Zlatenico (nemška: Gelbsucht) povzročajo razne* kužne klice*, kemični strupi (arzen, živo srebro ipd.) ter novotvorbe v okolici jeter.
Kaj je pravzaprav zlatenica? Vsak človek ima jetra,, ki imajo n,a spodnjem delu hruškast organ, ki mu pravimo žolčnik. Jetra opravljajo mnogo* važnih funkcij, ena izmed njih je izločevanje žolča, ki se poi žolčnih kanalih izliva v dvanajstnik. Žolčnik je rezervoar za žolč. Žolč Vsebuje snov, ki učinkuje na človeško telo* kot strup in če se na kakršen koli način prepreči izločevanje žolča V dvanajstnik, se žolč razlije po vsem telesu in človek postane zlatorumen ter pravimo, da ima zlatenico. Odcejanje žolča iz žolčnih kanalov lahko preprečujejo žolčni kamni ali pa čei jetra zatečejo.
Pri zlatenici, o kateri govorimo* v tem članku, so jetra povečana in vneta, jetrne celice so* tako nabrekle, da zapirajo kanale v jetrih ter preprečujejo odcejanje žolča v črevo tako, da se žolč vrača nazaj v kri, ki jo* prenaša potem poi vsem telesu. Tako* nastane virusna infekciozna zlatenica, ki je* pravzaprav po* virusih povzročeno vnetje jeter.
Da bo kuhalnik dalje vzdržal
Žična spirala na električnem grelcu sicer ni kdove kako draga, toda če nam pregori, je električni kuhalnik ali peč trenutno neuporaben. Žične spirale na grelcih, električnih pečicah in drugih tovTst-nih električnih napravah pa po navadi ne pregorijo zato, ker bi bile že* izrabljene, pač pa večinoma zato, ker z njimi nepravilno ravnamo. Po navadi, in to predvsem pri električnih kuhalnikih, ki imajo žično spiralo pokrito pod ploščo, spirala pregori, ker ne poskrbimo, da se toplota pravilno odvaja. Če na* primer električni štedilnik dlje časa gori, ne da bi bila. na njem
posoda, ki bi odvišno toploto odjemala, žica pregori. Pri odprtih električnih pečicah in pri rešojih z odkrito spiralo pa je nevarno, da ta pregori, če se na žarečo žico polije mrzla voda.
Menda ni treba posebej poudariti in razlagati, da je treba z električnimi napravami ravnati previdno, da ne bo štedilnik, kuhalnik ali pečica kar nenadoma odpovedala. Če bo na štedilniku vedno posoda, bo žična spirala dlje zdržala in če bomo pazili, da se nam na razgreto spiralo odprtega kuhalnika n,e bo polila mrzla voda, bo kuhalnik dolgo trajal.
Kvas ja važen vir beljakovin
Kvas je staro in najbolj znano rahljal-no sredstvo testa. Uporabljamo ga pri pečenju kruha ter raznih preprostih in dobrih peciv.
V zadnjih letih pa je kvas dobil še posebno Vrednost in ceno, ker so namreč znanstveniki dognali, da je prav kvas bogat različnih organskih snovi, ki so za naš organizem odločilne važnosti. Vsebuje namreč mnogo beljakovin in vitaminov. V letih po drugi svetovni Vojni in med drugo svetovno vojno je bil kvas mnogim lačnimi ljudem edini vir beljakovin, ki so za gradnjo in obstoj človeške-
ga telesa nujno potrebne*. Na Jamaiki so ustanovili celo poseben znanstveni zavod, ki raziskuje, kako bi se kvas še bolj uspeš no uporabljal kot ljudsko živilo. Škoda je le, da ni tako dobrega okusa in da se uživanju večjih količin kvasa le težko privadimo*.
V kvasu je mnogo* vitaminov in sicer: vitamin BI, B2 in H ter ga zaradi tega zdravniki pri boleznih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja teh vitaminov, predpisujejo kot zdravilo*. Nekateri jedo kvas tudi namazanega na kruh, kakor surovo* maislo ali kake druge paštete.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
zlatenici
Danes poznamo dva različna virusa zlatenice. Eden, imenovan Virus A, s*e prenaša s človeka na človeka z umazanimi rokami, vodo, muhami ipd. To je virus epidemičnega vnetja jeter. Drugi, virus B, imenovan tudi virus serumskega vnetja jeter, se prenaša samo na umeten način. To se dogaja, če se z isto iglo dajejo injekcije Večjemu številu ljudi ali če se injekcijska igla ni dovolj razkužila. Virus B se prenaša tudi pri krvni transfuziji, če smo kri vzeli prenašalcu virusa B. Virus A izločajo bolniki (isto* Velja tudi za zdrave kliconosce) preko svojih izmečkov, imajo* ga pa tudi v krvi. Virus B se nahaja samo v krvi. Zapomnimo si: virus A se prenaša na naravni način, kot na primer tifus in griža, včasih pa tudi na umeten način; virus B se pa prenaša samo umetno! Izvir okužbe za oba virusa je izključno človek.
Bolezen sama lahko poteka v zelo mili obliki in bolnik razen zlatenice* nima nobenih težav. Če je pa obolenje težjega značaja, se Vleče dva do* tri meseca ali še dalj. Poznamo* tudi primere*, ki potekajo brez zlatenice*, vendar so jetra boleča in
vneta. Pri navadnih oblikah Opažamo sledeče znake: slabost, stud do jedi, bruhanje, bolečine v gornjem delu trebuha ter pod desnim rebrnim lokom in nekoliko povečana telesna temperatura, kar traja nekako pet do deset dni.
Po teh znakih se pojavi zlatenica, bolnika srbi koža, urin je kot črno pivo, blato je navadna brezbarvno*. V težkih primerih traja zlatenica dva meseca:. Vnetje jeter lahko preide V kronično* žolto* suho-tino (atrofijo), ki je zelo nevarna in skoro vedno smrtna bolezen. So pa tudi primeri, kjer nastopi kronično* vnetje* jeter, ki se vleče leta in leta ter greni in krajša bolniku življenje.
Infekciozna zlatenica je razširjena P*° Vsem svetu. Zelo* pogosta je predvsem v tistih krajih, kjer ni dovolj higieničnih stranišč. Pogoisto* se zlatenica pojavlja v obliki epidemij, ki zajamejo zlasti razne zavode*, kjer živi več ljudi skupaj — internate in kasarne.
Bolnika, ki je obolel za zlatenico*, je treba izolirati od ostalih ljudi ali pa ga poslati V bolnišnico. Takega bolnika se naj zdrav človek čim bolj izogiba, da* prepreči nepotrebne infekcije. Kri za transfuzijo naj dajo* samo tisti, ki niso* preboleli zlatenice!
visi nad njo koščena roka mogočnega despota, ki grozno maščuje vsako nedostojno besedo zoper svoje veličastvo* in zoper bleščeči se nimb svete despojne. Množica je pozabila nase. Raztrgane, na pol gole tolpe so Vrele skozi umazano ulico s Suženjskega trga na Konstantinov forum. Carska cesta je valila kričečo drhal izpod arkad Tetrapilona na Teodozijevem trgu. Stranka zelenih je raztrosila dobro plačane hujskače med ljudstvo*, da je kričalo na despojna, pretilo carski palači s pestmi in jo zmerjalo: Morilka!
Gneča je naraščala; kakor povodenj je pokrila marmorni Konstantinov forum in obgmila velikanska poslopja carske palače*. Kakor bi se dvigali kričači iz zemlje, je naraščala ljudsko valovje. Bili so* tisoči med njimi, ki jim ni bilo mar Iztoka in Epafrodita. Ali trenutek je bil ugoden, da so lahko dali duška notranjemu Črtu in svobOdlno* kričali in zabavljali na despojnO in despota.
Carska palača, komaj zdramljena iz spanja, se je razburila. Azbad. je bil obveščen ob prvem jutru, kaj se je zgodilo* ponoči. Sam je prijezdil V palačo, besnel nad centuriji, bičal vojake in takoj poslal oddelek Herulov in Germanov, naj povežejo in odženo* v ječo vse nočne straže. Bal se je despojne in despota in hotel ukreniti vse, da se stvar ne izve. Ko pa je čul odposlance iz vojašnic, da je čez
noč izginilo dvajset najboljših Slovenov palatincev, da je ponoči jezdila konjiča skozi odrinska vrata in ukanila straže, je bil zbegan; kričal je povelje za poveljem, da častniki nisO Vedeli, katero bi prej izpolnili. In sedaj nenadoma buka na ulici. Dvorjanice soi trepetale* v strahu, skopljenci so* se plazili kakor sence, prihuljeni, trepetajoči. Zatiskali so* si ušesa in se skrivali po hodnikih. Zunaj je pljuskalo valovje, kriki so navduševali tolpo, divji udarci so se oglasili na Vrata carske palače.
Teodora se je prebudila in pozvala Spi-ridiond. Udarila je prvič s slonokoščenim kladivcem na ploščo*, udarila drugič, udarila razburjena tretjič, da se je kladivce razpočilo*. Evnuha ni bilo. Pritekle so trepetajoče sužnje, padle na kolena in vzdihovale: »Upor! Buka! Groza na ulici! Palačo* razderoi!«
Teodora je* pobledela, stisnila ustnice, črni senci svilenih obrvi sta se vzbočili.
»Po Azbadal« je kriknila. Sužnje so zbežale iz sobe, sredi nje je obstala Teodora. Razpuščeni lasje so* se v temnih valovih usipali čez pleča in preko valujočih, razburjenih prsi. Rahlo se je tresla po vsem životu, iz oči so ji gorele iskre poguma in samozavesti.
Azbad je v hipu klečal pred njo in iskal z ustnicami belega šolnčka. Despojna pa mu je odmaknila nogo, pozabila vse dvor-
ne ceremonije, topotnila po mehki preprogi in ukazala:
»Udari! Kaj čakate?«
»Jasna despojna, morje ljudstva — straža prešibka.« Azbad je slovkoval z drhtečim glasom in si ni upal ozreti se v despojno, ki je stala kakor Amazonka z dvignjeno* pestjo pred njim.
»Udari, sem velela! Kolji in presekaj se skozi drhal ter išči pomoči na Kampu! Hodi!«
Azbad je takoj ukazal oprostiti zvezane* palatince in je z vso* stražo* udaril iz palače. Njegov lepi žrebec se je vzpel in zaprha.1, ko ga je pognal v množico*. Krepki Heruli so nastavili kopja, osti so odprle studence krvi, drhal se je preklala, divje tuljenje se je razlegalo* po širokem foru. Azbad je sekal bliskovito* z gizdalinskim mečem, čigar konica je komaj dosegala glave v gneči. Ko ga jel množica spoznala, ga je obsula s točo* kamenja in opeke, ki so jo grabili iz skladišča, pripravljeno za cerkev sv. Sofije. Koder je vrtal klin Herulov in Germanov, se je množica umikala*. Ker pa sO od zadaj pritiskale neštevilne tolpe, umikajoči se niso mogli bežati, ljudsko vaJoVje jih je stisnilo na palatince. Pobesneli ljudje so* grabili kopja Vojakom in jih lomili, žrebcu so trgali uzde, porezali poVodcei. Azbad je udrihal, da so rdeči curki brizgali krog njega. Konj se je splašil in podivjal. Pre-
drzneži so dTŽali Azbada za stremena, vlekli ga za noge in kričali: »Na tla s prešuštnikom! Teodorin ljubej je! Iztoka je pahnil v ječo! Epafrodita je umoril! Smrt mu!«
Azbadu je omahovala roka, levica je iskala grive razbrzdanega konja. Bil je izvrsten jezdec ali omahoval je v sedim kričal je povelja, toda palatinci niso* mogli do njega. Z zobmi jih je grizla gneča, kopja so bila polomljena, zaradi navala pa mnogi še do* mečev niso mogli, da bi jih potegnili iz nožnic. Azbad je Vztrepetal ob zavesti, da je izgubljen. Če ga potegnejo s konja, ga zmendrajo* in uduše. Zabodel je ostroge konju v boke, plemenita žival je bolestno zarezgetala, se pognala v skok in preko* teles in glav divjala, kakor bi plula po* morju.
Tedaj so se nenadoma oglasile trombe težke konjiče. Drhal je onemela. Po Carski cesti se je* zablestelo o*d oklepov, množica je kriknila in pljusknila Vsaksebi.
»Belizar! Belizar!«
Togota se je* izpremenila v plahost, vse postranske ulice, Vsa Solzna dolina, Sužnji trg, Vse je goltalo množice, in Belizar ni ne enkrat udaril z mečem. V nekaj trenutkih je* bil trg prazen, gluh; drhal se ie nenadoma poskrila, kakor je bila nenadoma zrasla iz tal.
(Nadaljevanje sledi)
2» a o d d. ih IN .!	R A Z V	E	D	R	tu	L 0
reden je inženir Poildol Caregga odšel po službeni dolžnosti v Romunijo1, se je s svojimi kosmatimi rokami potrkal pio herkulskih prsih in rekel: — Jaz sem Kontinent! —
Natoi je objel hčerka in ženoi ter dostavil: — To sta pa moja dva Otoka! — Žena je bila namreč Siciljanka, hči pa je bila rojena na Sardiniji.
Ko se je pol približno štirih letih vrnil, ni pričakoval, da bo našel enega, svojih Otokov, — to se pravi hčerko Margheri-to —, ne Več otok, temveč, kako bi rekli, ■— tako kot Evropo, ne, tako kot globus.
Ubogi Poldo Caregga! Čutil se je prevaranega,. Najprej je obstal ves v čudu, potem pa je izdavil:
— Perbacco, Margherita;, kaj si pa delala,? —
Obrnil se je k ženi, kakor da bi hči po1 njeni krivdi tako' zrasla, nato pa ga je popadla taka jeza,, da so mislili, da; bo znorel. Žena je vsa obupana ihtelal:
— Ampak, Poldo moj, saj sem ti Vendar tolikokrat pisala! —
Ras je pisala in opisovala, toda, da je tako hudo, si Poldo! Caregga pač ni mogel misliti. Od daleč sie mu je ta nenavadna hčerina rast zdela samo enoi od navadnih ženinih pretiravanj.
— Pretiravanje, seveda! Zate sem tako vedno V Vsem pretiravala! — je tarnala žena. To je bil tm, ki je tičal v prsih ubogi signori Rossani. Ne samo njen mož, vsi sio bili mnenja, da rada pretirava. To pa zato, ker je bila čez mero velika, kakor vsi V njietni rodbini. Svoje velikosti
se je gospa Rossana skoraj malo sramovala, ker zaradi nje ni mogla veljati za sentimentalno mucko, kakršna je v resnici bila. Oh, kako je trpela, dolga, suha in nežna. In glej! Nihče ni hotel verjeti njenemu trpljenju, vsi so se smejali in govorili :
—■ Dajte no, gospa Rossana, nikar ne pretiravajte! —
— Tako in sedaj jo1 imaš tu, kar oglej si to moje pretiravanje! —
Medtem je Margherita jokala in gledala očeta, ki je stopil k njej in meril, za koliko ga je prerasla. Za poldrugi pedenj najmanj! A videti je bilo dvakrat toliko, kajti tu ni šlo> samo za velikost! Ta bi se še nekako prenesla, a, uboga Margherita je bila, poleg tega še neznansko1 debela! Lica, dve bradi, prsi, boki oh — oh. Nekaj neznanskega!
Iz vsega tega mesa pa je gledalo1 v svet dvoje čistih in svetlih otroških oči, da ti je bilo težko« gledati vanje!
Ubožici je bilo sami hudo, prav strah jo je bilo, ko1 je gledala v svoje ogromno zavaljeno telo. A v tem velikanskem telesu je bivala majčkena, uboga dušica, ki bi se strašno« rada dotikala majhnih in nežnih stvari, pa se ni upala, ker bi izginile v njenih ogromnih rokah.
A pri vsem tem ni skoraj nič jedla. Vendar vse skupaj ni nič pomagalo. Že več kot dve leti ni hodila iz hiše, ker so se na cesti vsi ustavljali in zijali začudeni vanjo. Tudi doma je navadno samo sedela. da ne bi gledala predmetov iz višine, °d koder so se ji zdeli tako majčkeni in neznatni. Ker se je premalo gibala, se je še bolj redila,. Končno1 se je vdala v usodo. Ni se ji ljubilo niti česati se, niti misliti. Posedala je brez volje, včasih je kaj brala, ali pa si je ogledovala nohte.------
Poldo Caregga je bil prej družaben, vesel, poln ognja,, sedaj pa je postal pravi Pogrebec. Nekaj dni po njegovem prihodu sem ga šel obiskat, da bi se pogovoril z njim o poslih. Še poslušati me ni hotel.
— Kaj me brigajo zdaj posli! — je Ves sključen mrmral! — Nobena reč me več ne veseli, dragi moj! —
Vsa ta leta je zagrizeno garal, vse samo za to svojol edino hčer, za njene1 bodočnost. Iz leta v leto: je rasla njegova očetovska ljubezen. Toda, glej, tudi hči je rasla v tihi tekmi z njegovo: ljubeznijo vsa ta Leta njegove odsotnosti (in nihče mu ni mogel izbiti iz glave, da ni imela tu žena svojih prstov vmes).
— Čakaj! — je rekla, — tvoja ljubezen raste iz leta v leto. Dobro! Videl boš,
kako bom zrasla šele jaz V kratkem času. Takoi bom velika;, da me tvoja ljubezen ne bo mogla več objeti.
Res, ubogemu Poldu Careggu sol omahnile roke, ko joi je zagledal. A ne samo roke, podrle sol s,e mu na mah vse sanje, ki jih je sanjal, vsi upi, vse!
Po pravici vam povem, da nisem imel poguma, da bi ga tolažil. Vedel sem, da je na skrivaj upal, da se bom nekoč poročil z njegovo hčerko. Ves pobit sem odšel, kot psiček z repom med nogami. In koi sem bil dovolj daleč stran, sem grenko čustvoval:
Ubogi Caregga! To je pač nepopravljiva nesreča. Saj bol razumel. Človek moje postave pač ne more poročiti tega stebra, tega obeliska. Majhen človek se ne bc oženil z njo!. To bi bil napad na njegovo moiškoi čast in ponos. Kako naj najde velikana, kot je sama? Na prste jih lahko seštejemo, a Veliki možje imajo prav posebno! nagnjenje dot majhnih žensk. Ker so veliki, najdejo V svojih vrstnikih brž razne napake, ki jih sami nimajo:. Ta ima prevelike noge, drugi premajhno: glavo ali kaj dSrugega. Ne trpijo pač tekmecev, hočejo1 biti sami. Ce bi se poročili z žensko svoje Velikosti, bi bilo: videti, kakor da sta ušla iz cirkusa.
Do podobnih zaključkov bo1 morala prej ali slej priti tudi uboga Margherita, ker v višinah, do katerih je zrasla, ne bo: mogla nikoli najti moža. Našla bi kvečjemu topol ali hrast. Vsak mladenič pa bi ji rekel: — Lepotica moja, pridi niže, niže! —
Toda, kako naj bi se znižala, ubožica?
Niso še minili trije meseci od njegove
vrnitve v Česano, ko se je Poldo1 Caregga odločil, da zapusti kraj nesrečnega imena, kjer ga je usoda tako1 udarila. Odšel je z družino:, mračen in slabe Volje in več kot deset let nisem slišal ničesar več o njem.
Končno« pa je moj oče nekega lepega dne dobil pismo: iz nekega neznatnega mesteca na Siciliji, kamor je Poldo Caregga odšel zidat pristanišče. Prosil je mojega očeta, naj mu pošlje katerega svojih sinov, da mu bo pomagal pri delu. Odločil sem se, da grem sam, ker me je trla radovednost, kakšna je neki postala pol toliko letih uboga Margherita. Pričakoval sem, da jo bom našel mračno in ledeno v njenih višinah, Vso' mrko1 in zavitoi v megle in oblake, kajti morala je biti že takole blizu tridesetih — stara devica, seveda! Približno taka bo, kot »Jungfrau;«, sem med potjo premišljeval.
Toda, — kdo naj popiše moje začudenje, ko sem jo našel Veselo1, pa še: kako Veselo! Nisem mogel Verjeti svojim očem! Bila je še bolj debela, a vesela in dobre volje kot le kaj! No', kmalu sem odkril vzrok te nepričakovane veselosti.
Pri delih na pristanišču je bil nameščen kot glavni inženir človek, visok nekaj čez meter, plešast, kratkoviden, trebušast, a od sile duhovit. Sam se je rad norčeval iz svoje majhne postave, kot Margherita iz svoje ogromnosti. Imenoval se je Co-simo Todi in prihajal je skoraj vsak večer s svojimi prijatelji k Poldu Careggu, kjer smo večerjali na terasi nad morjem.
Bili so čudoviti, prav afrikanski večeri. Kadar je pihal »scirocco«, so: valovi silovito: butali ob belo teraso:, ki je bila videti s svojimi plahutajočimi zavesami kot prava ladijska paluba. Od daleč so: mežikale luči na starem pomolu, prižigale so se rdeče in zelene luči na svetilniku, v vodi pa so; plesali odsevi svetilk obalnih hiš. Od morja sem pa je prihajal značilni krepki vonj po soli, mrtvih algah, smoli in katranu.
Na tej beli terasi pa smo klepetali, pili in se smejali pozno« v noč, uživali v hladu, ki nam je bil v čudovito uteho po1 silni vročini dneva. Bolj kot mi Vsi sta se smejala Margherita in inženir Todi. Smejala sta se svoji skupni, čeprav ravno nasprotni nesreči. Kajti mali inženir prav tako ni mogel najti žene, kot ni mogla velikanska Margherita najti moža.
Inženir Todi sploh ni iskal žene, čeprav bi jih mogel dobiti sto, seveda le zaradi svojega donosnega poklica. Ne, hvala lepa! Dobro se je zavedal, da ne more niti položaj niti duhovitost nadomestiti tistih
treh pednjev, ki so mu manjkali pri postavi. Ne, ne! Vedel je, da vse prežijo: samo na tiste lire, ki jih zasluži vsako leto1. Ce bi ga že katera res ujela, bi mu čez tri mesece odkrila, da pač ob takem možu ne more, oh, res ne more ostati brez ljubimca. Saj bo: razumel! On pa naj lepo1 zamiži in jo: ljubi dalje brez ozira na ro-žičke, ki mu bodo: krasili čelo. In ker je Vljuden, naj spoštljivoi odpira vrata in sprejema gospode, ki ga bodoi počastili s tem, da. mu bodo obletavali in zapeljevali ženo:. —
Vse to nam je mali inženir pripovedoval in predvajal na tako zabaven način, da smoi pokali od smeha. Najbolj pa se je smejala Margherita. Vrgla se je nazaj v naslanjač .in ogromne prsi so ji Valovale kot morje.
Nekega Večera pa, ko1 smo se spet zabavali in smejali, je izjavil inženir Todi, da bi bila najidealnejša žena zanj — Margherita!
— Da, Vi, Vi, prav vi, Margherita! —
K sreči je imeila miza štiri noge. Videl sem jo poskakovati kot ob potresu, kozarci so padali, steklenice so se trkljale.
— Toda, jaz mislim resno, resno! — je kričal inženir Todi in mahal z rokami. A ni se mu posrečilo prevpiti krohota, ki ni in ni hotel prenehati.
— Cisto: resno vam. pravim! Premislite dobro:, gospoda moja! To bi bil idealen zakon! Čudovito' maščevanje naravi! Da, naravi, ki je v svoji slepi hudobiji naredila njo tako veliko1 in mene tako majhnega. Pomislite malo1 in ne smejte se, prosim! Jaz se ne morem poročiti s pritlikavko1, ko ne more ona postati velikanova žena. Toda jaz in ona! Čudovito:, kaj! Midva bi bila prekrasen par. Samo primei-jajte! Popolna popolnost! Kolikor je mene premalo, je nje preveč. Tako bi se čudovito ujemala! —
Nismo mogli Več! Imeli smo solzne oči in vse nas je bolelo od smeha.
— Bi imeli vi pogum? — je kričal Todi, skočil na stol in s prstom pokazal na. Mar-gherito. Tudi ona je skočila na noge, z obrazom lisastim od solz. Bila je za celo glavo večja od njega,, ki je stal na stolu.
— Jaz, če imam pogum? — je komaj spravila iz sebe od smeha.
— Vprašanje je, če bi ga imeli vi, oprostite, da bi se poročili z menoj! —
Vsi smo dolgo ploskali njenemu duhovitemu odgovoru.
— Jaz ga imam! — je vpil Todi. — Vi ga nimate! — Staviva! —
— Sprejmite stavo1, gospodična Margherita! — smo kričali vsi vprek.
— Primite ga za besedo! —
— Dobro, sprejmem! — je odgovorila. — Bomo videli, kdo se bo preij skesal! —
ZAČUDENI ARISTOTELES
Neki zelo zgovoren človek je V Aristotelovi prisotnosti brbljal in brbljal. Končno se je nekdo« potihem obrnil k slavnemu filozofu:
»Ali se ne čudiš tej neverjetni zgovornosti?«
»Ne,« je odgovoril Aristotel, »čudim se samo temu, da ga naša ušesa poslušajo, ko imamo vendar noge, s katerimi bi lahko pobegnili.«
AVTORITETA
Nekoč je angleški kralj Karel obiskal nenadoma neko podeželsko šolo in tam našel v razredu učitelja, ki je imel klobuk na glavi. Še celo ko je vstopil kralj, ni učitelj snel klobuka.
Ko1 so šli iz šole, je kralj iz radovednosti le vprašal učitelja, zakaj ni snel klobuka. Vendar se učitelj ni zmedel:
»Veličanstvo — že tako' je težko: ohraniti avtoriteto pri teh otrocih — kako bi šele bilo, če bi videli, da je kdo višji in važnejši kot sem jaz?!«
MOJSTRSKA OCENA
Toscaninijeve kritike so bile često ostre. Nekoč ga je mlad tenorist zelo povprečnega glasu toliko časa nadlegoval, da je Toscanini končno privolil, da ga, bo poslušal. Na koncu je dejal veliki dirigent z nepremičnim obrazom:
»Vi bi bili dober namestnik Carusa.«
—1 Jaz? O ne! Jaz se že ne bom! — je vzkliknil inženir Todi. Skočil je s stola, se nenadoma zresnil, stopil pred Marghe-ritinega očeta, se priklonil in rekel: — Čast mi je, gospod inženir, da prosim za roko« vaše hčere Margherite.
Tega, kar se je> nato: zgodilo:, ne bom opisoval. Bilo je, kot da smo1 vsi ponoreli. Nihče ni čev prav vedel, ali je vse skupaj šala ali resna stvar. Naročili smo šampanjca in V triumfu ponesli inženirja na sedež poleg njegove velikanske neveste. Nato so' se vrstile brez konca, in kraja napitnice na čast bodočemu paru.
Kar se je s šalo začelo1, se je resno končalo. Prav zares je bil sklenjen zakon med pritlikavcem in velikanko. Poguma jima, ni bilo treba, zato«, da bi ona trpela poleg sebe takega moža, kot je bil on, in on tako ženoi, kot je: bila; ona. Ne! Treba ga je bilo predvsem zato, da bi lahko kljubovala posmehu ljudi, ki ju bodo jutri Videli skupaj kot moža in ženo«. Toda, oba, inženir in Margherita sta bila dovolj močna, da sta zdržala,, še celo zabavalo ju je in zdelo1 se je, da bo to res zakon za šalo, za pusta! Sam sem bil priča, kako je vsa okolica najprej bušila V homerski krohot, nato pa so Vsi spoznali, da stvar le ni tako neumna in da pomeni res nekako izenačenje.
Cez šest mesecev je bila poroka. Ta pogumni možakar, že malo prileten in s tre-buškom, je postal alpinist, se pravi — je vzel za sVoijo1 to1 goro! Pa se človek ne bi smejal!
Toda, dragi moji, ali pa tudi veste, da ima Margherita Todi — Caregga že sino-va-dvojčka! Parturiunt montes — rodile so gore in rodili sta se dve miški, boste rekli!
Aha, miški, pa še kakšni! Z dvanajstimi leti sta že velika kot mama! In mama žari od sreče, vam pravim! Triumfira med tema dvema velikanoma, ki sta je Vredna. On pa, mali očka, že prileten, trpi, a ne zaradi nje, da se, prav razumemo! Ne, to nikakor ne! Ona ga ljubi in spoštuje, mu je hvaležna, in mu streže. Na vse načine ga neguje, toda ubogi inženir. Todi trpi, ker se je sčasoma naveličal neprestanega zbadanja in opazk. Boji se tudi, da bi ga sinova ne spoštovala, ker je pač majhen očka. Toda sinova ga spoštujeta! Sicer pa imata večkrat tudi malo nerodno stališče ob tem majhnem, da ne rečem — miniaturnem očetu.
Vse to so težke in nerodne stvari, kajti življenje le ne more biti vedho burka. Mož in žena — onadva, si lahko privoščita, da se jima ljudje smejejo:. Toda očetovstvo1, ljubčki moji — očetovstvo pa nikakor ne sme postati neresna zadeva!
»Ah, ali res?« je zaklical ves iz sebe mladi pevec.
»Res, res,« je nadaljeval maestro, »kajti vi bi morali namesto njega umreti.«
VLJUDNOST
Znani angleški pisatelj Chesterton je bil znan kot izredno debel človek. Nekoč je povedal v krogu svojih prijateljev:
»Veste — ni vsakdo lahko tako galanten, kot sem jaz. Nedavno' tega sem odstopil v tramvaju prostor ka.r trem damam!«
VSAKO ZABAVO JE TREBA PLAČATI
Franc I. je uvedel nove, občutne davke. Ko so ga, vprašali, kaj naj storijo, ker so ljudje nejevoljni zaradi novega bremena, je smehljaje dejal:
»Naj godrnjajo! Nekaj zabave pa vendar morajo imeti za svoj denar.«
PRISPEVEK
K Jacku Londonu, ki je zelo cenil dobro kapljico, je prišel član protialkoholne lige in ga prosil: »Ali bi lahko dali majhen prispevek za naš dom za neozdravljive alkoholike?«
»Seveda,« je bil Jack London takoj pripravljen in je odprl omarico, ki je stala poleg njegove pisalne: mize. Pokazal je zbirko polnih steklenic in rekel: »Tako, dragi gospod, zdaj mi morate pa samo še povedati, kaj vaše stare žolne najraje srkajo. Morda tale odlični gin ali pa tale dobro uležani whisky?«
30000oooooooooc
LUIGI PIRANDELLO:
IDEALNI
ZAKON
AN E K DOTE
Stran 8
Celovec, petek, 22. november 1957	Štev. 47 (812)
Izvedba člena 7 brez sodelovanja manjšin demokraciji v Avstriji ni v čast
(Nadaljevanje s J. strani) mig od zgoraj o konferenci niso sploh molčali, popolnoma enaka kakor reakcija italijanskega tiska na izjave avstrijske manjšine V Južnem Tirolu na njenem Velikem nedeljskem zborovanju na gradu Sigmundskron. Tako piše »Popolo Itali-ano« cinično o »okusu, podobnem Nebe-lungen«, ki ga je baje pokazala Južnoiti-iolska ljudska stranka z organizacija zborovanja na Sigmundskronu, ne da bi pri tem list povedal, da so Italijani v Bozenu predvidena zborovanje prepovedali. Nadaljnje iznašanje tega lista pa se bere kakor v Volkszeitung ali Kleine Zeitung. Smisel celotne kampanje je v tem, ustvariti V Avstriji umetnoi iredentistično mišljenje in zainteresirati evropsko javnost za južnotirolsko vprašanje, ki ga ni. Radi bi dosegli vmešavanje OZN v notranje zadeve Italije. Na koncu pa zahteva isti list odločna stališče države, to je energično ukrepanje proti »izdajstvu« in proti atentatom na avtoriteto države. »Tempo« kritizira, da so se Južni Tirolci posluževali »starih parol o neizvajanju Pariškega sporazuma, o neupoštevanju Nemcev pri namestitvi v državnih službah itd.«
Cesto enako, skoraj dobesedno! isto pišejo o naših zahtevah avstrijski listi. Človeku se zdi, da bere Salzburger Nachrich-
ten, Kleine Zeitung ali Volkszeitung, da niti ne omenjamo neonacistične Neue Front, ki odgovarja neofašističnemu »Po-polo Italiano«. In kaj so rekli Južni Tirolci: »Še nadaljnjih deset let krščansko-demokratične vlade v Južnem Tirolu in dosegli so, kar so si od vsega začetka postavili za cilj. Južne Tirolce v lastni deželi spraviti v manjšina in jih potem na »demokratičen način« iztrebiti!«
Pri nas se je to že doseglo in ko se sedaj borimo proti temu »demokratičnemu načinu« iztrebljenja s pomočjo priznaval-nega načela, je vik in krik,
V tej zvezi je treba spet in spet opozoriti na dvoličnost teh »demokratov« v Avstriji in posebno na Koroškem, kjer na eni strani z vsemi silami podpirajo borbo svoje manjšine v Italiji, na drugi strani pa besno kričijo o »nezaslišanih« zahtevah slovenske manjšine na Koroškem. Prepričani smd, da s tako dvoličnostjo ni mogoče rešiti manjšinskih vprašanj. Šele ko bodo V svoji državi upoštevali edino pravilni in demokratični način reševanja manjšinskih problemov v sodelovanju in sporazumno z manjšino, kakor je to naša delegacija na Dunaju ponovno* zahtevala, šele tedaj bodo resnično pomagali svoji manjšini pri njenih prizadevanjih za priznanje popolne enakopravnosti v Italiji.
Prizanesljivost, ki škoduje načelom,pravne države'
Slej ko prej je v polni veljavi zakon o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, ki predpisuje za ljudske in glavne šole na ozemlju, kakor ga določa tozadevna odredba koroške deželne Vlade iz leta 1945, pouk v nemškem in slovenskem jeziku. Kljub temu pa je prišlo v zadnjih letih že do cele vrste ukrepov, ki so* v odkritem nasprotju s tem zakonom, so torej protizakoniti. Da omenimo le nekatere: v mnogih šolah, ki spadajo pod odredbo o dvojezičnem šolstvu, že* od vsega počet-ka niso upoštevali tozadevnih predpisov in se je pouk vršil izključno* v nemščini; pogosti so primeri, da so se učitelji le delno oziroma, silno* pomanjkljivo ravnali po zakonskih določbah o dvojezičnem pouku; potem so spet šole, v katerih je bil slovenski pouk naknadno ukinjen, ker so združenja staršev na očitno* pobudo s strani znanih protislovenskih hujskačev uprizorila tako imenovane šolske stavke itd.
Tudi v najnovejšem času se nadaljuje to odkrito kršenje obstoječih zakonov in je bil tudi od začetka tega šolskega leta že v številnih šolah dvojezičnega ozemlja ukinjen slovenski pouk. Kako to delajo, nazorno kaže primeT iz Vrbe, kjer
se je predsednik združenja staršev Franc Dullnig v posebni okrožnici obrnil do staršev otrok, ki obiskujejo* tamkajšnjo glavna šolo*. V tej okrožnici pozival starše, naj Vodstvu šole V »kategorični obliki« sporočijo, da se njihov otrok ne sme udeležiti slovenskega pouka.
In kaj pravijo oblasti k takemu protizakonitemu početju? Nič! Vsa. leta mirne duše dopuščajo, da’ gotovi krogi s pod-pisnimi akcijami, s šolskimi stavkami in z odkritim ščuvanjem nastopajo proti dvojezičnemu pouku in s tem proti zakonu. Do danes* niti en sam primer ni znan, da bi bil kdo* kaznovan zaradi tega odkritega kršenja zakonskih predpisov, kakor tudi še nihče ni bil kaznovan zaradi tega, ker je zločinska razbijal slovenske odnosno* dvojezične napise ali pa barbarsko skrunil grobišča padlih protifašističnih borcev. Nasprotno*, vedno* spet se izkaže, da je roka pravice v takih primerih skrajno prizanesljiva, kar že nasprotuje načelom »pravne države«. Toda značilno pri tem je, da obsega ta prizanesljivost le delikte, ki soi naperjeni proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Očitnol pa je tudi to del »širokogrudnega« reševanja čle* na 7 Državne pogodbe!
50 000 šilingov letno za enega vojaka
zato pa še 10 let obnove med vojno poškodovanih stanovanj
Nekoliko čuden naslov, bo* marsikdo mislil, vendaT na njem ni ničesar čudnega, marveč nakazuje le žalostna dejstva, c katerih so pred. nedavnim govorili v proračunski razpravi v parlamentu. Ko so obravnavali postavko obrambnega ministrstva, je* socialistični poslanec Mark ugotovil, da stane 1 vojak letno 50.000 šilingov, kar pomeni, da znašajo stroški za 2 vojaka letno* prav toliko kot gradnja enega stanovanja. Zato je pri vseh vojaških izdatkih potrebna velika previdnost. Tudi drugi socialistični poslanci so poudarili potrebo po* štednji, dočim so* se na strani DVP izrekli celo za vojaške vaje rezervistov, kar pa bi izdatke le še povečalo. Obrambni minister Graf je napovedal, da bo imela Avstrija leta 1958
100.000	izvežbanih vojakov, parlament pa je zvišal izdatke za vojsko za 500 milijonov, kar pomeni, da bo Avstrija prihodnje leto izdala v vojaške namene 2 milijardi šilingov.
In druga stran: Med razpravo* o ministrstvu za trgovino* in obnovo* je OVP-poslanec Prinke dejal, da bo minilo še deset let, preden bodo odpravljene vse
med zadnjo vojno* nastale poškodbe na stanovanjskem sektorju. Kljub temu pa se v imenovanem ministrstvu bavijo z mislijo*, da bi pri sredstvih, ki so predvidena za gradnjo* stanovanj, prištedili toliko denarja, da bi bolj izdatno subvencionirali izgradnjo prepotrebnih vodovodnih naprav in manjkajoče kanalizacije. Dejstvo, da je oskrba z vodo še nezadostna v velikem številu zlasti podeželjskih občin širom Avstrije, je v razpravi naglasil socialistični poslanec Pcpulorum, ki pa se je hkrati odločno zoperstavil temu, da bi potrebna sredstva našli na račun stanovanjske gradnje, saj je še vedno
200.000	oseb, ki iščejo stanovanje, katerim pa je treba, prišteti še 30.000 takih, ki stanujejo v barakah.
Ob takem stanju 12 let po končani vojni je torej le vprašanje*, v koliko je na mestu, če se obrambni minister ponaša s tem, da bo prihodnje leto razpolagal že s 100.000 izvežbanimi Vojaki. Mislimo, da bi mu bilo v mnogo večjo čast, če bi se lahko pohvalil s 100.000 novimi stanovanji.
Novotny novi prezident Češkoslovaške
. Češkoslovaška Narodna skupščina je v torek izvolila Antona Novotnyja za novega prežidenta republike. Novotny je v 53. letu starosti ter je sin opekarskega delavca. Svojo mladost je preživljal v pomanjkanju in stiski ter kmalu našel pot V socialistično delavsko gibanje. Leta 1921 je pristopil h komunistični partiji. Med vojno so* ga leta 1942 geštapovci prijeli in je bil nekaj časa zaprt v Pragi,
nato pa so ga spravili v koncentracijsko taborišče v Mauthausen. Po zlomu fašizma se je vrnil v Prago ter postal član centralnega komiteja KPC. Leta 1951 je postal njen sekretar in pozneje prvi sekretar centralnega komiteja partije. No*-votn.y je bil od 353 članov češkoslovaškega parlamenta soglasno izvoljen za pre-zidenta.
„Mesto znanstvenikov" nastaja v Sibiriji
Sovjetska zveza že Vsa leta močno podpira mladino in ji omogoča brezplačno šludiranje do dokončne kvalifikacije za poklic, ki si ga posameznik izbere po lastni presoji. Prav zaradi tega se je posebno v zadnjih letih, predvsem po* drugi svetovni vojni, število izobražencev, zlasti inženirjev in tehnikov, močno dvignilo. Uspehi take politike se že kažejo* in prihajajo vse bolj db* izraza, saj je doslej Sovjetska zveza prva država, ki je poslala umetne satelite v vsemirje, kar je na Zapadu vzbudilo Vznemirjenost, nevoščljivost, pa tudi priznanje in pohvale zaradi tako načrtnega pospeševanja izobrazbe Pred nekaj dnevi je moskovski radio prenašal poročilo namestnika prezidenta sovjetske Akademije znanosti, prof. La-vTentijeva., v katerem je rečeno*, da v Sibiriji gradijo mesto znanstvenikov, ki bo segalo do Novosibirska. Že prihodnje leto bo V njem nameščenih prvih 1000 do 2000 znanstvenikov. V tem mestu bodo* zastopane vse znanstvene panoge. Na prvem mestu bodo vsekakor inštituti za jedrsko fiziko, matematiko* in elektrikoi. Po mnenju Lavrentijeva bodo inštituti izdelovali tudi robote, ki bodlo* nadomestovali delavce in celo* inženirje. Razen tega bodo v mestu znanstvenikov, ki bo predvidoma dograjeno V treh letih in kjer bo delovalo 20 000 profesorjev in študentov, nadalje razvijali dognanja s področja raketne tehnike*, ki vse bolj prodira v ospredje, nadalje bodo razvijali avtomatizacijo in druge za sedanjost napredne znanstvene panoge. Na prvih mestih bodo tudi inštituti zal medicinska raziskovanja in za boj proti boleznim., ki so* danes le težko Ozdravljive ipd.
To* je kratka objava sovjetskega znanstvenika najvišje ustanove, ki na kratko seznanja svet z načrti SZ. V tej objavi ni sledu o kaki fantastični napovedi, ker temelji na realnih osnovah. Z za pa dne strani smo vajeni slišati fantastične načrte, a kaj je dejansko storjenega? O tem vprašanju je ameriški list »New York Times« de jal, da Amerika v zadnjih letih mnogo govori O najrazličnejših načrtih, ki pašo ostali V Večini neizpolnjeni, saj niti majhni ameriški satelit ne obkroža Zemlje, dočim jo obkrožata kar dva težka sovjetska satelita. List pravi: »Sovjetska zveza malo govori, zato pa Več dela in ustvarja.«
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, dne 23. novembra, do četrtka,
28. novembra 1957, film:
»Glasba v krvi«
(Musik im Blut)
v soboto, dne 23. novembra ob 20.00 uri na Beli pri Sorgerju
v nedeljo, dne 24. novembra ob 14.30 uri v Goričah pri Planteu
V nedeljo, dne 24. novembra ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju
v torek, dne 26. novembra ob 20.00 uri v Kotmari vesi v gostilni pri Ledererju
v sredo*, dne 27. novembra ob 20.00 uri v Biičovsu pri Miklavžu
v četrtek, dne 28. novembra ob 20.00 uri v Ledincah pri Rauschu
Film je mladini dostopen!
iRADIOtPROGR A M
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert. — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! —
6.05	Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 23. november:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
(slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Iz sončnega juga —	17.10 Odlični izbor —
18.10	Za dobro voljo ob koncu tedna (slov.)
—	20.30 Pester večer.
II.	program: 14.10 Oddaja za mladino — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Raziskovalci na obisku — 18.10 Iz parlamenta
—	21.00 Vi želite, mi igramo.
Nedelja, 24. november:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Od melodije do melodije — 11.00 Veselo petje
—	veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate —
17.45	Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Športna poročila — 20.15 „Poročna noč v raju", opereta.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.05	Operni koncert — 16.00 Plesna godba
—	20.00 Želje, ki jih radi izpolnimo.
Ponedeljek, 25. november:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Glasbeni utrinki (slov.) — 15.30 Poskočne melodije — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.)
—	19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje pri Donauland — 20.45 Ropot, sovražnik ušes.
II. program: 9.00 Naša radijska družina — 14.45 Rdeči labodi — 18.15 Venček melodij — 19.30 Za žene — 20.30 Orkestralni koncert.
Torek, 26. november:
I.	program: 8.45 Iz medicine — 14.00 Poročda, objave. O obolenju žolčnika (slov.)
—	15.30 Aktualna reportaža — 15.45 Glasba iz filmov — 18.25 Radijska prijateljica —
18.45	En mesec deželne politike — 20.16 Purccll: ,,Dido in Enej", opera.
II.	program: 9.15 Lepe’ pesmi, lepi običaji — 18.00 Kar vas bi zanimalo — 20.00 Humor v beli halji — 20.30 Pester večer.
Sreda, 27. november:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Voščila (slov.)
14.30 Sodobna gradbena tehnika —	16.00
Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.15 Pesmi in godba s Koroške — 18.45 Za dom in družino (slov.)
—	20.16 Gorski kmetje muzicirajo.
II.	program: 9.00 Vesela lovska latovščina — 13.30 Za ljubitelje oper — 18.10 Pisan šopek melodij — 19.30 Lepe melodija lepi glasovi — 20.15 Wegner: „Mrtva kraljica", drama.
Četrtek, 28. november:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat. .. (slov.) — 15.35 Pesmi — 16.00 Jaro Smied in njegov solistični orkester — 18.30 Oddaja za delavce — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.16 Tiha doba na vasi — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 9.00 Svetle zvezde na opernem nebu — 14.15 Haydnov Andante con variazioni, f-mol — 16.15 Ljubim potovanja — 18.40 Mladina v poklicu — 20.15 Orkestralni koncert.
Petek, 29. november:
I.	program:	14.00 Poročila, objave-
Mlada setev (slov.) — 14.30 Kulturno zrcalo tedna — 16.00 Lepa pesem — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Oddaja za mladino ""
18.45	Rast in življenje slovenske književne besede (slov.) — 19.05 Zgrabi srečo — 20.20 ,,Žrtev Helena", pripovedka.
II.	program: 13.30 Za prijatelje oper
—	16.00 Lepa pesem — 18.20 Dunajske melodije — 19.30 Za prijatelje gora — 20.30 Nič drugega kot veselje z glasbo.