O božanstvu: Prono. ^ 
(Spisal Dav. Terstenjak.) 
Božanstvo „Prono" omenja letopisec Botho v svoji „Sassen-" 
Chronik". Dotične verste se glase (1. 1123. str. 339) i „Ore affgot 
to Oldenborch de het Prono, unde stod upp einer siill, unde 
hadde in der hant eyne rode proveysen nnde einen bannerstafi', 
unde hadde twey lange oren mit eyner krönen, unde hadde an 
eyn par stevel, unde under eyner vote eyne schellen." 
Botho je slovansko ime mesta S t ar gar d prestavil v nem­
ščino: „Oldenborch — Altenburg". Božanstvo je stalo na stebru 
(sull — Säule), in je v roci imelo „proveysen" (prüfeisen?) in 
„bannerstaff-bannerstab"; dolga ušesa, krono na glavi, škornje 
na nogah; ena noga pa je stala na zvončeku (ščegelci, Schelle). 
Tako se glasi popis Bothov; slika v kroniki pa kaže, da 
„proveysen" ni drugega kakor škit, in „bannerstaff" — sulica, 
okoli ktere se trak vije. Ušesa so živinska, berž ko ne bikova, 
zvončka pa ni videti. Nekteri so božanstvo Prono zmešali z bo­
žanstvom Prove, kterega Helmod (I, 84.) omenja, kteremu so 
bili dobi posvečeni in h kteremu so prihajali vsaki pondelek, ko 
sta knez in viši duhoven pravico sodila in sodbe reševala. Prove 
je bil torej bog pravice, prava, kar že ime poterjuje; ker so ga 
v dobravi častili, in so dobi tudi v slovanskem mythu bogu groma 
in bliska posvečeni, bilo je Prove ime Per u novo; saj sta se 
tudi indijski in germanski bog groma in bliska častila kot varha 
pravice. 
Prono se ima torej ločiti od Prova, in Prono ni bil bog 
bliska, temoč s o In ca, kar tudi škit, sulica in zvonček poterj njej o, 
ker to so pridevki solnčnih božanstev. Kaj pomenja ime Prono? 
To ime najdem tudi na rimskih kamnih nekdanje Panonije. 
Nekteri mythologi so mislili, da je Prono popačeno ime Perun, 
drugi, da je popačeno Prove; nekteri so božanstvo cel6 imeli za 
izmišljeno in so se staremu letopiscu Bothu smejali. Jaz pa mislim, 
da je Botho ime prav zapisal, kakor se je glasilo, saj ima v slo-
vanščini prav primeren pomen. 
V slovenščini se velijo pronarji *) oni posestniki, kteri 
na grajšinskih (allodialnih) zemljiščih stanujejo. Naš slavni 
Miklošič je pri besedi: pronija pristavil: sensus ignotus, 
*) Osebnih imen Pronjar je več po Slovenskem; primeri imenitno plemenito 
rodbino slovaško P r onaj, V novoserbšč, najdeš: p r on jača, Art Birnen. 

ш 
ali iz citatov, ktere je navedel (Lex. IL edit. str. 700) se 
spozna, da pronija pomenja: praedium subditorum, pronijar, 
dominus fundi, Grundherr. Tudi slavni Šafafik (Gesch. der südslav, 
Literat. Ш. z L razd. str. 162.), je pronia prestavil s praedium 
servorum, p roni ar, dominus fundi, in je prav resnično opazil, da 
se pron v koreniki vjema s starovisokonemško: fr6, dominus, 
staronord. freyer, goth. frao, primeri: Fronleichnam — telo 
gospodovo, Frondienst — služba gosposka—Frawe, Frau, gospa, 
staronord. fron (post.) zemlja. 
Pron o se torej vjema v pomenu in bistvu s staronordiškim 
božanstvom: Frey er, in pomenja: gospod, gospodar. Taksne pri­
imke imajo tudi indijska solnčna božanstva in se velč: 19a, do­
minus, lastnik — ihan, eihan — novonemšk. eigen. 
Na kaj zvonček kaže, tega ne vem, ali najdem ga v rokah 
indijskih božanstev, in staroslovenska historična imena Zvonimir 
80 vtegnila po častji zvončekov svoj početek dobiti. Navado z v o n-
čeke na oblačilih nositi, najdemo v jutrovih deželah, in tudi v 
Evropi jo najdemo do 15. stoletja. Cel6 redovniki so je na kapucah 
nosili, kakor se prepričamo iz papeževe breve od leta 1103, po 
kteri je menihom sv. Ambrozija v Milanu dovoljeno bilo: „ferrendi 
tintinnabula in cappis". (Glej Rosenkranz Zeitschrift für Gesch. 
der germ. Völker Halle 1822. L, U itd. Seheible, die gute alte 
Zeit. (Kloster VI. str. 54 itd. 90 itd.). 
Solnčni bog je prinesel v mladoletji veselje, prizvonil ra­
dovanje (primeri Schneeglöckchen), spravil v novozbujeno natoro 
harmonijo, premagal zimske pošasti — burjo, zimo, mokroto; 
prilegajo se mu tedaj prav dobro sulica, škit in zvonec; in ker je 
obrodovitil zemljo, tudi bikova glava ali ušesa, ker ta žival je bila 
Symbol rodovitnosti. 
Ne verjamem, da bi staroslovenska beseda pronja bila iz­
posojena iz staroškandinavskega jezika, temoč jaz mislim, da je 
obče blago, kakor več drugih staronordiških besed, postavim: 
gap, Spalte, Abgrund, slovenski: žep, Westentasche, žepina, ime 
vasi v brezdnu stoječe; gata, Räthsel, slov. gatati; gerdi, Zaun 
Mauer, slov. grad; leika, igrati, plesati, staroslov. lik, ples; laekna, 
heilen, slov. lek, lečiti; lögr, sumpfiges Wasser, slov. lug, luža; 
maeli, Zeitpunkt, slov. mal, do sih mal; maur, Ameise, slov. 
mravlja; naut, Rind, starosl. nut, nutnjak, bik; ramr, röm, ramt, 
stark, slov. ramen, vehemens; romr, Geräusch, Stimme, Gerücht, 
rezijanski: romonit = govorit; serkr, langes Kleid, slov. sraka, 
srakica, srajčica, Hemd; snaeda essen, snad, Speise, slov. snedem; 
stolpi, Säule, slov. stolp; skor, skuar, Schuh, slov. škornje; tal, 
Gespräch, tala, reden, sprechen, slov. tolma, tolmačiti; valdi, Herr­
scher, slov. vladar itd. 

Kakor 80 te besede obče hlago indoevropščine, tako gotovo 
tudi fron — pron, Grundherr pronja, zemljišče gospodarjevo 
— Frone. 
Ko bi pronja bilo iz frone izposojeno, našli bi v slovenščini 
ali fron j a ali pa bronja, ne pa pronja *) Slovanski p odgo­
varja zmirom staronordiškemu /, na primer: flutum, schwimmen, 
slov. pluti; feita, mästen, slov. pitati; fen, Sumpf, slov. pana, 
paneče, pančova, sumptige Gegend; fiskr, Fisch, slov. piškur; 
floti, Kahn, slov. pleta; toera, fahnen, slov. peljati; folk, Schaar, 
slov. polk. 
Fria, die Geliebte, slov. prija, staročeski: Prija ime boginje 
Venere; fylla, anfüllen, slov. polnit; fyr, eher slov. pre — per. itd. 
*) Primeri staronord, frestr, Frist, slov, brišt. 
Isterske drobtine. 
I. otroku v libeli. 
Nanaj, nanaj lipi sini 
Otac ti je gospođin, 
Majka ti je gospica, 
Zibarinka ptičica. 
2. Kada miže (bliska), 
Bog nas očuvaj oda zla, 
I sveti Ilija i sveta Marija, 
I sveta Barbara bndi nam, 
Zagovornica pole Boga, 
Da nas Bog očuva od nesreće. 
3. Eađa gre Istran na pot. 
(Kada pobožni Istran gre na kakšnji dalji pot 
ali, ako ima po noSi iz hiše pojti, se najpervo 
% navadnim križem prekriža, pak drugoč go­
vori :) 
Križ mi je na glave, 
Sveta Marija na strane, 
Angel pole mane. 
Biži, hudobo! od mane, 
Koliko od neba do zemlje. 
4. Tičjl pir. 
(OtroKja.) 
Deršd je donesal derv, 
Kosi<5 je donesal kotlid, 
Kobac je donesal drobac, 
Soja je donesla loja, 
Vrana je donesla graha, 
Klekovac bil je pekovac; 
Pak je prišal županih 1), 
Je rekal to vam je vse nič. 
1) Zaunkönig. 
5. Mačji pir. 
(OtroSja.) 
Diron, diron. 
Mačka je na piru. 
Ena koza gnila, 
Druga červiva, 
Prasac ramez, 1) 
Voli<5 kitež, 2) 
Škopac kolaria 
I vol rošin; 
Ena peč kruha, 
Ena bačva vina, 
Druga octa. 
To je piru dosta. 
1) PrekobSlast, 2) roge na kite, kakor jih 
senske soSevajo.