MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo taupravei Maribor, Gosposka ni. It / Telefon uredništvo 9440, uprave 3480 Uhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja meseCno prejemaa j» upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglas! po eonikn / Oglas« _ ^ eprajeam tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani i Poitnl čekovni račun It 11.400 JUTRA 99 Apetiti japonskega imperializma NA OBALAH TIHEGA OCEANA SMRDI PO SMODNIKU. .Po nekaj mesecih tišine, ki je zavla-Po okupaciji Mandžurije, stote1 Japonska zopet z vso svojo težo v osPredje svetovne politike. Ti rumeni »Nemci« kažejo vedno bolj odkrito svoj ttPerialistični namen zavladati ne sa-jPo nad vso vzhodno Azijo, marveč tudi la ogromnem Tihem oceanu. Morda za-nkrat resne neposredne nevarnosti še ‘> vse pa kaže, da konflikt naglo dozo-• eva \P da bo spopad prej ali slej ne-zo gjb e n. Nevarnost tega spopada je alvečja na Daljnem Vzhodu, kjer se Ja-onci prav tako temeljito pripravljajo za Pad, kakor Rusi na obrambo, To dej-*vo nam najbolj zgovorno dokazuje že da je sovjetska Rusija sklenila z vse-T zahodnimi in južnimi državami: Eston •70kLetonsk°, Litvo, Poljsko, Romunijo, l určijo, Perzijo in Afganistanom bodisi Pogodbo o prijateljstvu, bodisi o nevtralnosti in nenapadanju. Obenem gradi Pirzlično naglo drugi tir na svoji sibirski železnici, utrjuje Vladivostok in mejo na-j.‘aai Mandžuriji ter koncentrira tam ve-K del vse svoje vojske. ,-p "po,pacl nied P n s i j o in Japonsko vWi? ^ lle*z°giben. Japonska hoče na ,. m izriniti Ruse iz vzhodne Azije, -‘j ,.pa °d °hal Tihega oceana, če ne ‘a i drugega, že zaradi tega, ker je ■ »Ja edina velesila (Kitajske danes resno -Meti), ki meji na njene Trm . \^orel°> Mandžurijo, Sahalin). bj a izrinjenje Rusije iz vzhodne Azije I Prineslo Japonski samo politične nos. r a t e š k e koristi, ne pa tudi mož-b! 'tl za kolonizacijo viška svojega pre-. mstva. V mrzlo Sibirijo in tudi v ne jen topleiš° Mandžurijo se toplote vajen-1 vaponc' ne tnorejo izseljevati v več-v ' stevilu. Zato se obračajo njihove oči a. n° holj proti jugovzhodu Tihega oce-’ proti Avstraliji in novi Zelandiji, ki hi h°i ve*’k°hritenska domovina. Tam kolo Pokraj'ine naravnost idealne za Jan nizac’J0- če pomislimo, da živi na 3S0r>nn^Cm ot°teu. ki meri le nekaj nad ■Wn i kvadratnih kilometrov (kolikor 6Sonon^iia .in B°tearija skupaj), preko v ’ ' ljudi (45 milijonov več kakor LhkU?OS!av'3i in potem prav °. razumemo japonske skomine po prvVl 2 el audiji in Avstraliji. tr0v .tecri 267.000 kvadratnih kilome-ko ^ -9^0 kvadratnih kilometrov več milu u?oslavija), pa ima le poldrug li j jwui premvaicev: b0 P°nci so že večkrat in prav nedav-^P°novno zahtevali, da avstralska in 7’90Or‘i nrcbivlcev, druga pa preko !i e ‘ t9. kvadratnih kilometrov z le oko-mihjoni prebivalcev! novozelandska vlada prekliče odredbo, ki prepoveduje Japoncem (in vsem nebelcem) naseljevanje v teh dveh državah, toda brez uspeha. Camborra in Wel-lington vesta pač predobro, da bi s tistim trenutkom, ko bi stopili na tla Avstralije in Nove Zelandije, nastopil začetek konca gospodarstva Evropejcev. In ker pripravljajo Japonci na nedavno od Portugalske kupljenem otoku Timorju v Indoneziji pomorsko bazo, ki bo stala tik pred obalami severne Avstralije, se pripravljajo tudi Avstralci na oborožitev. V Portu D a z'winu bo zgrajeno veliko pomorsko oporišče, zgrajene bodo obalne trdnjave, nove bojne ladje itd. Avstralski generalni štab je pač predobro uvidel, da se avstralska vojska in mornarica ne bi mogli niti en dan upirati napadu Japoncev, in preden bi prispela ve-likobritanska mornarica in vojska iz Evrope, bi bila Avstralija lahko že izgubljena. Prav enako pa so v skrbeh tudi H o-landci zaradi svojih otokov Sumatre, Bornea, Jave, Celebesa, Nove Gvineje, Molukov itd., ki tvorijo vso njihovo kolonialno moč. Toda Japonska se zaradi vsega tega in skomin po pacifični obali Severne Amerike zapleta stalno tudi v konflik z Z d r u--ženi mi državami. Rivaliteta med T o k i j e m in W a s h i n g t o n o m za nadoblast na Tihem oceanu je pač že stara. Prav to je morda edini vzrok neprestanih ameriških in japonskih pomorskih vaj po sosednih vodah in edini povod za ke zapleta stalno tudi v konflikt z Z d r u Ženih držav. Ta načrt je bil le odgovor na slično oboroževanje Japonske, toda prav Japonska, ki je doslej brez oklevanja prekršila vse pogodbe, je poslala Zdru ženim državam ultimat, v katerem zahteva ustavitev gradnje novih bojnih ladij Da Amerika ne bo dovolila vmešavanja Japonske v njene notranje zadeve, je razumljivo. Tako se je spor Japonske za sporom z Rusijo in Veliko Britanijo poostril še z Amerik o. Pa še vse to ni bilo Tokiju dovolj, protestiral je še v P a-rizu proti okupaciji nekih nepomembnih in neobljudenih otočičev v Južnem Kitajskem morju. Tako vidimo, da se Japonska zapleta v konflikt s Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo, Ameriko, Franci-cijo in Holandijo, zavedajoč se pač predobro, da so vse te države, zlasti evropske, trenutno oslabljene zaradi domačih težkoč in mednarodnih napetosti. Vendar je zelo verjetno, da do vojne ua Tihem oceanu še ne bo prišlo, a ozračje le smrdi po smodniku! Kongres druge internacionale ceno sprejeti princip nacionalizma z vsemi posledicami. Belgijec Spaak se je izjavil za diktaturo proletarijata, Bolgar Sakazov pa za sodelovanje s kapitalističnimi vladami. ^VOR DESNIČARJA MAROUETA. — SOCIALIZEM MORA SPREJETI PRINCIP NACIONALIZMA Z VSEMI POSLEDICAMI. *os|A?IZ’ 26. avgusta. Včeraj je nadrli. 113 socialistični konferenci go-SoCj,radikalni voditelj francoskih svoj-, .dčnih desničarjev Marquet. V listi? lzvaianjih je opisal usodo socia-liji i.ftj^anke v Nemčiji, Angliji, Ita-s°Cj j.“bsiji. Bistvena stvar je, da so Do« , 1 prav ta^° nesposobni iti po biol^. 3v°lucije, kakor tudi po poti de-Zemae„ vlade. Socializem ne zav-v°bini°( Ka sta**^a napram bist-soijnj pr°biemom sedanjosti. Če Mus v0z jAnis,i- da fašizem ni blago za iz-r*sni Lna5*rot"o hitlerizem postavil prRDJiu!c'P nad nacionalnega in če S pv ta rasni princip do triumfa, La zopet za daljšo dobo padla ■ fatm j* vsalfcii AMUNDSENOVO LETALO NI NAJDENO. PARIZ, 26. avgusta. Po vesteh iz Tromsoja so raziskovanja na kraju, kjer so bili najdeni ostanki nekega letala, dognala, da v tem kraju, kjer so bili najdeni ostanki nekega letala, dognala, da ne gre za Amundsenovo letalo. BIVŠI ŠPANSKI KRALJ V PRAGI. PRAGA, 26. avgusta. Semkaj je prispel bivši španski kralj Alfonz. V Pragi bo o-iisd anL a MORNARIŠKI MINISTER PODPISAL DEKRET O GRADNJI NOVIH LADIJ. JAPONSKI MANEVER S TIHO OCEANSKO KONFERENCO IN GARANCIJSKIM PAKTOM. WASHINGTON, 26. avgusta. V odgovor na japonsko demaršo, s katero je Japonska zahtevala takojšnjo ustavitev izvajanja ameriškega pomorskega gradbenega načrta, je podpisal mornariški minister sinoči dekret, da se takoj pričneta graditi dve lažji križarki in dve matični ladji za letala. Križarki bosta veljali po 11 in pol milijona, matični ladji pa po 19 milijonov, skupaj torej 61 milijonov dolarjev. Temu odloku bo sledilo gradbeno naročilo za novo orjaško križarko, kakor tudi za 10 torpednih rušilcev in podmornic. LONDON, 26. avgusta. Ni še poleglo veliko razburjenje in vznemirjenje vse ga sveta, ki ga je povzročila Japonska s svojo odločno zahtevo po takojšnji ustavitvi vsega nadaljnjega oboroževanja Združenih držav na morju, že je presenetila interesirane velesile z miroljubnim predlogom, ki naj bi v bodoče preprečil vsak oborožen konflikt v Tihem oceanu. Na zasedanju in stituta za izboljšanje mednarodnih od- nošajev, je predložila japonska delegacija odgovarjajoč osnutek, ki ga je izdelal neki tokijski vseučiliški profesor, V tem primeru gre za sklicanje med-' narodne konference z nalogo, da podrobno prouči vse ukrepe, ki naj bi ustvarili trajen mir na Tihem oceanu. Ta konferenca naj bi sprejela poseben varnostni pakt, v katerem naj bi si zajamčile vse zainteresirane velesile medsebojno vsestransko nedotakljivost. V tem paktu bi bile vpoštevane Japonska, Združene države, Anglija, Francija, Kitajska in Rusija. Ameriški krogi menijo, da se hoče Japonska s tem svojim osnutkom le zavarovati pred očitkom, da izziva s svojo znano ultimativno noto in mornariškimi manevri oborožen konflikt z Združenimi državami. Drugi pa so zopet mnenja, da je bila japonska nota le nekak manever, ki naj bi prisilil Združene države, da sklenejo z Japonsko varnostni pakt. Japonska bi tak« imela proste roke pri napovedanem obračunavanju s sovjetsko Rusijo. V Nemčiji so odkrili novo zaroto ZAROTNIKI SO VEŽBALI ČETE IN SO BILI V ZVEZI Z EMIGRANTI. ŠTEVILO NEMŠKIH BEGUNCEV V FRANCIJI. BERN, 26. avgusta. V Altoni je bila odkrita široko zasnovana zarota proti narodno-socialistlčnemu režimu. Na čelu zarotniške organizacije, ki je razpolagala z velikimi materialnimi in finančnimi sredstvi, je bil baje neki mlad žid. Izvršenih je bilo večje število aretacij; policijska preiskava je v polnem teku in je pričakovati, da se bo val aretacij razlil čez vso Nemčijo, ker je policija zaplenila mnoge dokumente o posameznih vajah te zarotniške organizacije po raznih nemških mestih. Po najdenih dokumentih so stali zarotniki v zvezi z nemškimi emigrant skimi organizacijami v tujini. Oblasti nočejo o vsej zaroti dati še nobenih poročil, ker čakajo na končni rezultat preiskave in na nove aretacije. PARIZ, 26. avgusta. Po sporočilu pariške prefekture znaša število nemških beguncev v Parizu skupno že 5200. V vsej Franciji pa je doslej že 17.000 do 18.000 nemških emigrantov. V sami Alzaciji je nad 10.000 nemških emigrantov. Po poklicih živi v Parizu 160 odvetnikov, 90 umetnikov, 10 banč nikov, 30 zobozdravnikov, 150 zdravnikov, 1080 trgovcev, 370 dijakov. 66 državnih uradnikov, 160 industrijcev In 541 oseb drugih poklicev. Zahteve hišnih posestnikov BEOGRAD, 26. avgusta. Zveza društev hišnih posestnikov kraljevine Jugoslavije je poslala na merodajno mesto spomenico, v kateri zahteva izdajo posebne zaščite, slične oni, ki so jo deležni denarni zavodi po členu 5. zakona o zaščiti kmetov. Po tej zaščiti naj bi bili hiš ni posestniki zavarovani pred prodajo svojih hiš in predčasno odpovedjo kreditov, obenem naj bi se pa tudi omogočilo spremeniti kratkoročna posojila v dolgoročna, pri istočasnem znižanju amor tlzacijske kvote. Na vsak način pa je dolžnost poklicanih delovati na to, da se bo znižala obrestna mera za posojila. Rekonstrukcija italijanske vlade PARIZ, 26. avgusta. Agentura Radio doznava lz Rima, da namerava Mussolini te dni temeljito reorganizirati svojo vlado. Sklenil je imenovati sedanjega londonskega poslanika Grandija zopet za zunanjega ministra. Obenem se bo izvršila tudi nameravana združitev vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva, i Letalski minister maršal Balbo bo iirmno- j vaa za šefa geneunšaesa &afoa vseh tr*k‘ formacij. Grof Cesare del %cclo bo zapustil mesto poslanika v Vatikanu in bo prevzel namesto Federzonlja predsed-stvo senata. Veliko spremembe se pa bodo izvršile tudi v državnih podtajništvih. Konec japonskih manevrov YOKOHAMA, 26. avgusta. Včeraj so bili tukaj končani veliki pomorski manevri japonske vojne mornarice z veliko revijo 150 bojnih ladij, ki so sodelovale pri manevrih. Pred admiralsko ladjo, na kateri je bil tudi japonski cesar, so plule ladje, ki so bile nekaj dni na manevrih južno od Japonske in zaradi katerih je prišlo do razburjenja in protestov v Združenih državah. V času pomorskega defileja je krožilo nad brodovjem 180 pomorskih bojnih letal. S kopnega je opazovalo to največjo parado japonske vojne morna rice ogromno število ljudi. VROČINA V GRČIJI. ATENE. 26. avgusta. V zadnjem času ie v Grčiji neznosna vročina. Solnce pripeka s tako močjo, di so zabeležili pred vVrniŠBfeo v Vttbiji* Celzija y -rasr** V Mariu aru, dne 26. Vlil. 1933. ■ ii i ii■! 111 um a II111 s.. Dnevne vesti Poslovilni večer naših ribičev. Sinoči je priredilo mariborsko ribarsko društvo v lovski dvorani hotela »Orel« slavnostno odborovo sejo, ki je bila obenem poslovilni večer dolgoletnega in zaslužnega predsednika mariborskega ribarske-ga društva profesorja g. Cotiča, ki zapušča te dni naše mesto. Sejo je vodil po-slovodeči podpredsednik primarij g. dr. Dernovšek, ki je v svojem poslovilnem nagovoru predočil navzočim vse vrline in zasluge odhajajočega predsednika g. prof. Cotiča. Slične nagovore so imeli gg. častni predsednik dr. Kraus, prof. dr. Fludernik in prof. Sevnik, nakar se je g. prof. Cotič govornikom zahvalil za laskave besede ter zagotovil, da bo tudi v njegovem novem službenem mestu ščitil interese mariborskega ribarskega društva. Predsedstvo društva je ob tej priliki prevzel g. primarij dr. Janko Dernovšek, kar nam jamči za nadaljnji napredek in uspeh. Naknadno vpisovanje učencev na vseh mariborskih osnovnih šolah bo v petek 1. septembra od 8.—12. ure. V soboto 2. septembra bo šolska maša, v ponedeljek 1. septembra pa začetek rednega šolskega pouka. Mariborski peki so znižali cene kruhu. Ker je cena moki zopet nekoliko padla, so mariborski peki znižali cene kruhu, in sicer belemu na Din 4.25, polbelemu na Din 3.75, črnemu mešanemu pa na Din 3.25. Znižanje cen velja od ponedeljka 28. t. m. dalje. Društvo mariborskih filatelistov ustanovljeno. Pretekli četrtek zvečer je bi v gostilni »Pri Prleku« v Tattenbachov ulici ustanovni občni zbor Društva mariborskih filatelistov. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število mariborskih filatelistov. Za predsednika novega društva je bil izvoljen inž. Mohorčič, za tajnika Žabkar, za blagajnika Grobla-cher, za odbornike pa Miihleisen, Pirhan in Pavlinič. Osnovala se bo tudi posebna mladinska sekcija. Menjalni sestanki bodo vsak četrtek ob 20. uri pri »Prleku«. Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Slovenska ulica. zahtevajte ponudbo od Podravske tiskarne d. x o. * v Mariboru, Gregorčičeva 6 Telefon 20-38 Tiskarna je opremljena z lepimi črkami in okrasnim materialom, šele pred kiatkim je uvedia kot prva jugoslovanska tiskarna nove Inskripcija na ljubljanski univerzi. Na ljubljanski univerzi bo inskripcija od 25. septembra do 4. oktobra. Zimski semester bo trajal od 25. septembra do 15. februarja. Odborova seja krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Odbor krajevne organizacije za V. mestni okraj je imel preteklo sredo zvečer v gostilni Linhartov dvor važno sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki delavstva. Na dnevnem redu je bil razgovor o bližajočih se volitvah v Delavsko zbornico. K besedi so se oglasili mimo funkcionarjev krajevne organizacije tudi zastopniki delavcev in nameščencev, in sicer Rudolf Tumpej, Drago Vojska in Tone Bajt. Rekord v drobni pisavi. Ni še dolgo od tega, ko smo poročali, da je Mariborčanka gdč. Elica Bošnjakova napisala na navadno dopisnico 13.668 črk v 133 vrstah in tako dosegla rekord v drobni pisavi. Ta mariborski rekord pa je zelo bodel v oči Ljubljančane, ki so vselej za vsako stvar zavidljivi Mariborčanom. Ljubljančan g. Stanko Golob se je lotil drobne pisave in tudi rešil začasno čast Ljubljane. Napisal je na navadno dopisnico 14.756 črk v 140 vrstah, torej 7 vrst in 1.088 črk več, kakor gdč. Bošnjakova. Pa se zopet Maribor ni dal Ljubljani. Mariborčan, litograf v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru g. Marko Dolinšek, je iztrgal rekord Ljubljančanom iz rok. Napisal je na navadni dopisnici 3.332 besed s 16.343 črkami v 187 vrstah. G. Dolinšek je napisal na navadno dopisnico torej 47 vrst s 1.587 črkami več, kakor Ljubljančan Golob in 54 vrst z 2.657 črkami več, kakor prva naša rekorderka gdč. Iliča Bošnjakova. Tako ie torej g. Dolinšek s svojim rekordom v drobni pisavi popolnoma potolkel oba prejšnja rekorda in zatemnil slavo gdč. Elice Bošnjakove in Ljubljančana g. Stan ka Goloba. Glasbena šola »Nar. žel. glasbenega društva Drava« v Mariboru opozarja na vpisovanje učencev ob pričetku novega šolskega leta, ki bo 1. in 2. septembra od 15. do 18. ure ter 3. septembra od 9. do It. ure, vsakokrat v šolskih prostorih. Komenskega ulica 9 (bivša kontrola dohodkov v železniški koloniji). Sprejemajo se otroci železničarjev kakor tudi ne-železničarjev. začetniki in tudi taki. ki so v glasbenem pouku že napredovali. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Alba-nežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanovi cesti. Važno za lovce. Podružnica Slovenske ga lovskega društva sporoča lovcem, da ostanejo dosedanji lovopusti še nadalje v veljavi, in da je mnenje nekaterih, da lovopusti niso več v veljavi, napačno. Društvo opozarja svoje članstvo, da so v veljavi dosedanji lovopusti, kakor so zabeleženi na lovski karti. Malo jerebic. S 15. t. m. se je pričel lov na jerebice. Lovci opažajo, da je letos zelo malo jerebic, kar je povzročilo neugodno vreme v letošnji spomladi. Mariborska podružnica SLD apelira radi tega na vse naše lovce, da letošnji odstrel .erebic Čim bolj omejijo. Prenosne isprave za carinska posredništva ima v zalogi: Podravska tiskarna v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, telefon št. 20-38. Obrestne lestvice za denarne zavode, trgovska in industrijska podjetja, šole itd. ima v zalogi: Podravska tiskarna v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, telefon 20-38. Kino Union. Od danes, v soboto dalje najpopularnejša Straussova opereta »Netopir« z Anny Ondro in Ivanom Petrovičem. Pozor! S 1. septembrom otvoritev nove sezone s senzacionalnim velefil-mom »Tajinstvena vrata«, po romanu ..dgarja Wallacea, ki bo pravo presenečenje. Grajski kino. Do vključno ponedeljka najveselejši zvočni film »Zvezde z neba,« sijajno filmsko opereto z Liano Hai-dovo, Gustavom Frohlichom in Szokejem Szakallom v glavnih vlogah. S 1. septembrom se otvori nova sezona s filmom »Ljubezen, diktator mode«. Pri bolezni srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Joseiova« grenčica lahko ' 'praznjenje čreves brez vsakega napo-.m Pri številnih nadlogah ženskega spotei povzroči »Franz Josefova« grenčica naj* boljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. V kavarni JADRAN v soboto in neti E jo fonny Boy Jasi Na gospodinjski in ženski obrtni šoli zavoda »Vesna« v Mariboru se prične šolsko leto 15. septembra. Vpisovanje bo 12, in 13. septembra od 9.—12. in od 15: do 17. ure. Glasbena šola Mladinski dom se otvori 6. septembra v Cvetlični ulici št. 28. Poučujejo se: klavir, gosli, viola, čelo, bas, flavta, klarinet, rog, teorija in harmonija in mladinsko petje (svetno in cerkveno). Cena bo nizka, tako da bo vsakomur omogočeno izvežbati se v tem ali onem instrumentu. P. n. občinstvo opozarjamo, da se poučuje po najnovejši in praktični metodi. Vpisovanje bo od !■ naprej dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 15. do 18. ure. Vodstvo glasben® šole prevzame g. ravnatelj Ludovik d« Comelli. Subvencionirana šola »Glasbena M®' tiča« v Mariboru začne z vpisovanj®0’ gojencev 1. septembra t. 1. Vpisovanj® se vrši vsak delavnik od 9. do 11. in od 15. do 17. ure ter traja do preklica. R®d' ni instrumentalni pouk se začne v četr' tek 7. septembra t. 1. Vsi teoretični pred' meti pa šele s 1. oktobrom. Natančne^ na uličnih lepakih. Velika kavarna. Danes v soboto veselica v znamenju nageljčkov. Kolesarski in motociklistični klub »Pe‘. run« priredi drevi ob 20. uri na verandi pivovarne »Union« družabni večer z raZ' delitvijo nagrad zmagovalcem pri zadnjih dirkah. Vabljeni so člani kluba in prijatelji športa. Razglednice z nedeljske manifestacij® 6. avgusta pri Sv. Duhu na Ostrem vrh® se dobe v upravi »Jutra« in »Večernika* Gosposka ulica 11. Vremensko poročilo mariborske mete* orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazdl toplomer 11.8 stopinj C; minimalna ten*' peratura je znašala 10.6 stopinj C: barometer je kazal pri 16.5 stopinjah 7434 I reduciran na ničlo pa 741.4; relativna vla ga 85; vreme je tiho in jasno. Vremenska napoved pravi, da bo vreme pretežno i®s no in toplo. Svarilo pred nakupom. Včeraj je ^ znan tat ukradel nekemu mariborskem1’ zdravniku 1.200 Din vredno odejo iz avtomobila. Policija svari vsakogar pre° nakupom. Konji so se splašili. Ko se je danes d° poldne vračal domov po cesti poses*1” Ivan Kmetec od Sv. Ruperta v Slov. Ž0'. ricah, so se mu spotoma splašili koni' 11 bližini Sv. Marjete ob Pesnici. V divi®11’ galopu so zdirjali z vozom po njivah ^ se ustavili pred nekim globokim jarke01’ Med vožnjo je padel Kmetec z voza 1° 56 hudo poškodoval na glavi. Prepeljali s° ga na zdravljenje v mariborsko bol°'5' nico. Sam jo je ujel. V zadnjem času so v®0' no pogostejši primeri žepnih tatvin našem trgu. Pred tednom je neka že Perica izmaknila nadupravitelju tukajšr”e bolnišnice g. Stegnarju iz žepa denarni®0 s 700 Din. G, Stegnar pa je sklenil, da 1° bo ujel sam, kar se mu je tudi popoIn°' j ma posrečilo. Ko je bil danes dopold”0 zopet na trgu, se je namenoma sm®1*3 na trgu za kokoši in kupoval piščan®®’ Občutil je, kako je neka roka segla v nJ® gov žep in jo naglo zagrabil. Bila ie i že priletna ženska, ki jo je izroči! stražniku. Žeparica je na policiji odločno z®' nikala krivdo, izročena pa bo sodišču-Velika tatvina. Profesorju g. Žimbr®' I ku, ki je bil iz Maribora premeščen * , Zagreb, je te dni nekdo ukradel iz J bojev, ki jih je imel shranjene na j strešju stanovanja v Gosposki ulici “ J večjo množino perila in dragocene P°s°' j de v skupni vrednosti 8.000 Din. Pr°fev 1 sorjeva žena je opazila tatvino šele :;j Zagrebu, ko je odpirala zaboje. Za vkj j mdci poizveduje sedaj mariborska P° ciia. Tlakovati so zopot pričeli. Med Mariborskim tednom je delo na glavnih ulicah počivalo. Popravljali so samo hodnike in polagali robnike. Pred dnevi pa so pričeli tlakovati Sodno ulico, ki bo že v nekaj dneh dobila povsem novo lice. Umestno bi bilo, da bi prostor med pešpotjo in zidom, kjer raste sedaj visoko grmovje, regulirali in ga nasadili z lepim novim nasadom. Precej visoko so dvignili cesto pred 'Spatzekovo gostilno, pa tudi na nekaterih drugih krajih so jo precej dvignili. Prepoved prireditve koroških Slovencev. Slovenska krščanska socialna zveza na Koroškem je nameravala prirediti prejšnjo nedeljo veliko kulturno prireditev v korist revežev dveh občin. Prireditev pa je Slovencem prepovedalo celovško okrajno glavarstvo. Zveza prosvetnih organizacij koroških Slovencev se je proti tej prepovedi pritožila.- V razlogih za prepoved se navaja, da bi nameravana prireditev povzročila med domovini zvestim nemškim ljudstvom na Koroškem veliko razburjenje, kar bi utegnilo ogražati javnost in red. Navaja se tudi, da so različni krogi protestirali proti prireditvi ter izjavili, da jo bodo kalili in delali nemir. Pri prireditvi bi sodelovali pevski zbori iz Galicije, Žitare vasi, Lipš, Št. Petra na Višinjah, Škocijana, Št. Vida in iz Radiš. Prireditev bi se bila morala vršiti v Mostnikovi gostilni v Galiciji. Na sporedu so bile samo slovenske pesmi in je bil dobiček prireditve namenjen za reveže medgorske in gališke občine. Mornarsk^ sekcija Jadranske straže, Maribor, vabi vse bivše mornarje in mornarske podoficirje na sestanek v gostilni Tscheligi, Glavni trg, jutri, dne 27. avgusta ob 10. uri dopoldne. Iz Nanosa. Danes 26. avgusta ob 20. uri bo v mali dvorani »Uniona« poslovilni večer za našim pevovodjo, na kar se opozarja vse članstvo in vabi k polnoštevilni udeležbi. Predsednik. Tiskovna napaka se je vrinila v naš včerajšnji uvodnik in napravila namesto Bolgarov Romune za revizioniste. Zadevni stavek se mora pravilno glasiti: Nasproti madžarski, nemški, italijanski in bolgarski (ne romunski) zahtevi po reviziji postavljamo zahtevo po reviziji v našo korist. Hišni posestniki in stanovanjski najem- m ^>ru'^vo stanovanjskih najemnikov v Mariboru prosi vse hišne posestnike, io Pra7;na stanovonja, naj jih javi-ima svnin11 '^ ovanjskih najemnikov, ki *trBn in nikov od 18. do"rure VT^ društvo vse stanovanjske najemnike^ se selijo in ne vedo za prazna stanovanja, da jih javno v društveni pisarni. [ moderne črke in okraske, izviren izdelek pive češke črkolivnice. Sokolska društva se pripravljajo. Bo kakor v mestih se je v predvojni dobi b: narodnostni boj v njihovih neposredni’ okolicah. Da poživijo spomin in utrdij* svoje postojanke, so se ptujskemu Sokol skemu društvu pridružila društva na Ptu skem polju, ki prirejajo svoje nastope i: se tako pripravljajo rta svečane dni v se tembru. Jutri, v nedeljo ob 15. uri pri redi sokolsko društvo v Račah svoj na stop. Pri nastopu bodo sodelovali tud Ptujčani. Mariborčani Sokoli in prijatelj Sokolstva pa bodo nedvomno pohitel jutri v Rače v čim večjem številu. Že lezniške zveze so zelo ugodne. Maribor čani se bodo odpeljali z vlakom, ki odha ja ob 14. uri 18 minut iz Maribora. N; svidenje jutri v Račah! Mariborčani na Velikem Kleku. Pret dnevi so se vrnili štirje. Mariborčani ; velike ture po turah v Avstriji: Sonn blick, Grossglockner (Veliki Klek) h Grossvenediger. Sedaj so razstavili sliki v omaricah na »Astoriji« in »Spodnještajerski« v Gosposki ulici, na kar opozarjamo cenjene čitatelje. Mariborskim planincem pošiljamo iskrene planinske pozdrave: F. Pečar, F. Rus, D. Vahtar ir B. Neuman. Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri dopoldne \ mestnem parku promenadni koncert od 11. do 12. ure. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. V Grajskem kinu in kinu Union se prikazuje poleg normalnega sporeda še film Narodne obrane aero meetinga v Beogradu. Kupujte tablice za tombolo vojnih invalidov. Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru, priredi v nedeljo 3. septembra ob 14. na Trgu svobode veliko dobrodelno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen v prid najrevnejšim vojnim žrtvam. Za Din 2.50 boste lahko na tej tomboli zadeli glavne dobitke, in sicer 4.000 Din v gotovini, 1.000 Din v gotovini in 6 tombol po 500 Din ter voz premoga. Nadalje 10 lepih desetink, 20 petink, 40 četrtink, 100 tern in 200 amb. Ce bo slabo vreme, bo tombola preložena na praznik 8. septembra. Udeležite se krasnega izleta. Tujsko-prometna zveza v Mariboru namerava prirediti avtobusni izlet iz Maribora preko Celja v prekrasno planinsko Logarsko dolino v nedeljo 3. septembra. Vožnja velja v obeh smereh le 60 Din za osebo, ža dobro prehrano je preskrbljeno. Zveza Pripravlja tudi avtobusna izleta k Plitvi čkim jezerom in pa k Vrbskemu jeze-m, ’ Volišča za votHve v Delavsko zbornico. Za volitve v Delavsko zbornico bo J06 rednih volišč, volišča po obratih pa še niso določena. V Mariboru bomo imeli 8 rednih volišč, po 1 volišče pa bo v Rogatcu, Šmarjah pri Jelšah, Štorah, Rogaški Slatini, Oplotnici, Konjicah, Šoštanju, Velenju, pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Št. liju. v Slov. goricah, Framu, Rušah, Slovenski Bistrici, Murski Soboti, Dobrovniku, Dolnji Lendavi, Gornji Raduhi, Ljutomeru, Apačah, Radencih, Or-UpOžu, Ptuju, Guštanju, črni, Ribnici na Pohorju, na Muti, v Marenbergu, Slovenj Ztadcu, Prevaljah, Mežici, Dravogradu. Poleg teh rednih volišč bodo poslovala bo vseh onih večjih obratih in tovarnah, ki zaposlujejo nad 150 delavcev, če bodo za taka obratna volišča zaprosili obrat nj zaupniki ali pa katera izmed strokovnih organizacij, registriranih pri DZ. Volitve v zagrebško Delavsko zbornico. Volitve v Delavsko zbornico bodo tudi v Zagrebu. Rok za vlaganje kandidatih list je določen od 15. do 29. septembra. Proti novim obremenitvam. Krajevne °rganizacije JNS za Celje in okolico so uu svojem zadnjem sestanku razmotri-vale o gospodarskem in socialnem programu ter si izvolile poseben odsek. Navzoče članstvo je zavzelo odklonilno stališče bednostnega fonda v dravski banovini iz razloga, ker se ta fond ni uvedel po vseh banovinah in ker so danes delavci in tudi ostali stanovi že preobremenjeni z javnimi dajatvami tako, da novih bremen ne morejo prenesti več. Zahtevali pa so tudi, da se pri javnih delih zaposlijo izključno domače delovne Moči. Gradbena in uporabna dovoljenja. Mekini svet je na svoji predsinočnji seji podelil naslednja gradbena dovoljenja: Mihaelu Bernetiču za gradnjo dvoriščnega stanovanjskega poslopja pri hiši v Koseskega ulici, industrijcu Dragotinu Rogli-'za preureditev prodajalne v Gosposki ulici, tvrdki Zelenka & Comp. za gradnjo prizidka za barvarno in mehanični tkalnici Doctor in drug za prizidavo Manipulacijskega prostora. Uporabna dovoljenja pa so dobili: Maks Udovič za grajeno visokopritlično stanovanjsko hi-50 v Mejni ulici, Frančiška Tomšičeva ** adaptacijo hiše v Cankarjevi ulici, ^ednarodna transportna družba »Mer-za zgrajen prizidek na dvorišču na fneljski cesti, Bogomir Divjak za zgra-trgovski paviljon v Tattenbachovi Ivan Kos za dvoriščno posiopje v ^rxovi ulici, Franjo Luknar za visoko-britli&K, hišo v Tomšičevi ulici, llona rasova za enonadstropno vilo v Tom-jicevj ulici, Josip Haupt za prizidek pri ! 1 v Frankopanovi ulici, Ivan Živicza jsarniško skladiščno poslopje v Smeta-uHci, Viljem Abt za napravljeno j strešie v Kejžarjevi ulici, Anton Ko-f za preurejeno gospodarsko poslopje z gizarsko delavnico v Smoletovi ulici, v Lakner za paviljon za branjarijo Magdalenski ulici, tvornici »Jugosvila« tvrrft^6110 linico v Motharjevi ulici in siri j,v ^e'enha & Comp. za zgrajeno adišče v Linhartovi ulici. ^Dohodki carinarnic v naši banovini. doivvJ? 'ansh™ so se v letošnjem letu Šal T car’narn'c v naši banovini zvi- Vj-1' povečanje pa je posledica po- ^ anja skupnega davka na poslovni proste ln ne morebiti večjega uvoza. V me-liiftU ma-'u 80 znašali skupni doh. 14 mi-j n°v 200.000 Din, lansko leto 13 mili-1300.000 Din, junija 12 milijonov iulii L'n> lani 11 milijonov 500.000 Din, 13 ‘*.&a. 13 milijonov 200.000 Din, lani dal nov 7-000 Din. Skupni davek je 1 ..V Maju 2 milijona 700 Din, lani samo 300 400.000 Din, v juniju 2 milijona liju ? P.’.n> ^aJli 1 milijon 300.000 in v jti-k>r ^!!'iona 500.000 Din, lani pa 1 mili-'^00.000 Din. t, m n^' sejem. Na svinjski sejem 25. ie bilaS° r>rll>eliali 186 prašičev. Kupčija Živaij p6*0 dobra in je bilo prodanih 112 s'ednie. En€ m'a pa se zato postavi pred vso Evropo z eno j najmodernejših klavnic. Vprašanje klav-; nic je javno veterinarno sanitarno vpra-: sanje, ki je ponos veterinarjev, kajti ve-j terinarji lahko pokažejo na tisoče in ti-! terinarji lahko pokažejo na tisoče in tiso j .oosejane po celem svetu. Pa tudi druga ' mesta uvidevajo potrebo modernih klavnic, ker so si v svesti važnosti teh zavodov za prebivalstvo. Prav kmalu se bodo morale v to odločiti tudi večje letov! ške in zdraviliške občine. Torej čakajo naša mesta še velike naloge, ker se povsod kaže potreba modernizacije higieničnega pridobivanja mest. V Nemčiji so na klavnicah celi znanstveni zavodi Na klavnici v Berlinu deluje nad 120 veterinarjev, ki imajo vsi polne roke dela. Nastaja znanost o klavnicah, na fakulte tab nastajajo cele stolice za klavnično ve do, n. pr. v Manoveru itd. Isto se opaža tudi v drugih državah. Ta razvoj bo prikazan tudi na veterinarski razstavi v Ljubljani za časa jesenskega velesejma od 2. do 11. septembra in bo zaradi obilice materiala zelo zanimiv, Obup mladega dekleta. Pri nekem posestniku na Rogozi pri Hočah je služila že več let za deklo 21-letna Angela M. Že pred leti se je seznanila z nekim železničarjem. Njuno prijateljstvo, oziroma ljubezen, pa ni ostala brez posledic. Že lani spomladi je Angela povila krepkega dečka. Odkar je bila mati, se ni nien izvoljenec več brigal za njo in se je med tem časom preselil tudi v Maribor. Zadnjič jo je obiskal lani v novembru. Angela si je to zelo gnala k srcu. Predvčerajšnjim se je odpravila v Maribor, da ga obišče. Iskala pa ga je zaman. Izvedel je, da ga išče in se skril pred njo. Vse to ji je povedala njena znanka. Vsa obupana je zapustila mesto in se napotila proti Dupleku. Ko je dospela do mosta, se je pognala v deročo Dravo. Njeno dejanje so opazili delavci, ki so delali na bližnji njivi in ji takoj priskočili na pomoč. Nezavestno so izvlekli na suho in jo tako rešili prostovoljne smrti. Sv. Duh na Ostrem vrhu Sv. Duh na Ostrem vrhu. Šolska mladina, ki o počitnicah ni počivala, se je v nedeljo 20. t. m. prav posebno izkazala s »Siroto Jerico«, igro s petjem v štirih slikah. Igrali so jo pod okriljem J RK na šolskem odru. Uspeh je bil vsestransko prav zadovoljiv. Navzoči gostje iz Maribora, kakor tudi domačini, so se prav pohvalno izražali nad dobrimi igralskimi močmi. Po igri so bili vsi igralci brezplačno in prav dobro pogoščeni. Zavedna narodnjakinja gospa Matilda Kajzer-jeva, po domače Hobnarjeva iz Vurmata, je pripravila mladini prav okusen prigrizek s potrebno pijačo — malinovcem. Dobri gospej prav prisrčna hvala! Kdor Kdor £ I Zakaj ne počiva planinec, čeprav se že vzpenja dobre štiri ure? Ali ni utrujen? Nikakor ne! Saj on je odlične bonbone in g V ti osvežil-tv.j// jejo inkre-nt Ih* pijo. počuti se bolje, ta je dobre volje čudo osvežuje, se prileže, prija. __ Proizvod : Union, Zagreb Ob 16. uri je strelska družina priredila svoje prvo nagradno tekmovanje, ki je prav dobro uspelo. Najboljše uspehe so imeli gospodje: Mavrič Ivan iz Maribora, Donik Ivan, Mavrič Stanko in Domk Gregor, vsi od Sv. Duha. Prejeli so prav lepe nagrade in s tem dosegli, da bo za prihodnje tekmovanje še večje zanimanje in hujši boj! Maniiestacijski izlet dne 6. t. m., ki so ga priredila društva iz Maribora k Sv. Duhu, je napravil mogočen utis na naše zaledje! Preje Sv. Duh popolnoma zapuščen, je kar nekam oživel. Ne mine dan, da bi bili brez izletnikov, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Vsak izletnik se samo čudi, kako je to mogoče, da že pre; ni vedel za Sv. Duh, ki prekaša po svojih krasotah druge, veliko bolj obiskane izletniške točke. Gotovo je, da kdot je enkrat prišel na naš vrh, ni prišel »že< zadnjič, ampak ga bo obiskal še večkrat. Na plan, da vas zima ne prehiti! — J. K. Prvi muropoljski praznik na Cvenu Na vaseh Murskega polja je veselo vrvenje in vse se pripravlja na naš prvi kmečki praznik, ki bo v nedeljo 3. septembra na Cvenu pri Ljutomeru. O tem kraju pravi narodna pesem: »Jas pa gren gor na Cven, tan za fajn dikline ven ---« Pri proslavi tega praznika bo v posebnih oddelkih sodelovala naša mladina. Fantje na iskrih konjičih bodo sestavili konjenico. Prikazala se bo zopet stara noša, kakršno so nosili naši dedeki in babice v svojih mladih letih. Moški so imeli široke iz domačega platna napravljene hlače »brgiiše« imenovane, belo srajco in žametni telovnik s srebrnimi gumbi, na glavi pa klobuk z ozkimi krajniki. Ženske so nosile široka pisana krila, na glavi pa bele peče. Žal, da so vsi domači izdelki izginili in danes vidimo samo svilo. Na kmečkem prazniku se bodo pri sprevodu pokazali naši fantje in dekleta na vozovih in nam bodo predoči-le razne žive slike iz vsakdanjega življenja muropoljskega kmeta, kakor: mlatitev, žanjice, trije, gostijo, trgatev itd. Naš domači pesnik Peter Skuhala, ki je pesnil v muropoljskem ali panonsko slovenskem narečju, pravi v popevki »Na Cven« med drugim tole: če si ne gizdav liibi prijatel, zbiksaj si črevleke, hlače natekni, pruslik skrtači si, siikjo obleči, s kapoj pa krznatoj glavo pokrij. Vzemi še palco ino cigaro; to pa ti še povem, idema k fajn liiden; radi veseli so, vsegdar pošteni, radi postrežejo svojin, to ven. V popevki nadalje opeva razne Cve-narje, govori o njih bogastvu, ki imajo v žepu srebrne, v škrinji pa zlate, v kleti pa sodov sto, do dna nalitih, rujnega vin-čeka, sladke kapljice. Ko jih vse zaporedoma opiše, pravi ob koncu popevke: »Spozno poštene si cvenske rojake, rad boš šo, to pa znan — odada na Cven«. Kmečkega praznika, ki je pod pokroviteljstvom našega rojaka g. senatorja dr. Miroslava Ploja, se udeležijo gg. minister Pucelj, ban dr. Marušič in več narodnih poslancev. Na praznik pa vabimo tudi vse sosede, prijatelje in znance. Vse bomo gostoljubno sprejeli in pogostili poleg drugih dobrot tudi z gibancaml in krapci. Tega pa marsikateri ne pozna. Je to naša narodna jed in se vsakemu tujcu dopade in slovi prav tako kakor naša šlahtaa ljutomerska kapljica. Električne sile v naši državi Ogromno bogastvo vodnih sli. Naša banovina ie na prvem mestu. Po prevratu je v premnogih krajih naše banovine zasvetila električna luč. Dobile so elektriko nmoge vasi in celo kraji, ki se jim o elektriki še pred desetletji ni niti sanjalo. Skratka, za elektrifikacijo v naših krajih je bilo mnogo storjenega, od kar je bila zgrajena falska elektrarna in odkar se je povečala elektrarna v Velenju. Naša država ima ogromno bogastvo na vodnih silah. V Evropi je s svojimi skoro 3 milijonskimi konjskimi silami pri nizki vodi in s svojimi skoro 9 milijonskimi konjskimi silami pri srednji vodi na prvem mestu za Francijo in Italijo. Od vseh teh ogromnih vodnih sil pa je doslej izkoriščenih okrog 200.000. Največ vodnih sil ima predvojna Srbija, njej sledi Bosna, savska banovina, največ vodnih sil pa je izkoriščenih v Dalmaciji. Drugi izvor električne sile pa je premog. Poleg tega pa bi mogla naša država u-porabljati za pridobivanje električne energije še les, špirit ter zemeljski plin To bogastvo je v zadnjem času tudi precej dvignilo razvoj naše industrije in pa-rastlo je tudi število elektrarn. Ob koncu- leta 1931. je bilo v naši državi 618 industrijskih in zasebnih električnih central. Od teh je bilo javnih in mešanih 327, industrijskih in zasebnih pa 291. Po pogonu so se delile centrale na paro, ki jih je bilo 249, na dizlov motor", ki jih je bik) 170, na vodo, ki jih je bHo 108, na plin 27, mešanih pa je bik) 64. Po moči in velikosti pa so bile 302 elektrarni s 15 do 50 kwh, 120 s 100 kwh, 146 s 30(1 kwh, 45 s 500 kwh, 42 s 1000 kwh, 55 oc' 1000 do 10.00 kwh, z nad 10.000 kwh pt 7. Statistika nam pove, da prevladujeji majhne in srednje elektrarne. Sfcupn efekt generatorjev vseh central je znaša! 446.679 kilovatnih ur, od česar je odpadlo na velike centrale 358.797 kwh. Vsa električna proizvodnja vseh central pa je znašala 777 milijonov 558.000 kilovatnih ur. Dravska banovina, ki ima 123 elektrarn je proizvedla 247 milijonov 620.000 kwh in je v proizvodnji na prvem mestu v naši državi. Na zadnjem mestu pa je var-darska banovina, ki je s svojimi 25 elektrarnami proizvedla 8 milijonov ,370.000 kilovatnih ur. Nemška narodna manjšina med Slovenci Nove gorostasne laži v nemškem tisku Mi, ki živimo v vsakdanjih' najožjih stikih z našo nemško narodno manjšino, kakor smo živeli istotako ž njo v časih, ko je še bila »večina«, ko se je ona sama smatrala za »Herrenvolk«, nas pa obkladala z »windische Sauhunde«, pač moremo, primerjajoč tedanje čase s sedanjimi, dobro presoditi, ali se dejanski godi kaka krivica nemški narodni manjšini med nami in ali je njeno narodno življenje med nami slabše od nekdanjega našega narodnega življenja pod njimi in današnjega življenja naših rojakov pod njihovimi brati onstran meje. Zato ostajajo brez vsakega vtiska na nas vsi oni bobneči protesti in tirade, ki jih od časa do časa spuščajo v vnanji svet razni »odposlanci« svetovnega mnenja in »mednarodne pravičnosti« zaradi »neznosnega položaja« nemške narodne manjšine med nami. Zanimajo pa nas vendarle, a ne najmanj zato, ker nam ti protesti in tirade odkrivajo kar najjasneje resnično duševnost naših nemških manjšincev, katero drugače le-to tako skrbno skrivajo pred nami, pred našo javnostjo. Saj so vendar oni sami tisti, ki so poučili one »odposlance« o svojem »neznosnem položaju«. In tak glasnik naše »zatirane« nemške manjšine je tudi oni Friedrich Hussong, ki je v letošnjem mesecu juliju potoval po naši državi in proučeval položaj naše »nemške narodne manjšine« ter sedaj v »Berliner Lokal-Anzeigerju« rohni proti naši državi kot raznarodovalki našega nemštva, prav posebno pa proti nam Slovencem, ki smo v tem pogledu baje najhujši. V dopisu iz Ljubljane je obdelal vso ostalo Slovenijo, Kočevje pa si je prihranil za poseben dopis. Pod naslovom »Pri Slovencih« piše tako-le: »Trorazceplieni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali kakor pravi pred kratkim zakonito zasidrana uradna legenda, v troedini Jugoslaviji se nemškim manjšinam vkljub slovesno dogovorjenim določbam o manjšinskem varstvu godi zelo slabo. Najslabše pa se jim godi v zapadnem, v slovenskem dehi ju-goslovenske države. »Zdi se, da je to železen zakon nesreče: čim manjši narod, tem brezobzirnej-ša je njegova raznarodovalna politika proti narodnim drobcem, ki imajo nesrečo, da so bili po nevednosti in brezvestnosti versailleskih, trianonskih in saint-genmainskih rokomavhov zapisani njihovi samovolji. Temu žalostnemu zakonu pač odgovarja, da se po vojni nemška manjšina nikjer niso huje, morda nikjer tako hudo zatirale kot v Sloveniji, bivši Kranj ski in priklopljeni ji južni Štajerski. »Kamor se pride, v Mariboru ali Cehu, v Ptuju ali Ljubljani, povsod označujejo sliko položaja iste glavne poteze: pred • ojno večinoma silno velike nemške večine so z vsemi sredstvi izpremenjene v-kar majslabše manjšine in te izpoložene politiki razkrajanja in šikan, ki često 11-činkuje tem močneje, čim manjše in ma-lenkoslnejše so njene umetnije. »Kje so — da se o nemških uradnikih niti ne govori — nemške šole, ki so vsepovsod cvetele do leta 1919? Razdejane, iztrebljene, oropane, poslovenjene. V najugodnejših primerih spominja nanje kaka nemška »paralelka« na slovenski državni šoli, v kateri se nemški šestletni otroci mučijo s tremi pisavami: nemško gotico, latinico in srbsko cirilioo ter jih slovenski učitelji — nemške so zapodili — ki sami ne znajo nemški, med dragim baje poučujejo tudi nemščine, do petega šolske-gajeta. Na tej za duhovni in duševni razvoj otroka najvažnejši točki popolnoma preneha nemški pouk. Toda tretjina vseh nemških otrok ostaja tudi brez tega klavrnega videza upoštevanja njihove narodnosti in praktično sploh ni niti enega v resnici’nemškega osnovnošolskega razreda v .vsem slovenskem oblastvenem !« sa”**v°Mstvenem področju. 0 me-in srednjih šolah niti govora. dela in -,late m0ri narod- In t« „ rtfJrVJl nuT??’ ki ima treti’llO svoj- h^awL??ant n^° državno ob!asti° in .zahteva zanje pravice, ki jih sam od reka svojim nemškim manjšinam tako slovesno sklenjene^,ogodbe o manj- šmsken3wyatstyu. »Kamor se pride, ista beda. »V Mariboru, prastarem nemškem mestu, ni več ne meščanske ne strokovne ne srednje šole. Dali so jih Slo vencem. Samo tri one proslule »paralelke« na slovenskih državnih šolah. Nemškega učitelja sploh nobenega. Posest nemške narodne skupnosti oropana. Imet je in hiša nemškega gledališča in kazinskega društva z gledališčem vred — da, kako se to pravi? — poslovenjeno. To gledališče je bilo pač najlepša hiša v Mariboru; vidi se to še na njej. Sedaj je zamazana in zapuščena, dasi jo uradni vodnik po »Mariboru« (tako v izvirniku) s ponosom imenuje »narodno gledališče« in s ponosom omenja, da se je otvorilo 1. 1852. z opero »Marto«, kakor da je bilo to neko slovensko narodno dejanje, in da se je leta 1902. preuredilo in preopremilo, kakor da niso storili tega Nemci. Nemški dijaški dom — odvzet in poslovenjen. Nemški dekliški dom — odvzet in izročen Slovencem. Nemška društva razpuščena, pri čemer je celo skupna naročba na »Gartenlaube« in »Die Woche« veljala za državi nevarno društvo. Treba je bilo tričetrtletnega procesa, da se je zopet dosegla ta pogodba. Nemški tisk iztrebljen. Samo nekdanja »Marburger Zei-tirag« še izhaja, toda kot »Mariborer Zei-tung«, katero kupujejo Slovenci, Slovenci vodijo, nemški pisano, — tem hujše. Spomenik Tegettbofa, ki je bil rojen v Mariboru, — je izginil. Spominska ploča na hiš, nemškega pesnika Kernstocka — oskrunjena. Jahnov spomenik uničen; na njegovem mestu spominska plošča na neko bajevno stoletno slovensko suženjstvo pod Avstrijo. To je nemški Marburg pod slovenskim gospodarstvom. »Kakor tu, tako tudi drugje. Staro nemško vinorodno mesto P e 11 a u — Ptuj se zove danes in kmalu bi se bil zato peljal mimo njega — nična niti ene nemške šole več, niti nemške »paralelke« s slovenskim učiteljem, ki bi na podlagi svojega bednega učnega uspeha v nemščini upal napraviti karijero. »Celje, staro nemško Celje, tudi nima deset let sem niti ene teh baje nemških paralelk, kjer se nemški otroci slovenski poučujejo in od petega šolskega leta dalje ne smejo več slišati niti besede nemške. Saj je bilo v tržiču. M a h r e n h o 1 z u (pač Marenbergu), tik ob avstrijski meji, kjer so štiri petine prebivalstva nemške, kjer je slovenski učitelj nemških otrok pod prisego izpovedal, da je otrokom po ukazu svojih pristojnih oblasti moral z zagrozitvijo kazni prepovedati, da bi v učnih odmorih, ali ko gredo v šolo in iz šole, govorili nemški ali tudi samo pozdravljali po nemško. V Celju se je Nemcem odvzel njihov popolnoma z zasebnimi sredstvi zgrajen »nemški dom« in se pretvoril v osrednje pošlo ven jevališče. Rop se je pred sodiščem utemeljil in odobril z razlogom, da je brezodškodninsko odvzetje upravičeno, ker njegov namen kot središča nemštva nasprotuje »nravnosti«. Da so se v Celju po mariborskem zgledu razdejali spomeniki in spominske plošče nemškemu pesniku Seidlu — to samo mimogrede. »Tu v Ljubljani, najobljudenejšem, da, glavnem mestu Slovenije, seveda vse to v vse večji meri. Nobene nemške šole, nič nemškega tiska. Zato pa je znanje nemškega jezika tu, kot v Mariboru ali Celju ali Ptuju, tako samo ob sebi umljivo, da n. pr. misli ravno naš bivši rojak Ernest Toller, da si izbavi tu svoje poslovne stroške, ko jim na mestnih ogla-siščih nudi predavanje v nemških razmerah v luči svoie modrosti. Kje bo neki predaval? Na Kongresnem trgu v bivši nemški kazini, katero so odvzeli Nemcem, da so jo dali slovenskemu avtomobilskemu klubu? Ali v nemškem gledališču, ki so si ga Nemci sezidali s svojimi zasebnimi sredstvi, ki so ga jim pa tudi odvzeli? Ali v hiši Filharmonične družbe, ki so jo Nemci sezidali leta 1702. in so v njej nad dvesto let vzdrževali s Hasanovim in Beethovnovim imenom zvezan umetniški zavod, ki je bil med najpomembnejšimi v Avstriji? Sedaj je iz njega nastala slovenska filharmonija,ki je njen predsednik ob bivšem Beethovno vem jubileju tedaj za vselej tako-le opredeli! slovensko kulturno stališče: »Beethovnova in Bachova glasba sta za nas Slovence strup.« Toda nemška godala in nemško glasbeno knjižnico z rokopisom simfonije, ki jo je Beethoven sam posveti! ljubljanskim Nemcem, so vendar obdržali. »Ali hočete še več takega? Na sto krajih povsod isto. Poleg nemških osnovnih šol in otroških vrtcev so Slovenci uničili vse nemške meščanske šole, potem vseh pet nemških gimnazij in dve realki, tri nemška učiteljišča in vse strokovne šole ali pa jih izpremenili v slovenske. Z odloki prosvetnega ministrstva in velikega župana meseca novembra 1924. pa je bilo prepovedano vsem uradom izdajati potne liste in vize za dijake neslovanske na- Muho-lovec AEROXON polovi vse® 106.000. Toda leta 1921. so jih Slovari našteli samo še ne celih 40.000. To ie humbug, kakor se vidi, če se potuje P° deželi. Toda zasleduje se strastno nameri' da se nemško narodno in kulturno ozeri' Ije v Sloveniji ne izpremeni samo v P®* kopališče šol, temveč v pokopališče Km' ture tega stoletja starega obmejni ■nemštva.« Kakor že rečeno, nas take bombaš tiču® tirade o naši »zatirani nemški narod® manjšini« prav nič ne ganejo, prav nič®* vznemirjajo, ker le predobro verno, f.5 jim godi neizrečeno bolje, kot se godi n* šim narodnim manjšinam pod tujim spodstvom in še posebej pod gosP°“' stvom tako kričeče protestirajočega n®1" štva. Toda zanimajo nas. ker vidimo njih pravo dušo tistega našega in vnauie' ga nemštva, ki v vseh grozotah sv«* tovnega vojnega požarja ni ničesar ^ zabilo, pa tudi se ničesar naučilo. Ti Id*! čeči protesti nam govore le prejasuo, kril se skriva pod ovčjo kožo, ki jo naši Netf' ci nosijo danes navlečeno čez svojo pr®' vo, prirojeno. Čim več takih protestom tem bolje jih bomo spoznali. Resnica P3 itak leži pred nami in vsem svetom 1,3 dlani! Sokolstvo POZIV MARIBORSKE SOKOLSKE ŽUPE. Mariborska sokolska župa poziva svoje edlnice in njih članstvo, 113] se udeleži v čim večjem številu jutrišnjega manifestacijskega zborovanja na trgu v Veržeju. Zborovanje ima karakterističen značaj proti revizionističnim težnjam Madžarov. — Prav tako poziva mariborska in okoliška društva, naj se v čim večjem številu udeleže jutrišnjega nastopa v Račah. Odhod iz Maribora s popoldanskim vlakom ob 14.18. Sokolski nastop v Račah. Mariborski Sokoli in prijatelji Sokolstva se zberemo v nedeljo 27. trn. ob 14. pri na Glavnem kolodvoru, odkoder se odpeljemo z vlakom v Rače, kjer priredi tamkajšnje agilno Sokolsko društvo svoj letošnji javni nastop, združen z veliko sokolsko veselico. Pričetek nastopa bo ob 15. uri. Naj pohite tega dne v Rače tudi naši Mejaši, strelci, narodni obranaši in pevci nacionalnih pevskih društev. Obiščimo vsaj enkrat v letu tudi one na našem zelenem Dravskem polju. Naša zavednost in naša slovenska pesetp naj tudi v Račah enkrat na leto glasno zaori. Rušani in Šentiljčani se peljejo v Rače z avtobusi,. Mariborčani ne smemo zaostati za njimi' Zatorej v nedeljo na veselo svidenje v Račah pri sokolskem nastopu. Sokolsko društvo Maribor III. poziva članstvo, ki se namerava udeležiti septembrskih ptujskih proslav, ki bodo od 8. do 10. septembra v Ptuju, naj se javi pri br. blagajniku vsak dan od 19. do 20. ure v društveni sobi do 29. trn. Telova-deče članstvo ima brezplačno vožnjo ter mora plačati 6 Din za znak in legitimacijo, ostalo članstvo, ki ima četrtinsko vožnjo, pa mora plačati za znak in legitimacijo 8 Din. Občinstvo ima polovično vožnjo, plačati pa mora za znak in legitimacijo 11 Din. Znaki veljajo kot prost vstop k vsem prireditvam. Šport ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJ0' Na igrišču SK Železničarja ob 10.: tfe(J narodna rokometna tekma SSK Marati : T. D. Ostmark (Gradec). Na igrišču ISSK Maribora ob 16.: 1 narodna nogometna tekma ISSK Mari®0* (juniorji): SK Sturm (Gradec) juniorjl Na igrišču ISSK Maribora ob 17.: ©5“ narodna nogometna tekma ISSK Mari®0* I.: SK Sturm (Gradec) I. Medklubski odbor LNP, službeno. J* venstvena tekma mladin ISSK Marib^/ SK Rapid, ki bi se morala odigrati v nedeljo dopoldne, se preloži na poZrie* čas. Tajnik. SK Rapid v Murski Soboti. Maribd^l Rapid gostuje jutri v nedeljo v Soboti ter bo odigral proti SK Muri W jateljsko tekmo. Medmestna nogometna tekma Zagf"1’' Beograd bo v četrtek 31. t. m. z Za*1* bu. Ljubljana: Gradec. V soboto 9. tembra bo v Gradcu medmestni PlaV^ ni dvomatoh med Ljubljano in Gra^ce Lahkoatletske prireditve v jesetri^ sezoni. 3. septembra: Tekmovanje za PrV , stvo klubov Maribora: ISSK MarlD°r' SK Rapid; SSK Maraton : SK Želez1" čar. 24. septembra: Tekmovanje za PrVCtl, stvo klubov Maribora: SSK Marat°".‘ SK Rapid; ISSK Maribor: SK Želez"1 čar. g I. oktobra: Tekmovanje za prvenst^ klubov Maribora: SK Železničar : SK K pid. ISSK Maribor :SK Maraton. 15. oktobra: Pohorski tek. Izvede Maraton. 5. novembra: Cross country juniori^ Izvede SSK Maraton. c, 1. decembra: Tek osvobojenja za Vari* terjev pokal. Izvede ISSK Maribor. S# Smrt zaradi dlake v nosu. V bolnišnici v Gmiindu je umrl 40 letni pek Steinhauser, ki je bil znan v mestu in najširši okolici kot pravi atlet in nepremagljiv borilec. Pred dnevi si je a- pulil iz nosa majhno dlakico iti se > tem inficiral. Nastalo je zastrupljeni®^ vi. kateremu je tako zdravi in močniL vek v dveh dneh podlegel. v M a rib'o ru, 'dne 26. VTIT- MarJForsKt »VE CETTNrK« lulri Stran F* Mali o Pazn o . POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po !>krajno_ zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev Vetrinjska ul. 22. nasproti •vrdke V YVeixl. JOSIP NEKREP, cesarski mojster in podjetnik, Maribor. Smetanova ulica 59, prevzema vsa dela v mestu !n na deželi z in brez materi-J.a* Za predajo naročil po nizki ceni se priporoča — Josip Nekren. 2294 „ JOS TICHY IN DRUG. tvonces. elektrotehnnično po joetje, Maribor. Slovenska pV i .*e*- 27—56. proizvaja eiektroinstalacijc stanovanj-sKih hiš. vil. gospodarskih ooiektov. zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-jiraiacijskega blaga po kon-Kurecnih cenah. HALO. HALO! KAM PA, KAM? čisto kratek, prijeten in krasen izprehod proti Kamnici v restavracijo Kosič. Krasen vrt. radio, gramofon, izvrstna postrežba, zmerne cene, do bra vina, mrzla in gorka jedila. Na obilen obisk vabi gostilničar. 3025. POBIRAM NEVIDNO ZANJ. KE pri svilenih nogavicah. Kor-mann nas!.. Gosposka ulica 3. 3099. VPRAŠAJTE ONE, ki so nas že obiskali, in tudi Vi boste radi pozabili svoje skrbi pri nas. Graščinski vinotoč Vurberg. 3108. TRAJNI KODRI DIN 100.—, rriziranje Din 6.—, striženje Din 6.—. dijaki Din 3.— pri Marici Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska ul. 11. 3118. GOSPODINJAM! Kaj mesarju je reklama?! Dobra roba sebe hvali sama: »Četudi zdaj še vlada kriza, ni nikoli prazna naša miza!« JOŠKO MOČNIK, novootvor-jena mesnica na vogalu Kettejeve ulice in Radvanjske ceste. 3134 MARTIN SAFRAN. seno-črkoslikar, pleskar in li-Maribor. Slovenska ulica Prevzema vsa v to stroko ^Padajoča tlela ter jih izvršuje “£bro in poceni. 2925 ,. OPOZORILO 'arujte se moljev, zato pro aaiajte obnošene obleke, *ev-‘Je> godala, knjige, porcelan starine itd. v Grajski starinar->i. Gg svobode 1. Plačaie na.iholje. 2572 .KUPIM STARE URE. ziato ,n srebro, zastavne li- stPiri d’ l;deluiem nezlomljiva nai-enVj '?ravila izvršu}em trJM Ig!laC Jafl' Qlavni i££^_Maribor. 2823 LENARŠKA AVTOPROMET-NA DRUŽBA pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je radi slabe frekvence do na-daljnega opustila vožnie Sv. Rupert in Zg. Cmurek. 3137 BRANJARIJO na zelo dobrem kraju prodam. Naslov v upravi »Večer-nika«. 3081. MOŠKO KOLO »STEYR« naprodaj. Aleksandrova cesta 57-1., na dvorišču. 3083. NAJBOLJŠI PARADIŽNIKI ZA VKUHAVANJE pri tvrdki »Vrt« Džamonja, sedaj v konkurzu. Dostavlja se na dom. Cene izredno znižane. Istotam najrazličnejše cvetlice po izredno znižanih cenah. 3088. KOMPLETNI PLETILNI AVTOMATI ZA NOGAVICE ugodno naprodaj. Vpraša se pri Robausu, pek.. Koroška cesta 24. 3096. PRODAM DVE VIOLINI. Vprašati Kejžarjeva ulica 4, Maribor. 3112. Le še nekaj krasnih kratkodlakih NEMŠKIH PTIČARJEV (lovskih psov), 6 tednov starih, odda uprava graščine Zgornji Ptuj. 3109. lokal LOKAL tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48. mizarstvo. 2771 V našem LEPO, VELIKO DELAVNICO IN GARAŽO pripravno tudi za skladišče, v centru, oddani v najem. Vprašati pri hišniku, Gospos-ka ulica 11. 3018 Sobo odda VELIKO SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Dravska ul. 8. 3101. SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Koroška c. 43. 3105. KRASNA NOVA HIŠA v okolici Celja na prodaj. Tri sobe, kuhinja, predsoba, vrt. Cena 60.000 Din. Pojasnila, Betnavska cesta 1, Maribor. 3128 DVE ŽIMNICI skoraj novi, poceni na prodaj. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica št. 26. 3129 PRODAM SINGER« krojaški šivalni stroj. Tovor-niška ul. 26, vrata 8. 3133 RAZGLAS. Enodružinska vila z vrtom 800 kv. metrov v Ptuju na prodaj. Kupnina se lahko položi z vložno knjižico kakega denarnega zavoda v Ptuju. Kupec lahko prevzame posojilo 43.000 Din, ki se odplačuje v mesečnih obrokih tekom 15 let. Ponudbe je poslati mestni upravi v Ptuju do 20. septembra t. 1.___________3107 TRAJNE KODRE zdelujem v svojem salonu z jiajnovejsim, svetovno paten-, anim aparatom po sistemu, t »na naslednje prednosti: • Popolnoma varno grejenje ,.v£očim zrakom. 2. Ožganje jr1 kvarjenje las izključeno. 3. >Jrasne naravne kodre. 4. i.alooljša trajnost tudi pri sla-2“*. laseh. 5. Kljub vetru in tu izgledajo lasje negova- • Nadaljna pojasnila in pori«, ,Yaipe brezplačno in ra-R.oi? cr' P- Schmirmaulu. -čHjfea cesta 2. ?j°mane SPALNE in jedilne sobe, šperane, iz i kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48 2460 HALO! HALO! V bližini nove železniške postaje Tezno še imam nekaj krasnih stavbišč v Mariboru po zmerni ceni na prodaj, na katerih postavim kompletne, solidno zidane družinske hiše po lastni izbiri že od 50.000 Din naprej. Načrti in pogoji na razpolago pri podjetju Vinko Lašič, Maribor, Tržaška cesta 98-a pri mestnem vodovodu_________________________ v Mariboru.____________3135 j SOSTANOVALCA NA PRODAJ GOSTILNA ; sprejn cm. Barvarska ulica 5. in trgovina pri Mariboru, i vrata 4. ' 3143 OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO dam takoj v najem. Vprašati Vrtna ulica 17. 3106. ME.SSE ODDAM TAKOJ PRAZNO SOBO s posebnim vhodom. Vprašati od 10.—14. ure. Marijina ulica 27-1. 3113. SOLNČNO PRAZNO SOBO oddam s 1. septembrom, i ihko se tudi kuha. Dravska ulica 10-L. soba 11. 3117. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma. Maistrova 17-11.. vrata 12. 3120. SPREJMEM BOLJŠEGA SOSTANOVALCA. Jenkova ulica 5. vrata 2. 3070. 16.—24. SEPTEMBRA 1933 Razstava goveje živine Pincgauarske in mariahoferske pasme od 16. do 19. septembra Razstava malih živali in ogled kožuhovine od 21. do 24. septembra Sejmske izkaznice se dobijo pri glavnem zastopstvu i Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 Sl 98 NA STANOVANJE in dobro domačo hrano sprejmem boiišega delavca. Ruška cesta 29. I. 3122 OPREMLJENO SOBO. lepo. oddam. Vprašati Sodna ulica 30. L 3141 2930 ^etrinjsk1 od Din 390.— od Din 220.— 95.— samo pri F. NOVAKU a 7, Koroška 8. 3072. ^'k-madrace vložki od Din Sprejme se tudi hran. knjiži-j ca. Ponudbe na upr. pod j OI13SKO »Ugodno 30.000«. 31.44' Kupim Prodam IMAM MLEKO NA PRODAJ in želim odjemalce. Naslov v upravi »Večernika«. ' 3062 ADVOKATSKO PISARNO v sedežu večjega okrajnega sodišča, dobro uvedeno, z zelo ugodnimi pogoji prospe-vanja. radi bolezni prodam. Več pri oglasnem oddelku »Mariborskega Večernika«. VEI.IKOPLODNE JAGODE »Rdeča kapica iz Švabske«. ukoreninjene v lončkih, oddaja vrtnarija Meljska cesta 40. 3076 ZLATO. zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata, Orožnova ulica 8 2642 KUPIM VEC VAGONOV BUKOVIH DRV. Ponudbe z navedbo cene na Leo Kraner, Studenci. 3116. KUPIM KLAVIR ALI PIANI-NO. Naslov v upravi »Večernika«. 5008. stanovanje DVA NIŽJEŠOLCA sprejmem v dobro oskrbo in nadzorstvo. Krivec, Koroščeva ul. 4. 3100, OPREMLJFNO SOBICO. snažno, oddam dijaku ali dijakinji z zelo dobro oskrbo in po nizki ceni. Taborska ulica 8, dvorišče, vrata 2. 3110. STANOVANJE. soba in kuhinja, električna razsvetljava, dam v najem. Gosposvetska ulica 14, Stu-denci. 3132 DIJAKINJO SPREJMEM na hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Večernika«. 3119. 9 DVA DIJAKA ALI DIJAKINJI sprejmem v dobro oskrbo. Vprašati pri gospe Brumen, Grajska ulica 2. 3094. BOLJŠA DRUŽINA sprejme nižješolko(ca) v celo oskrbo. Lepo stanovanje. Pomoč v jezikih. Naslov v upravi lista. 3095 KUPIM V OKOLICI malo posestvo do cene 60.000 Din takoj v gotovini. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večernika«. 3146 DIJAKA spredem na dobro lrrnno in stanovanje. Pomoč pri učenju in glasovir na razpolago. VVildenreinerjeva ulica 17-1. 3097. NA STANOVANJE in hrano se sprejme dijaka, k sinu visokošolcu, petega gimnazijskega razreda v Mariboru. Naslov v upravi.« 3126 ODDAM SOBO dijaku. Koroščeva ul. 6. I., vrata 7. 3136 Stanovanje TRISOBNO. LEPO. SOLNČNO STANOVANJE v centru, z vsem modernim komfortom, oddam s 1. oktobrom boljši stranki brez otrok. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mo Jer no stanovanje«. 3102. Službo dobi IŠČEMO ZMOŽNEGA IN PO-STENEGA ZASTOPNIKA in potnika za že dobro vpeljani predmet tehniške stroke s prvovrstno možnostjo zaslužka za Slovenijo. Pismene ponudbe pod šifro »Stalen zaslužek« na upravo »Večemi-ka«._________________ 3082. SPREJME SE UČENEC boljših staršev v uk v trgovini Albin Novak. Maribor, Glavni trg 18. 3103. ZASTOPNIKA za obisk privatnih strank za Maribor proti proviziji se takoj sprejme. Ponudbe na upr Večernika pod »Dober zaslu. žek«. 3123 Pouk DVA DIJAKA sprejme na stanovanjc in hrano uradniška družina. Soba solnčna. Klavir na razpolago. Naslov v upravi. 3140 STANOVANJE. sobo in kuhinjo oddam mirni in točni stranki s, 1. ali 15. septembrom. Cirila Metoda ulica 17, Studenci. 3114. UČITELJA ali učiteljico za pouk v glaso« virju iščem za svojo 13. letno hčerko. Samo dobri učitelji z znanjem slovenskega jezika naj pustijo svoj naslov v upravi »Večernika« pod št. 3085. 3085 *•*## Sk m l a as 62 OCEANOPOLIS m o m je bil ves rdeč od jeze. Pričakal je, da se bo predsednik Semiš Ra-t,. uPiral, nikoli pa ni bil pripravljen na bi hutrdovratno odločnost. V svoji jezi ku najrajši že takrat zalučal predsedni-vjj] T obraz, da je Doljanovo zadevo 0otr ,.a tu ii ie ostal zvest do vseh po-je biio j ajžnaeilnejša njegova lastnost pa stil ?’ da je rajše kakor da bi popu* h£e j.nas!]j napravil korak, ki ga sicer ni-VSe j11™1* ne bi mogel pričakovati. Vede]j !°j.so p?'eK Tutalisa prav dobro deli sr, m Menezis in Reizis. Vi- ** SQ iviLiiCAib in ivCizis. v i** norriao.*,*lItalisovo iezo in bi mu bili radi lahko 2"’ t?^a ^Uld* °ni so vedeli, da bi Prenajru na^m.anjšo nepremišljenostjo in J)?l{VariTn0S*i0 IZ^'H s°dn dno in si tako nja- Vdal' m°znosr nadaljnjega postopa-; 1 so se in seja vlade, na kateri I naj bi se bila določila izprenicnitev Do-ljanove zunanjosti, se je zaenkrat zaključila s popolnim porazom njegovih nasprotnikov ter z zmago predsednika Semiša Ramisa. Toda Tutalis in njegovi niso vrgli puške v koruzo. Pripravljali so se na nov še odločnejši napad. XXXVII. V bistvu ljudi je, da se marsikdaj ne spomnijo sami svojega nezadovoljstva, da se ga sploh ne zavedajo dokler jih zunanja sila na to ne opozori. Tako je bilo tudi v Oceanopolisu. Deset in desettisoč-letja so živeli podmorci mirno in vdano v svojo usodo in si niso prav nič želeli večje prostosti in spremembe v'adne oblike. Ko je pa Jafis započel svojo akcijo, se jim je ob njegovih prepričevalnih besedah naenkrat zazdelo, da trpe veliko krivico in je njihovo življenje nevzdržno, Nenadoma so gledali na vse stvari in reči popolnoma drugače kakor poprej in so videli v vsem napake in krivice, ki bi se morale neutegoma popraviti. Kakor mzibljc piš veje in lističe na njih, tako so zazibale Jafisove besede duše .Oceano polcev. Skrajno kritično so presojali vsak najmanjši ukrep vlade in se razburjali za vsako malenkost. Tako je dan za dnem bolj naraščalo nezadovoljstvo z vlado in z vsem obstoječim stanjem. Cisto neznaten dogodek, ki se je pripetil tiste dni, je prinesel Jafisu in nezadovoljnežem novega netiva. Vse pod-morje se je hranilo z umetno hrano, katero so izdelovali v posebnih tovarnah, nameščenih pod pravim mestom, tam nekje v bližini centrale za energijo, svetlobo, zrak in vodo. Prehranjevanje z rastlinstvom in živalstvom bi bilo, v pod-rnorju popolnoma nemogoče. Kje naj bi dobili dovelj prostora za tako ogromne nasade kulturnih rastlin in za gojenje tolike živine in drugih domačih živali, da bi s tako pridobljeno hrano mogli prere-diti sto tisoč ljudi? Skrivnost umetne hrane so poznali potomci starih Atlantov že od vsega začetka, dasi ne v tako popolni obliki kakor takrat, ko je živel med njimi doktor Doljan.. V posebnih tvorniških napravah so vzgajali vitamine in hormone, katere so potem združevali in mešali v liranivo, ki je že v majhnih količinah popolnoma zadostovalo za ohranjevanje in normalno razvijanje človeškega organizma. Da ta hrana ni bila prepusta in brez okusa, so ji dodajali še razne snovi, ki so jo napravljale prijetno tudi za uživanje. Postopanje pri prirejanju te hrane je pa bilo, zelo dolgotrajno in komplicirano. Delo so morali neprenehoma nadzirati mnogoštevilni kemiki, ki so pazili na to, da je bilo mešanje enakomerno in se je okusnost po možnosti še dvigala, ne pa manjšala* Prav tiste dni pa se je zgodilo, da so se; po neznanem naključju pokvarile velike količine dodatkov. Delavci v teh tovarnah za hranivo so morali zaradi tega delati nekaj časa po več ur na dan kakor navadno in mimo tega je bila tudi hrana* katero so razdeljevali ljudstvu, manj o-kusna kakor sicer. Vse to je bilo samo začasno, prehodno in bi se bilo v nekaj dneh že vse izboljšalo, toda na razburjene duhove, ki so bili nahujskani po Jafi-sovi agitaciji, je delovalo tudi na skrajno neugodno. Mrmrali so delavci, ki so morali ostajati čez ure pri delu, godrnjali pa’ so tudi oni, ki so morali uživati manj o-kusno in manj slastno hrano. »Izstradati nas hočejo,« so govorili eni* »Kaj izstradati, zastrupiti nas hočejo in uničiti,« so pripominjali drugi. »Vladi se zdi, da smo se v podmorjo preveč razmnožili in je zato treba zmanjšati naše število,« so zatrjevali tretji. Vse te trditve so bile seveda gole izmišljotine razgrete domišljije, pa so vendar dozorele že v nekaj dneh v splošno prepričanje širokih množic, da pripravlja vlada nekaj strašnega. Kmalu je šlo od ust do ust: »Zdecimirati nas hočejo!« [JPOKT posajiLicniiin.p. p Ustanovljena ). 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Starši šoloobveznih otrok dobijo pri nakupu oblek, perila, čevljev itd. do 1. oktobra 10% popust! Trgovski dom. Maribor Aleksandrova cesta 25 Ugodna prilika za nakup. Iz zapuščine po pok. Stampfl Amaliji bo dne 2. septembra 1933 z začetkom ob 9. uri zjutraj javna prodaja stanovanjske oprave in lepih starinskih predmetov. Pojasnila daje odvetniška pisarne dr. Miihl-eisna in dr. Kupnika. 3121 Zaloga pohištva KAREL PREIS se preseli .s 1. septembrom v palačo Banovinske hranilnice Gosposka ulica št. 36. Cenjeni odjemalci se naprošajo, da ohranijo tvrdki naklonjenost Tarzan II. del le iziei Dobite ga v upravi „Jutra“ in „Večernika“ MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI OD 3. D010. SEPTEMBRA 1933 Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Znižan brzovlake za in a vožnja navadne vlake Jugoslavija 25% Avstrija 25 % Cehoslovaška 50% Madžarska 25% Opeurjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Cehoslovaški preje 33% sedaj 50% popusta Pojasnila in legitimacije daje: Atoma Company, Ljubljana, Alekaandrova c. 2 - Ceho-alovažki konzulat - Putnik, Gajeva ulica za nebotičnikom in njegovi podružnici v botelu ..Metropol". ZBunaisM ueieseietH 3. do 10. septembra 1933 (jubilejni s^jem) POSEBNE PRIREDITVE: Sejem pohištva — »Elektrika v gospodinjstvu® — NovO' dobne plinske priprave — Obrltie kolektivne razstave --Radio razstava — Razstava avstrijskega radio prome*3 d. d. (»Ravag«) — Dunajska moda pletenin — Salon modne kožuhovine — »Narodno rokodelstvo« — Grad' bena in cestno gradbena razstava — »Rastoča hiša« —' Gradba naselbin — Sejem izumov — Zimskošportna razstava — »Upravitelj in posredovalec za posestva« '' »250 let dunajske kavarne« — Razstava živi! — Poljska in gozdno-gospodarska vzorčna razstava Vizum nepotreben! S sejmsko izkaznico in potnim listoin prost prehod avstrijske meje. Madžarski tranzitni vizum se dobi proti predložitvi seimske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi. Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Vse informacije, kak01 tudi sejmske izkaznice po Din 50.— se dobe pri WIENER MESSE-A. G.. WIEN VIL. in pri častnih zastopstvih v Mariboru, podružnica Liulr Ijanske kreditne banke in Tujsko prometna zveza za ma' ' riborsko oblast, Aleksandrova cesta 35. 299® Citajte „Večernik“ I Dijakom srednjih šo£! Sola »Privatna nastava«, Njegoševa 29, Beograd, telefon 21-601, nadaljuje delo na Pr*‘ pravljanju dijakov za gimnazijo. Učenci, ki ponavljajo razred ali so izgubili Pra do rednega Šolanja, lahko končajo dva rezreda v enem letu in tako nadomestijo J2**1* Jjena leta. ~ Učenci, ko so padli pri sprejelnern izpitu ali ga niso polagali morejo £ . tovo izdelati tako sprejemni izpit, kakor tudi I. razred in se ob letu vpišejo redn? f II. lazred. Priprava je znana kot najboljša. Sodelujejo samo strokovnjaki, in najsposobnejši profesorji, tako da je uspeh vsakemu pridnemu učencu zagotovljen' u| V šoli sami je odličen penzijonat. V penzijonat-inleriiat se sprejmejo tudi učenci« ^.‘«75 se hoteli redno šolati v Beogradu. — Reden pouk se prične 11. septembra. * ^ ^JIIIIIIIIIIIlillimilllllllliilllllilDIIIIIIIllllllllllllllllllllllli! i,iiijiiitiiiiillilllllllllllltlilllllllllllllirililllllllllIlllllllllllJ|IHIIII]lfllllllll!llll(lillllillllllllllIli!llIIII!I!l!IIII!EIIIil!l!iI!ll!iniIliH^ - “ ’ II a : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica : CELJE nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju 3e. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno aillUmimt»mmill!!linil|«!Hlt!llll!IIHIIIIIIIIl!IMIIIIII!Hill![IIIMIIHIIIIinillllllllllll!llllllllllllllllllllllltllllIIIIIIllllllllIllllllllllllll!llli;illllI>ISSIIIIIIIIIII!IIIEIlit!l!j!ini!»nn»jU)illiHmH^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja 'n urednik; RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru Ded za šolo - levili