m Uredništvo in upravništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J* Celoletna naročnina z.a Zdr. Države in Oanado je $1.00, za inozemstvo $1.5Q. m 88 G LAS ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. ‘Glasilo” inhaja vsaki teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini. J Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov. ¿t Nefrankirana ali premalo frankirana pisma Ise ne sprejemajo. Entered »9 ^cond-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, III., under the Act of Congress of March 8, 1879. V združenju je moč! LETO—YEAR V. CHICAGO, ILL., 24. MAY (MAJA) 1912. ŠTEV.—NUMBER 18. Čas beži... Velika ameriška republika ¡je dežela, ki ne pozna niti drobtinice socialnih reform. V tej deželi vse-gamogočnega dolarja je delavec prepuščen sam sebi. Nihče se ne briga zanj, ako zboli ali ponesreči. V evropejskih državah je zavarovanje /za slučaj bolezni ali nezgode državno. V Ameriki ne poznamo državnega zavarovanja, nimamo državnih bolniških blagajn in državnih zavarovalnic zoper nezgode pri delu. Danes pa še tudi nismo tako daleč, da bi zvezni senat in kongres, kakor tudi posta vodajne zbornice posameiznih držav v Uniji sprejele zakon za zavarovanje proti boleznim in nezgodam. V postavo-dajnih zborih danes odločajo zastopniki velekapitalističnih interesov. Ker je pa v Ameriki kapitalistično gospodarstvo potom raz voja prispelo skoraj do vrhunca, je logično mišljenje zastopnikov velekapitalističnih interesov osredotočeno le na eni točki: podaljšati življenje kapitalističnemu gospodarstvu in ohraniti se na vrhuncu. To osredotočeno mišljenje pa ^rovzroča, da nimajo zastopniki velekapitalističnih interesov časa, da bi potom zakonodaje u-vedli zakonito državno zavarovanje proti boleznim, nezgodom in za starost in onemoglost. ^ Ta neisp-obitna in resnična fakta pa silijo delavce v Ameriki, dokler se ne spremene razmere v zakonodajnih 'zborih, do samopomoči, do vstanovljenja podpornih jednot in /zvez, ako hočejo zavarovati sebe in svojce pred najhuj-šim: obvarovati se bede in revščine v slučaju boje 'jii. oezgode in smrti. To so vzroki, ki so odločili, da imamo Slovenci v Ameriki tudi svoje podporne jednofce in zveze. Med temi jednotami in zvezami pa zavzema “Slov. nar. podp, jednota” eno prvih mest po številnem članstvu in premoženju. Danes šteje naša jednota nad 8300 članov in članic. Marsikomu se dozdeva to število veliko. Ako primerjamo število članov in članic s kratko dobo, odkar se je jednota vstanovila, moramo priznati odprto, da je napredek jednote o-gromen. Do druzih zaključkov pa pridemo, ako vemo, da v Ameriki živi do kasnih sto petdeset tisoč Slovencev, ali pa še več. Pri tej številki pridemo do spoznanja, da v Ameriki živi še mnogo Slovencev, ki ne znajo ceniti, kolike vrednosti je za nje in njih družine zavarovanje proti boleznim, nezgodi ali smrti. Naša naloga je torej, da vzdramimo te tisoče, ki niso večinoma dandanes še T>ri nobeni podporni organizaciji. Tega dela pa ne moremo z vršiti pojedinci —- posamezni bratje in sestre! Agitatorič-no delo rodi najboljše vspehe> ako je produkt vseh, ki so organizirani v eni organizaciji. Pri agitaciji za podporno organizacijo mora vsak poedin član (ica) po svojih zmožnostih agitirati za njo, ako hočemo, da organizacija napreduje ” o članstvu in utrdi svoj ugled na zunaj in znotraj. V taki organizaciji, kakor tudi agitaciji za njo, ne smejo nikdar odločevati malenkostni osebni prepirčki ali pa interesi posameznikov, ki niso v nobenem stiku z organizacijo. V organizaciji sme odločevati vedno le blagor vseh, ki so združeni pod njenim praporom. Nad 8300 članov in članic šteje danes naša jednota. V tem številu vidimo vsi člani in članice svoje težko agitatorično delo, svoj trud in delo iza jednoto. Seveda se mi nočemo zdaj odpočiti, ker se zavedamo, da še nismo storili vsega za jednoto in tudi vemo, da še nismo na vrhuncu svojega, razvoja. Naše stremljenje se mora osredotočiti na eni točki: pridobiti moramo novih članov in članic, jednota mora šteti do prihodnje konvencije deset tisoč članov in članic. Vsak posamezni brat ali sestra naj seznani Slovence in Slovenke, ki še niso elani (ice) jednote. z njenimi človekoljubnimi nameni in načeli. Vzdramimo one tisoče rodnih bratov in sester v Ameriki, ki se danes še ne zavedajo, kolike vrednosti je za nje, ako postanejo člani mogočne podporne organizacije, ki skrbi za nje v bolezni in nesreči, po njih smrti pa obvarur je njih dediče pred najhujšim. Nezavednost v narodu je največ kriva, da “Slov. nar. podp. jednota” že danes ne šteje še enkrat toliko članov in članic. Naša najbližja naloga bo torej zastaviti vse svoje sile, da vzdramimo Slovence v Ameriki, ki škodijo sebi, svojim ženam in svoji deci, ker še niso člani podporne organizacije. Čas belži . . . Ali bo jednota štela deset tisoč članov in članic ob prihodnji redni konvenciji? Bratje in sestre, čas beži! Izrabimo ga in naše delo bo rodilo stoteri sad. Posebno se obračamo do one stare garde, ki je stala ob zibelki jednote, sploh do vseh bratov in sester, da izvršijo vse, kar je v njih moči, da se pomnoži članstvo jednote: vstanovijo nova društva, stara društva pa pridobijo novih članov in članic. Bes je trnjeva pot vsakega agitatorja, ki agitira za dobro stvar. Ali te poti se ne sme strašiti nikdo. Naša agitacija se mora vršiti od hiše do hiše in ne smemo se vstrašiti, ako pri agitaciji kedaj eujemo kako bridko in pikro besedo. Vsaka taka beseda nas mora le spodbuditi, ker je jasen dokaz, da še mnogo naših rodnih bratov in sester živi v nezavednosti in se bori proti svojemu lastnemu dobra, ker ga ne zna ceniti. Tudi prečitanih številk “Glasila” ne metajmo proč. Oddajmo jih nečlanom jednote, da jih tako seznanimo z upravo jednote, njenimi cilji in nameni. Današnja izdaja “Glasila”, v kateri je pregled premoženja jednote in njene notri’n ;e uprave je ze-10 pniiiauna za agitacijo, tza po-množitev članstva jednote. Ne vrzite jo proč, ko ste jo prečita]i. Roma naj iz rok v roke, dokler jo ne bo čital sleherni Slovenec v naselbini, ki še ni član jednote. Čas beži. Konvencija bo kmalu tu! Naprej torej bratje in sestre! brez obzira na levo in desno, po jasno začrtani poti do cilja! — Naprej do deset tisoč članov in članic! Roke proč. Menda ni nikjer na svetu tako krivično razdeljeno davčno breme kot v Ameriki. Pred kratkim je prinesel dnevnik “Inter Ocean” dve sliki. Ena slika nam je predo-čevala bogato opremljeno gradiču podobno vilo, ki je vredna en milion in petsto tisoč dolarjev in je lastnina lastnika “Chicago Tribune“. od te vile plača lastnik na leto sedemnajst dolarjev in nekaj centov davka. Poleg je stala lesena bajta, last neke vdove in vredna vsled svojega zemljišča kakih tri tisoč dolarjev. Od te bajte plačuje lastnica na leto štirideset dolarjev davka. Ali še očividnejše gledamo krivično davčno razmerje, v gostilniški obrti. Gostilničar, ki ima svojo gostilno (salun) v osredju mesta Chicago, plača «a. svojo koncesijo tisoč dolarjev na leto; torej isto vsoto, ki jo plača gostilničar v delavskem predmestju. Razlika med obema gostilničarjema je v tem, da marsikateri gostilničar v osredju mesta, napravi do dvajset tisoč ali še več dolarjev čistega profita v letu, mejtem, ko gostilničar v delavskem predmestju, dostikrat zasluži komaj za sproti: hrano, obleko in stanovanje, včasih pa: tudi tega ne in mora zapreti svojo gostilno, ker ga njegova obrt ne preživi. Da so pri tem krivičnem davčnem razmerju v gostilniški obrti prizadeti tudi delavci, je pa samoposebi umevno. Gostilničar v delavskem predmestju je vsled visokega davka dostikrat primoran točiti pivo in druge pijače druge kvalitete, ako hoče izhajati. Tako, kot je v Chicagi, je menda tudi v druzih večjih ameriških mestih. Ali to krivično davčno razmerje ni le vgostilniški obrti, temveč tudi v vsaki drugi. Koncesija za obrt stane vse enako, ne glede na to, če je obrtnik veleobrtnik, kateremu nosi njegova obrt milion dobička na leto, ali pa mali obrtnik, kateremu obrt ne nosi toliko, da bi se s svojo družino enkrat na dan najedel do sitega. Ali zastopniki velekapitalističnih interesov niso le s tem krivičnim davčnim razmerjem popolnoma/ zadovoljni, ampak izvesti hočejo še večje krivice. Vse podporne organizacije — bratske jednote in zveze so človekoljubne naprave. O tem menda ni potreba še posebej dokazovati. In po premoženju teh človekoljubnih organizacij se .zdaj cedijo sline zastopnikov velekapitali-stiicnih oderuhov. Neka “kunšt-na” glaviea je iztuhtala — seveda na povelje bogatih zavarovalnih družb — daj naj bi se obdačile bratske podporne organizacije. S tem davkom, bi radi prisilili bratske podporne organizacije, da bi zvišale mesečne prispevke za svoje člane in članice, da bi vsled povišanega asementa bilo ugodnejše polje za izavarovalne družbe. Ta misel danes še ni postala zakon. Ali že msiel sama dokazuje, kakšni nečedni nameni se kujejo za velekapitalističnimi kulisami, ki se bodo najbrž uresničili, ako ne pride odpor s strani vseh bratskih podpornih organizacij. Velekapitalisti niso nasprotniki starih in novih davkov. Ali oni le želijo, da jih plačajo drugi, to je ljudstvo. Posebno stari davčni sistem jim je tako pri srcu, da se niti ločiti ne morejo od njega. Velekapitalistom se pa mora postaviti nasproti ljudstvo, ako hoče varovati svoje interese. Ako so novi davki potrebni, potem naj se visoko obdaeijo avtomobili, ki služijo za šport in razkošno vživanje življenje. Tudi šampanjec, konjske in druge dirke, rokoborbe naj se visoko obda-čijo. Upelje naj se naraščajoč dohodninski davek za vsakega, ki ima več kot tisoč dolarjev letnega čistega: dohodka. Nikar pa naj ne steizajo svojih rok po premoženju bratskih podpornih organizacij, ki so edina zaslomba bolnih in ponesrečenih delavcev, njih vdov in sirot. V premoženju bratskih podpornih organizacij so trpljenje, muke, žulji in srage tisoče in tisoče delavcev. To premoženje ni na-nastalo s pomočjo premetene, vča" si tudi vratolomne špekulacije, marveč so prihranki, katere so odtrgali delavci od svojih ust in ust svojcev, da so zavarovani za slučaj bolezni, nesreče in smrti. In kdor istega svoje roke po tem premoženju, vrši zločin. Ako potrebujejo novih davkov, naj jih gredo iskat drugam. Od premoženja bratskih podpornih organizacij pa roke proč, ako nočejo k starim davčnim krivicam pri-djati še nove! V istem New Yorku je na tisoče delavskih otrok, ki hodijo brez eajuterka v šolo in brez večerje spat. Otroci delavskih starišev lačni in brez kruha — psom pa prirejajo bankete. Vspričo tega dejstva je vsak nadaljni komentar nepotreben, ker si vsak eita-telj lahko sam vstvari sodbo o današnji človeški družbi, posebno pa o onih, ki živijo o delu druzih ljudi. * Zrakoplovec Castory je z aero-planoin za visočino dosegel nov lokalen rekord. Minoli teden se je dvignil še z enim potnikom 1500 čevljev visoko in obstal 45 minut v zraku, na kar se je zopet spustil na zemljo, ne da bi se mu pripetila kakšna nezgoda. * Občeznano pivovarno Sehlitz v Milwaukee je kupil sindikat angleških kapitalistov. Vsa lastnina je vredna od 20 do 30 milionov dolarjev. Ta kupčija pa z nova potrdi, da so kapitalisti mednarodni, da: jim je patriotizem deveta briga,'če gre za profit. Ljudje ne bodo hoteli lakote u mirati, ko imamo vendar skladišča in hladne shrambe polne živeža do vrha. “Lakota je najboljši kuhar”, se glasi slovenska prislovica. Ali lakota prižene tudi strahopetca v vrste zavednih delavcev, da se v njih družbi z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so mu na razpolago, bori za spremenitev gospodarskega sistema, ki obsoja milione pridnih delavcev na smrt lakote. * V Chicagi je mestni svet ponovno dovolil 10 tisoč dolarjev za križarsko vojno proti igralcem za denar, takozvanim hazarderjem. Neverno, zakaj mesto Chicago vzdržuje mogočno policajsko armado, ki šteje že nekaj tisoč mož, ako je treba v mestni proračun postaviti še posebne vsote /za vojno proti hazardnim igram? * Iz Baltimora, Md. prihaja vest, da: so policaji naskočili s količi in samokresi 500 štrajkujočih delavcev, ki so vstavili delo v ba-krovni v Cantonu, Baltimore o-kraju. Enajst delavcev je ranjenih, med njimi sta dva zadobila zelo težke poškodbe. Policija je naskočila ’delavce, ko so mirno čakali na stavkokaze, da bi jih z besedo pregovorili, da prenehajo z izdajalskim delom. Policaji so neusmiljeno vdrihali s količi po glavah mirnih in neoboroženih štrajkarjev. Tudi samokrese so rabili brezobzirno. Neki delavec je padel zadet od kroglje v glavo. Ameriške vesti. * Draginja postaja z vsakim dnem neznosnejša. Skoraj gotovo bomo plačil prihodnjo zimo 70 e za: funt sirovega masla. Ali tudi vse drugo se draži. Vsaka delavska gospodinja se boji prihodnjega dne; ker se živila dražijo z vsakim dnem, plača njenega soproga, je pa vedno enaka. Komaj dobrih deset let je minólo, ko je lahko vsakdo dobil, ako je šel v klavnico, prašičja jetra in pljuča zastonj. Danes je pa treba plačati jetra in v marikate-ri družini tvorijo glavno jed. Ali podražilo se ni le meso, temveč tudi zelenjava in prikuha. Ljudstvo si pomaga na različen način. Obed, ki je svoječasno zadostoval za eno osebo, ’zadostuje danes za tri ali pa še za štiri osebe. Mesto sirovega masla dajejo otrokom melaso (sirup), ki po iz javi zdravnikov napolni le želo dec, nima pa nobene redilne moči. Pomislite 70 centov funt sirovega: masla! Ko bo sirovo maslo doseglo to ceno, takrat bo zginilo z mize tudi najboljše plačanega delavca. * Gospa Arthur L. Holland je priredila svojemu kužku slavnost no žretje v njujorškem hotelu Vanderbilt. Da se pa kužek ni dolgočasil, je povabila še osem svojih prijateljev in prijateljic, ki so seboj pripeljali svoje psičke k pojedini. Dvorana' je bila okraše na v barvah kitajske republike, ker so psi kitajske pasmi. * Vladni inšpektor za parne kotle John F. Ensign je zaključil preiskavo o vzrokih razstrelbe parnega kotla lokomotive v San Antonio, ki se je pripetila dne 18. marca in pri kateri je bilo 26 oseb vbitih in 32 pa ranjenih. Železniška družba, da bi odvrnila pozornost od svojega zločina, je takrat izjavila, da so raztrelbo provzro-čili štrajkujoči železniški delavci v železniških delavnicah. Seveda ni takrat noben razsoden človek verjel v to prismodarijo. Zdaj po končani preiskavi pa prihaja vladni inšpektor, katerega gotovo ne more nihče osumiti, da je prijatelj štrajkujočih delavcev in izjavi na kratko, da je želzniška družba z zanemarjenjem predpisov za obrat parnih kotlov provzročila katastrofo, pri kateri je 26 ljudi izgubilo svoje življenje. Vzlic tej javni izjavi pa noben državni pravdnih ne bo dvignil tožbe proti železniškim magnatom radi umora. E j, če bi bili delavci ... bi bilo pa drugače. * Glavni tvorniški inšpektor za Pennsylvanijo,Y. E. Delany poroča, da tvorijo ženske v tobačni industriji 60 odstotkov vseh vsluž-bencev, med katerimi je zopet 4 in pol % otrok pod 16 letnim V pittsburškem okraju je v tobačni industriji zaposlenih med 3249 vslužbenei 2566 žensk. Moških delavcev je le 683. Kdo tbrej razdira, družinsko življenje? Kdo goni žene in otroke v tvornieo? Odgovor na ta vprašanja najde lahko vsakdo, ki misli s svojimi možgani! * Velikanski požar je v trgovskem delu mesta Houston, Tex. napravil nad milion dolarjev škode. Požar je nastal vsled slabo isoliranih električnih vodilnih žic. * V Lansing, Mich. je 46 let stari Edvard Graham zvršil samomor s plinom. Graham je bil že devet let pohabljen in je 'za premikanje samega sebe rabil voziček. Svoji stari materi je zapustil pretresljiv list, v katerem jo prosi odpuščanja in navaja vzrok zb samomora svojo pohabljenost, ki ga je ovirala, da ni mogel skrbeti za svojo staro mater. večje od luninega premera. Če bi oddalja solnca in lune ostala zmerom neizpremenjena, bi bil popo len solnčni mrk sploh izključen. Ampak solnčna in lunina razdalja od 'zemlje se v gotovih mejah neprestano izpreminjata in žnjimi se izpreminjata tudi dozdevna premera solnčne in lunine plošče in je lunin premer časih večji, časih manjši od solnčega premera. Če je v času solnčnega mrka dozdevni premer lunine plošče : manjši od solnčnega premera, luna ne zakrije vse solnčne plošče; temno luno obdaja svetal solnčni obroč: tak mrk imenujejo astronomi obročast mrk. Stari zvezdogledi in zvezdoznanci so menili, da je dozdevni premer lune zmerom večji od dozdevnega solnčnega premera; vsled tega so sma- plošče; potem pa svetloba kaj urno peša in vsa priroda nekako pobledi; če je mrk popoln, se razlije po vseh predmetih prirode motno zelenkasta luč in obrazi ljudi izgledajo kakor obličje mrliča. Barva zraka je podobna barvi neba ob hudi uri. Če ostane le majhen del solnčne plošče nezastrt prevleče oblake bakrena barva in na nebu se pojavljajo rdečkasti kolobarji. Ampak tudi ob delnem mrku se kažejo človeškemu očesu zanimive reči. Tako n. pr. postajajo sence predmetov ostrejše nego ponavadi in dobivajo obliko elipse. Jako zanimivi pojavi, ko se solnčni „polumesec” stanjša. Arra^o navaja nasljednji opis francoskega abbeja, opazovavšega solnčni mrk 8. julija 1842.: “Videti je bilo, kako so, sence in svetlobne pege trali obročaste mrke za nemogo-/bežale druge od druge, kakor sen- * Zvezni pravni senatni komite j je izvolil senatorja Cumminsa, da predloži senatu resolucijo, po kateri naj bi se službena doba za predsednika podaljšala na šest let in ki prepoveduje ponovno izvolitev. * Štrajk železniških skladiščnih delavcev na 24 železnicah, ki se stekajo v Chicago, se bo najbrž razširil tudi na druga mesta, ako železniške družbe ne odnehajo. Vsled štrajka je skoraj ves tovorni promet v Chicagi vstavljen. Trgovci in špediterji /zahtevaijo, da se železniške družbe pobotajo s svojimi delavci, ker imajo vsled štrajka občutno škodo. * Kapitalisti so v raznih časnikih oglašali, da je San Francisco prav Eldorado za delavce, ker bo v njem leta 1915 svetovna razstava. Tako oglašanje je privabilo tisoče delavcev iz vzhodnih mest v San Francisco. In danes šteje tam armada brezposelnih delavcev pet deset tisoč. To pomeni 50 tisoč ljudi, ki nimajo centa v žepu, so lačni, setradani in nevedo kam bodo /zvečer položili svojo trudno glavo, ki lastujejo le solnčne žarke, kedar se prikažejo izza oblakov na nebu. Ali brezposelnost ni le v San Franciscu. Iz vseh naselbin prihajajo tožbe o slabem delavskem položaju, o brezposelnosti itd. Pet milionov ameriškega ljudstva danes vprašuje za delo, pa ga ne dobi. Vprašanje brezposelnosti se mora rešiti prejalislej. Saj je vendar jasno, da zdrav človek, ki hoče delati, pa ne dobi dela, ne more živ v zemljo. * Jane Adams, znana humani-tarka je zadnjo nedeljo na shodu “Chicago Sunday Evening club” govorila za splošno razobo-rožbo in splošen mir. V svojem govoru je dejala, da gre devet desetink vseh davkov 'za vojne namene. Vojna je zločin, sramota za civilizacijo in človeštvo. Solnčni mrk. Solnčni in lunini mrki niisd nje nenavadne nebeške prikazni: Že starim narodom je bilo znano., da se v enakem redu ponavljajo vsakih 18 let in 10 ali 11 dni. Imenovali so ta osemnajstletni kolobar saros” (t . j. ponovitev). V tem času mrkne luna 29,- in solnce 44 krat :vsako leto 2 do 71crat. Na sto let ne mrkne solnce nič manj kot 250krat. Neglede na to, da so lunini mrki redkejši od solnčnih, je opazovanje prvih mnogo ugodnejše, ker je lunin mrk (ob prijaznih vremenskih razmerah) viden po vsej zemeljski polobli, solnčni mrk pa je viden le z onih točk zemeljskega površja, katere oplazi ozka senca lune. Vsakemu je znano, da obkroži luna zemljo približno v enem mesecu in da njena pot preseka pot naše zemlje okolo solnca. Luna prihaja med solnce in zemljo in popolnoma ali delno zastira solnč-no ploščo našim očem. Ker je luna neprimerno bližja naši zemlji kot solnce, se vzlic ogromni obsežnosti solnca dozdevata obe nebeški telesi človeškemu očesu skoro enako veliki. Dozdevni srednji premer solnčne plošče (kadar sta solnce in luna srednje oddaljena od zemlje) je le za malo spoznanje če. Prvi obročasti mrk, ki ga omenja zgodovina, je bil viden v Italiji 1. 1567. Ce pa je ob solnčnem mrku dozdevni premer lune večji od solnčnega premera, zastre luna solnčno pločo popolnoma; tedaj nastoji popoln solnčni mrli. Če zakrije luna le del solnčne plošče, je solnčni mrk le delen. Eden in tisti solnčni mrk je lahko popolen za nekatere točke zemeljskega površja in delen za druge kraje. če nostopi solnčni mrk v času, ko imata solnce in luna enake premere, je solnčni mrk na karjeh, t. zv. trajektorija (t. j. zemeljskega pasu, ki ga luna s svojo senco oplazi in v katerem nastopi solnčni mrk) obročast, na sredi tega pasu je popoln. Vzrok te dvoličnosti e-nega in tistega pojava je enostaven : skrajni robovi trajektorija so od solnca in lune bolj odaljeni nego sredina. Dočim ta razlika ob velikanski daljavi solnca ne prihaja niti v poštev, ker je dozdevni premer lune ob robeh znatno manjši od premera v sredini trajektorija. Taki nonekod popolni, ponekod obročasti mrki se ponavljajo vsakih sto let 5 do 6krat. Te vrste mrk nastopi, če nas a-stronomski računi ne varajo. Popolni solnčni mrki so precej redki na Slovenskem, dasi se pojavljajo na 18 let desetkrat, zakaj zemeljski pas, kjer so vidni, je zelo tesan, komaj 600 kilometrov širok. Mnogokrat pa še ožji. Tudi zelo kratkotrajni so popolni solnčni mrki, na Slovenskem trajajo od nekaj sekund do šestih minut in v pokrajinah ob ekvatorju do 8 minut. Tako so bili na Francoskem v zadnjih dvesto letih le trije popolni solnčni mrki, in še celo od teh je bil drugi skoro neviden. Ker je nastopil tik pred solnenim zatonom. Nekoliko pogostejši so obročasti mrki. vendar velja navedeno tudi zanje. Napovedi solnčnih mrkov na podlagi astronomskih računov segajo v davno preteklost, vendar se niso. vselej uresničile. V kitajskih letopisih je zapisano; da sta bila astronoma Hi in Ho kaznovana, ker nista napovedala solnčnega mrka za leto 2128 pred Kristusovim rojstvom. V splošnem so se stare napovedi tikale le dane točke zemeljskega površja, le gotovega kraja. Moderno teorijo za določitev krive črte, ki je oriše lunima senca na zemeljskem površju sta obdelala na podlagi ana-listične geometrije stoprav na začetku XIX. veka Bessel in Han-sen. Solnčni mrk, ki so ga v Evropi po sedmih letih zopet opazovali dne 17. aprila, je bil okoli Pariza popoln. Kakšne zanimivosti nam nudi solnčni mrk? V mislih nimamo znanstvenih onazovanj, ki so dostopna le učenim 'zvezdosloveem in le s pomočjo kompliciranih in točnih instrumentov, ampak le opazovanje s prostim očesom in s pripomočki, ki so mu dosegljivi. Predvsem si je zavarovati oko proti solnčni svetlobi s temnim, najboljše zelenim ali poi z okajenim steklom. Tako oboroženje o-eesa je neobhoden predpogoj za vsako opazovanje. Pojemanje solnčne svetlobe je znatneje opaziti šele tedaj, ko so /zakrite že tu četrtine solnčne ce oblakov, hitečih pred solncem. Te pege so bile raizlično ^obarvane — rdeče, žolto, modro, belo. Otroci so tekli za njimi loveč jih z rokami”. S pomočjo preprostega orodja binokla, kronometra, daljnogleda, fotografičnega aparata — pa se dado napraviti točnejša o-pazovanja ; opredeliti se da treno-. tek, ko se dotakneta solnčna in lunina plošča. Takisto zanimivi so zaporedni fotografični posnetki v enakih razdobjih. Prav tako se dado meriti menjajoče se sile solnčne svetlobe v raznih fazah mrka. - Italijanska delavska konfederacija v letu 1911. Centralno glasilo italijanske delavske zveze je objavilo ravnokar poročilo glavnega odbora za 1. 1911. Število članov strokovnih organizacij, ki so združene v konfederaciji, je narastlo v 1. 1911. za 28.000. Članov je imela konfederacija v zadnjih štirih letih: 1. 1908: 262.006; 1909: 302.952; 1. 1910: 365.420; 1. 1911: 384.446. Sodrug Rigola, ki je izdelal poročilo, meni, da so štiri petine vseh italijanskih organiziranih delavcev v konfederaciji. Prejšna nesporazumljenja med narodnimi federacijami (centralne zveze) in med lokalnimi delavskimi zbornicami ponehujejo. 52 delavskih zbornic in 20 federacij pripada sedaj zvezi. Pri stavkah in izporih je le še redko pomagala konfederacija (zveza vseh delavcev). Posamezne organizacije so se finančno tako jačile, da vodijo boje iz lastne moči. Stavbinski delavci v Bologni, tekstilni delavci, kovinarji in drugi so svoje velike boje izvojevali brez vsake tuje pomoči. Celo velika agrarna stavka v Ferrarese, ki se je raztegnila čez vso provinco, je bila izvedena brez pomoči od strani zveze. Konfederacija je uprizorila 22. januarja po vsem kraljestvu shode, ki so protestirali proti neznosni draginji. Dalje so se izrekli ti shodi tudi za splošno volilno pravico na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. V aprilu so nameravali uprizoriti veliko internacionalno manifestacijo v Rimu zoper vojno, katere naj bi se udeležile italijanske in avstrijske politične in gospodarske delavske organizacije. Manifestacija je izostala, ker so bile ravno takrat na Avstrijskem državnozborske volitve. 26. marca, na dan obletnice, ko se je razglasil Rim za. glavno mesto Italije, so sklicale strokovne organizacije in socialno demokratična stranka v Rimu shod, ki se je sijajno izvršil. 27. septembra je bila 24 ur trajajoča generalna stavka, kot protest zoper roparski pohod v Tripolitanijo. Zoper generalno stavka ni besnelo le nazadnjaško časopisje, temveč tudi radikalno časopisje. Rigola meni, da je treba 24 urn,o generalno stavko uporabiti z največjo previdnostjo. Ali pravica je bila na strani delavstva, da je z generalno stavko protestiralo zoper roparsko vojno vladajočih razredov. Silne izdatke za vojlsko nosi po ogromni večini proletarijat. Prihodnje “Glasilo” bo tiskano vsled praznika (kinoanja grobov) že dne 29. maja. Toliko na znanje vsem bratom in sestram, da ne bodo prepozni z važnimi dopisi. GLASILO Slovence Narodne FodDorns Jednoie lakaja tadauko. LA8TNINA SL'OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniètvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, Dl. Velja za v»e lete $1.00. ORGAN S18VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY leaned weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, Dl. Subscription, $1.00 per year. DOPISI. Milwaukee, Wis. Opozarjam vse člane in članice društva “Sloga”, štev. 16., da bodemo na prihodnji seji dne dru-izega* junija volili delegata za peto redno konvencijo naše jednote. Naše društvo šteje 114 članov in 19 članic, torej imamo v smislu pravil pravico do dveh delegatov. Ker so bratje in setre naše jednote potom splošnega glasovanja odločili naše mesto za prihodnjo konvencijo, je naša dolžnost, da izvolimo delegata, ki bodeta zastopala koristi vseli ' bratov in sester v jednoti in z neumornim delom pripomogla do splošnega pro ovita in napredka jednote. Prihodnja seja je toliko važna, da naj se jo vsakdo udeleži, ako ga ne ovirajo nepremagljivi zadržki. Društvo je na seji dne 7. aprila zaključilo, da vsak član (ica) plača poseben prispevek 50 c v društveno blagajno. Vplačevanje prične s prvim junijem in bo zaključeno s prvim septembrom. Upam, da bo vsakdo radovoljno poravnal omenjeno vsoto in da ne bo čuti nepotrebnih ugovorov. Apeliram tudi na vse brate in sestre, da bi z isto požrtovalnost-jo agitirali za naraščaj našega društva kot do sedaj. Od novega leta pa do danes smo pridobili mnogo novih članov. To resnico potrdijo številke. Zategadelj gre tudi hvala bratom, ki se niso strašili dela in truda pri agitaciji. Ali iz agitacijo ne smemo odnehati. Konvencija se bliža in zastaviti moramo vse svoje agitatorične sile, da društvu pridobimo novih članov in članic. Ako čitarno “Glasilo” in dopise? iz katerih se prepričamo, kako naša jednota napreduje, kako gredo vsepovsod bratje in sestre na delo, da. bi naša jednota ob času prihodnje konvencije štela deset tisoč članov in članic, tedaj ne smemo v agitaciji zaostati tudi mi. Naraščaj pri našem društvu ne sme izostati ! Ob času prihodnje konvencije moramo dokazati br. delegatom in sest. delegatinjam, da nismo držali križem rok, da smo napredovali pod praporom “Slov. nar. podp. jednote!” Pozdraviti moramo delegate z dve sto člani in članicami. Društvo “Sloga”, štev. 16 mora dotlej šteti dvesto članov in članic ! ^ Bratje in sestre na delo! Cas je kratek! Vspehi ne bodo izostali, ako ga izrabimo : iz dobro smotre-no agitacijo razložimo Slovencem in Slovenkam v Milwaukee ugodnosti naše jednote, njene cilje in načela ! John Kezel, tajnik. boljši pristor v rudniku. Tak delavec je sovražnik samega sebe, svoje družine, svojih otrok in svojih tovarišev, v ...katerih družbi vsaki dan v življenski nevarnosti dviga premog. Siromak se ne zaveda, da s takim početjem c.škodi svoje tovariše, da se rudniški priganjač ne bo brigal zauj, ako bo ponesrečil v rudnika, ali če ga bo lezen položi na postelj. Seveda na značaju takega delavca mav nič ne spremeni, če trd , da je socialist in član premogarslce unije. Značajem delavec ne kupuje daril priganjačem in se njim tudi ne skuša dobrikati z najmanjšo uslugo. In če delavec, ki se dobrika priganjačem trdi, da jo socialist in član promogarske unije, je njegovo dobrikanje še tolikobolj obsodbe vredno kot navadnega neorganiziranega delavca. Delavci se zamore.io osvoboditi današnje gospodarske sužnosti, ako so složni m ne delajo poklonov kapitalistom in njih golemu orodju — priganjačem. Osvoboditev delavcev mora biti le njih lastno delo. Ključ do osvoboditve pa tvori skrajno in vsestransko dovršena organi’?« j a, v kateri delajo vsi združen delavci v bratski slogi za. svojo osvoboditev, za svojo boljši bodočnost, da ne bo treba njih otrokom hoditi isto trnjevo življensko pot? katero so šli sami. Prekoristna ji razp’ava o rezervnem fondu. Ali mi prepuščamo bodoči konvo leiji in glavnemu odboru, da rešita v sporazumu to važno vprašanje za našo jednoto. Max Brezlan, zapisnikar. jenosti je bilo nemogoče, da bi se udelžilo več članov. Vsem, ki so spremili rajnega brata k počitku in miru, pa izrekamo srčno zahvalo. Društvo “Glas Naroda” je zaključilo na seji dne 12. t. m., da se udeleži slavnostne otvoritve društvene dvorane, katero bo o-tvorilo društvo sv. Barbare, štev. 3 dne 30. maja v Moon Run, Pa. Omenjenega dne se snidemo točno ob šestih pri br. Vinc. Jane-šeku. Nikdo naj ne izostane! John Nagode. Livingston, 111. Naznanjam vsem bratom društva 96 naše jednote, da sem se zopet- vrnil v Livingston. Slovencem v Clevlandu, s katerimi sem prišel v dotiko na mojem obisku, pa izrekam zahvalo za izkazano go stoljubnost. Apeliram na vse brate društva 96. da se redno udeležujejo društ venih sej. Konvencija se bliža in voliti bo treba delegata. Treba je tudi, da razpravljamo o pravilih o rezervnem skladu, sploh o vsem. kar zamore koristiti naši jednoti. Treba je tudi živahnejše agitacije za pridobivanje novih članov. Z agitacijo za jednoto ne smemo odnehati dokler ne pridobimo slehernega Slovenca in Slovenko v naselbini in okolici za jednoto. Zategadelj vabim vse brate, kakor tudi vse one. ki žele postati elani naše jednote. na prihodnjo društveno sejo. Lepp. Žveglič. predsednik. ščaki naj oskrbijo potrebne načrte, poizvedo koliko bi stalo zemljišče, sploh naj proračunijo, koliko bi stal tak dom. To se naj predloži prihodnji konvenciji Ako je pa naša jednota prešibka, da bi izvedla načrt, naj ji pa priskoči na pomoč njena sestra S S P Z, ker tudi ta potrebuje sVojih prostorov. Z združenimi močmi zmoremo vse! Za to pa ne odlašajmo z delom, marveč začnimo in se ravnajmo po slovenskem reku: kamen do kamna palača itd., pa se bodemo kmalu prepričali, koliko je danes še nepoznane sile v nas, ako složno nastopamo 'za občeko-ristne naprave. And. obed, član obeh — jednote in zveze. Lincoln, 111. Že dolgo ni bilo glasu iz naše naselbine. Zato se pa jaz oglasim s kratkim dopisom. Delavske razmere so slabe, ker delo v rudnikih počiva že od prvega aprila. Le v severnem rudniku so pričeli 'z delom za nedoločen čas. Naše društvo “Zagorski Zvonovi”, štev. 116 prav dobro napreduje. Na zadnji mesečni seji smo znižali vstopnino za en dolar. Zdaj ima vsak slovenski rudar, ki v potu svojega obraza spravlja “črni diamant” na svitlo najugodnejšo priliko, da se pridruži nam in z .zavarovanjem samega sebe skrbi zase, svojo ženo in deco za slučaj bolezni, nesreče in smrti. Mesečni asesment en dolar in 25 c je tako nizek, da z vrši vsak delavec greh nad sabo, svojo ženo in deco? ako se ne zavaruje za bolezen in nesrečo. Marsikateremu delavcu se dozdeva ta asesment previsok, dasi se mu ne zd\ škoda kupiti za dva dolarja in 75 c škatljo cigar in jo podariti rudniškemu delovodju, da bi se mu priliznil m dobil Indianapolis, Ind. Delavski položaj je še vedno slab in tudi še ni pričakovati v krajši bodočnosti, da bi se razmere obrnile na boljše. Društvo “Studenček”, štev. 105 S N P J je imelo1 svojo ples no veselico v soboto dne 11. aprila. Vprav pred začetkom je pričelo deževati, kot bi lilo iz škafa, zaeno je pa potegnila mrzla bur-ja. Slabo vreme nam je napravilo škode Iza kake tri desetake: Veselica je trajala vseeno do dveh zjutraj. Zabava je bila zelo animi rana in le prehitro je minol čas, ko se je bilo treba ločiti od znancev ih prijateljev. Društvo “ ‘ Studenček’ ’ izreka vsem najtoplejšo zahvalo, ki so posetili našo veselico, posebno p onim, ki so pripomogli za dober prigrizek, razprodajo cvetlic in razglednic pri šaljivi pošti. V nedeljo dne 12. t. m. je pri čela v Indianapolisu konvencija socialistične stranke. Na konvenciji so delegatje iß vseh držav prostrane republike. Menim, da ni potreba še1 posebej povdarjati kolike važnosti je ta konvencija za delavce v Zdr. državah. Delegatov na konvenciji je nad 290. Med delegati so najboljši borite-lji in pisatelji delavske, oziroma socialistične stranke. Med njimi je Victor Berger, prvi soc. kongresnik, Emil Seidel, bivši mil-■vvauški župan? Job Hariman iz Los Angelesa, Irwin Alexander iz San Francisca, Emil Russl iz New Yorka, Ana Malley iz Seattle, Wash., ena najboljših govornic v Ameriki, znani W., Haywood, ne vstrašeni vodja zapadnih rudarjev in plavžarjev. Zastopane so' tudi vse neangleški jezik govore če organizacije. Našo jugoslov. socialistično zvezo zastopa brat F. Petrič iz Chicage. Nemogoče je napisati navdušenost, ki vlada med temi borci za gospodarsko in politično svobodo. Z veseljem vsak delavec posluša podučne go vore in razprave, ki napravijo na vsakega poslušalca globok vtis. Filip Godina. Na tej seji bodemo volili delegata za redno peto konvencijo, ki prične 16. septembra t. 1. v Milwaukee, Wis. Bratje! Polagam vam na srce, da se te važne seje- udeležite vsi do zadnjega moža in izberete iz svoje srede nepristranskega moža, ki bo kos svoji težki nalogi. John Gantar, dosedanji ta j. Naznanila in vabila. Midway, Pa. Dne 8. maja je šel naš brat Josip Janežič, ki je bil že nekaj dni bolehen, v dve milje oddaljeno mesto k zdravniku. Zdravnika ni bilo doma. Ko je šel drugič okoli pete ure popoldne k zdravniku se pa ni več vrnil, ker ga je usmrtila železniška lokomotiva. Nihče ne ve, kako se je pripetila nezgoda. Neki železniški delavec je našel v dva dela raztrgano truplo? v katerm so spoznali J. Janežiča. Rajni je bil oskrbnik 4 malih, nedoraslih otročičev. Najstarejši je star 11 let, najmlajši pa 4 mesece. Žalujoča žena je ostala brez vseh sredstev. Rajni brat je bil tih človek, star 33 let, doma iz Doljnegaver-ha, župnija Prečna, pri Novem Mestu. Telesne ostanke smo izročili materi zemlji na katoliškem pokopališču v Noblestownu. J. Janežič je bil član društva “Glas Naroda”, štev. 89 S N P J in društva sv. Barbare, štev. 17 v Brougton, Pa., spadajoče v Forest City, Pa. Naše društvo se je udeležilo pogreba vpolnem številu, pa tudi od društva sv. Barbare je bilo navzočih nekaj članov. Vsled Jbddal- Wasson, 111. Nevem kako bi se izrazil o tu-kajSšnem delavskem položaju. Najboljše je, a ga opišem, pa bo lahko vsakdo sodil po svoje. Z delom so pričeli v vseh rovih. Zaslužek je pa bolj piškav. Seveda je še mnogo delavcev brez dela, med katerimi sem tudi jaz. V Eldorado, tri milje od tukaj pa počiva delo v rovih štev. 8. 10 in 11. Prišlo je do spora zavoljo ponočnega dela. Družba hoče, da bi delali pod istimi pogoji- kot smo delali do prvega aprila. Seveda so delavci tako ponudbo odklonili in posledica je bila štrajk. Slovenski delavci naj torej ne hodijo sem za delom, dokler štrajk ne bo končan. Kedar se bo obrnilo na boljše? bom že poročal v “Gla šilu”. V La Salle, 111. smo bili na počitnicah od 7. aprila pa do 9. maja. Zabavali smo se prav dobro. Br. Louis Grebenjak se je poro čil 'z gdč. Mariju Sterniševo. Poroka se je vršila dne 6. maja. Vsem Slovencem v La Salle, posebno pa J, in F. Stritar pa izrekam zahvalo za izkazano gostoljubnost ! Član dr. “Kras”, štev. 156. ----— > mm Razprava o rezervnem fondu. Ophir. Colo. Ker je vsakemu članu dovoljeno povedati svoje mnenje o rezervnem fondu, hočem tudi jaz izreči par besedi. Nekateri so 'za farmo, drugi za prodajalno, tretji za konzumno zadrugo. Ne strinjam se ne z enim ne z drugim teh predlogov. Naša jednota pred vsem najbolj potrebuje svoji« bolnice in svoj dom. Jaz upam, da se bratje prav nič ne bodo branili plačati prispevke za te dve stavbi. Seveda nista te dve stavbi direktno v stiku z rezervnim fondom, vendar ju pa jednota potrebuje. Zato priporočam, da bi delegatje na prihodnji konvenciji vzeli v razpravo le bolnico in dom jednote. L. E. Brodnik. Eveleth, Minn. Obveščam vse člane društva “Napredek”, štev. 69, da nas je društvo sv. Barbare povabilo, da se udeležimo dne 26. maja pohoda na pie-nic. Ob osmi zjutraj se zberemo v dvorani Maksa Stipeča, odkoder odkorakamo proti Ely Lake-u. Oprostljiv zadržek tvorita le delo in bolezen. Kdorkoli se brez opravičljivega vzroka ne bo udeležil korakanja, bo v smislu društvenega zaključka plačal znesek v društveno blagajno. Bratje pridite vsi, saj nam bodo dne druzega junija pa oni pri šli na pomoč. Jakob Ambrožich, tajnik. Barberton, Ohio. Apeliram na vse člane društva “Triglav”, štev.48, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje dne druzega junija ob dveh popoldne v navadni dvorani. Na dnevnem redu imamo zelo važne točke. Potrebno je, da se dogovorimo glede dvorane, ker je poteklo leto, da ne bo kasneje nepotrebnih zabavljic. Najvažnejša točka je pa volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Treba bo izvoliti delegata, ki bo zastopal društvo in jednoto. Glavni tajnik mi je poslal kopijo pravil? da popravimo pomanjkljive in nejasne točke, slabe nadomestimo z dobrimi itd. Bratje udeležite se zborovanja, da ne bo kasneje kritike. / Frank Tonja, tajnik. Cleveland, Ohio članom in članicam društva “Balkan”, štev. 133 na znanje. Prihodnja redna seja se vrši -dne 26. t. m. točno ob dveh popoldne s. č. v navadnih prostorih. V interesu vseh bratov in sester je, da se enkrat v letu udeležijo seje v polnem številu. Na dnevnem re du imamo zelo važne točke, bate re bo treba rešiti. Torej na svidenje na prihodnji seji. A. S. P. tajnik. Browder, Ky. Dopisi o rezervnem fondu v našem “Glasilu” so najboljši dokaz, da se bratje in sestre zanimajo za dobrobit naše jednote. Vsak zaveden član (ica) mora le odobravati to prekoristno razpravo, ker nas mora končno privesti do dobrega zaključka. Dasiravno ni naše društvo šte-ilno po članih se vendar pogovarjamo o rezervnem fondu in o sredstvih, s katerimi bi se dalo pomnožiti premoženje naše jednote, ne da bi bilo treba zvišati asesment. Splošno menijo bratje, da jednota nima danes sposobnih mož za vodstvo velike farme? pa naj bi se kupilo 'zemljišče že v katerikoli državi. Boljše bi bilo, če bi jednota pomagala bratom, katerih veseli poljedelstvo, da bi prišli do lastnih farm. V to svrho naj bi jednota kupila- zemljišče, katerega bi v večjih in manjših parcelah oddajala v najem bratom, ali jim pa prodala parcele. Vsekakor bi se denar jednote obrestoval boljše kot danes na bankah. Popolnoma se pa strinjam, da si jednota postavi svoji dom. Ve- Manor, Pa. Društvo ‘‘ Delavska Zveza ’ ’, štev. 78. priredi svojo prvo veseli eo dne 30. maja v Westmoreland City. Veselica se bode vršila dvorani Josepha Botla. Začetek točno ob treh poppldne. Na veseli ci bo svirala manorska godba. Vstopnina za moške je en dolar, žene in dekleta so vstopnine proste. Pivo prosto, za dober prigri zek in druge vdobnosti bo skrbel odbor. Na veselico vabimo najuljudne je vse bližnje -brate in sestre, sploh vse slovensko občinstvo iz tukajšne okolice. Ker je to prva veselica našega društva, smo u verjeni, da se bodo tukajšni Slovenci in Slovenke odzvali v naj obilnejšem številu našemu vabilu. L. Bonaeh. Oglesby, 111. Obveščam vse člane društva “Lilija”, štev. 95. da je društvo zaključilo na zadnji seji, da se u-deležimo slavnostnega razvitja zastave društva “Od boja do zmage”, šetv. 22 S D P Z, ki se vrši dne 30. maja v La Salle, 111. Član, ki se ne udeleži te slavnosti, ne da bi za svojo neudeležbo navedel opravičljiv vzrok? plača en dolar v društveno blagajno. Opoldne se zberemo v društveni dvorani, odkoder odkorakamo ob pol eni 'z zastavo na kolodvor. Vlak odpelje ob 1:20 p. m. Prihodnja mesečna seja se vrši dne 9. junija. Ker bomo na tej seji volili delegata za konvencijo, je dolžnost članov, da se vsi seje udeleže. Joe Mencin, tajnik. So. Willmington, 111. Vsem bratom društva “Rudar”, štev. 99, kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem, ki so spremili mojo rajno soprogo Ma rijo Smolič, rojeno Martinčič k zadnjemu počitku, izrekam najtoplejšo zahvalo. Joseph Smolič, žalujoči soprog. Jenny Lind, Ark. Obveščam vse člane in članice društva “Šmarnica”.'štev. 24., da so listki za izžrebanje- harmonike br. Frank Kristana neveljavni. Vsled protipravilnega postopanja smo ga na društveni seji kaznovali 'z eno mesečno suspendaci-jo. Ant. Ravnikar, tajnik. Breezy Hill, Kans. Podpisani se prisrčno zahvaljujem vsem društvom, bratom in sestram S N P J za njih dobrosrčnost in pomoč v moji dolgi bolezni. Darovali so: društvo “Solnce,” štev. 81. Red Lodge? Mont, $10.00. Pri društvu “V slogi je moč.”, štev. 127 v Oakview, Colo, so darovali po 50 c : Ant. • Arh, Frank Pinst, Ig. Jert, Mart. Prašnikar, John Gartnar. Fr. Pajk. Val. Ci-rar; po 35 c: Fkr. Peček; po 25 e : Lud. Zupančič, Luis Zupan, Mary Zupan, Jos. Pikovnik, Louis Mikelni. Ant. Verbich, Jakob Arh. Prisrčna hvala vsem! Karol Drgan. Huntington. Ark. Na zadnji seji smo izvolili blagajnikom dr. “Dolenjec”;? štev. 67. br. Ant. Medveda, 136 bx, Huntington, Ark. A. M. Buxton, Iowa. Društvo “Valvazor”, štev. 163 daje na znanje vsem svojim članom- da plača vsak član 25 c v društveno blagajno, ako se v treh mesecih ne udeleži društvene se je. Nadalje je društvo znižalo vstopnino na tri dolarje in 50 c Zdaj imajo vsi Slovenci in Hrvati v tukajšni okolici priliko pridni žiti se nam. Res so sedaj slabi časi za delavce. Ali nujna potreba za vsakega delavca je vendar, da je član pod porne organizacije in skrbi za se in za svojce, če ga doleti kakšna nezgoda. Frank Cerovac, tajnik. Žival in rastlina. Napisal dr. Gv. Sajovic. Waukegan, 111. Naznanjam vsem članom društva “Sloga”, štev. 14, posebno pa onim, ki so bili odsotni na zadnji seji, da je društvo izvolilo br. .Jakoba Podboja, 717 Eight St., Waukegan. 111. društvenim tajnikom. Novoizvoljeni tajnik prevzame svoj posel na prihodnji seji dne druzega junija, ki bo pričela točno ob 2 popoldne v dvorani John Stražišarja. Vsem bratom priporočam, da podpirajo novega tajnika po svojih močeh, da mu tako lajšajo nekoliko njegov težavni posel. Vsak član naj vrši svoje dolžnosti, se ravna natančno po pravilih, pa bo vse v redu. Nadalje apeliram na člane, da se redno udeležujejo mesečnih sej'. Seje se vršijo v našo korist, kakor tudi vse organizacije. Posebno prihodnje seje, dne druzega junija naj se udeleži vsak član. Pri vseh višje razvitih živalih, ki so se najprvo gibale in so šele sekundarno prirasle na svoje mesto, zapazimo, da se objednem z novimi življenskimi pogoji pre meni znatno tudi cel telesni u stroj. Nele zunajna oblika, temveč tudi notranji organi se spremene. Pri vseh zapazimo najprvo slabo razvita gibala, zato so pa lovke in hranilni organi večji, čutila so slabo razvita; kajti žival, ki išče in lovi svoj živež, mora imeti ostrejša čutila, kot pa ona, katerej ga le naključje prinese. Tudi telo zadnje je manj členasto in bolj zavaljeno. Iz tega je razvidno, da so večja življenska moč, večja življenska zmožnost in razvito telo medsebojno v tesni zvezi. Omenili smo, da je prosto gibanje predvsem značilno za živali; toda tudi v rastlinstvu1 ga najdemo. Mnogoštevilne nizko organizirane rastline: se prosto gibajo jednako živalim. Pri glivah sluznicah (myxomycet.es) najdemo brezkožne stanice, katerih plasma se poljubno širi na vse strani. Te spreminjajo vedno svojo obliko, plavajo naokoli? končno se pa strnejo. Kremenaste alge (diatoma-ceae) so jednostaničarice, katere v vodi lazijo kakor kaka žival. Predvsem zanimivo je čutno gibanje pri mimozi (mimosa pudica), ki pri najmanjšem dotakljaju takoj zgane listje in pobesi vejice. Toda še drugo vrsto gibanja lahko opazimo pri rastlinah, to je premikanje plasme v Staniči sami v obliki počasnega toka. Spoznali smo tako le nekaj primer gibanja v rastlinstvu in pretiravali bi, ako da ni med tem rastlinskim in živalskim gibanjem prav nobenega razločka. Prostovoljnega premkanja s prostora, kakor ara naidemo v živalstvu, ne moremo jednačiti s tem gibanjem. Kajti popolnoma nekaj drugega je, ako se cel organizem premika ali pa če se gibanje vrši v jedni sami stanici. Višje razvite rastline so si zmožnost gibanja samo pridobile ; kajti prosto gibanje ni značilno za rastlinstvo, ko je vendar pretežna večina rastlin prirastla za vedno na eno in isto mesto. Z drugega stališča moramo pa opazovati gibanje pri nižjih rastlinah ; pri teh enostaničaricah je popolnoma jednostavno, da naletimo na en živalski znak, ker imata vendar živalstvo in rastlinstvo skupen .izvor ter so enostanični organizmi v obeh kraljestvih naj-primitivnejše oblike. Objgdem z živalskimi pogoji, ki so živalim in rastlinam različni, se spremeni tudi ves njihov u-stroj, kakor smo že to v kratkem prej omenili. Že v kraljevstvu živalij, da c d o v posameznih razredih, kjer so dani posameznim živalim različni življenski pogoji, opazujemo lahko kako močno to učinkuje na ves njihov ustroj. Za vzgled vzemimo vretenčarje. Telesna oblika vretenčarjev je z ozirom na njihove življpnske potrebe zelo različna. Riba je drugače raščena kakor na kopnem ži več sesalec, ta se zopet razlikuje od ptiča? ki more letati v zraku. Kljub temu najdemo vendar \ vrstah vretenčarjev gotove izje me, leteče in plazeče ribe, leteče ter v vodi živeče plazilce in sesalce, in v vodi plavajoče ptiče. Pri vseh teh vrstah, ki se močno razlikujejo od normalno živečih, so tudi udi primerno preobraženi. To nam služi v dokaz, da je opra vilo v tesnej zvezi z obliko in da poyzrocuje način gibanja postanek jednako ustrojenih gibal. M (4iačni en o vzeto ni ptičja pe rut nič drugega kakor plošča, ki služi v dviganje in padanje Pri padanju se ^razprostre kolikor možno v§led, tega, -da ne pušča zraka: pri dviganju se pa giba kolikor možno neovirano v zraku. Po jednakem mehaničnem pricipu so ustrojene: perutna ploskev leteče ribe, perutna koža letečega zmaja: in netopirja. Oblika vseh je jednaka, čeprav so se razvile iz popolnoma nejadnakih delov, pri ribi iz plavut, pri letečem zmaju je kožna’ guba oprta na podaljške reber, pri netopirju je meti prsti razprostrta koža. Premikanje na kopnem, v vodi ali v zraku je torej v tesni zvezi z raz vojem celega živalskega ustroja. Preustrojiv se pa kaže tudi na- celem okostju. Vzemimo ožjo skupino vretenčarjev — sesalce-; že pri teli zapazimo najrazličnejše izpre-membe. Normalno raščeno oko-stje sesalca ima -drugo oblik o, ako se mora kot mačka plaziti za svojim plenom. Postava je podaljšana telo je bolj gibko, noge nizke, splošno rečeno, kaže že ves ustroj, da je ustvarjen za plazenje. Popolnoma -druga je pa oblika zveri. ki si v skoku ulovi žrtev: moč ne in prožne noge podpirajo hrbtenico, ki je krajša kot pri prvih. Pri egiptovskem skakaču (dip-us aegyptius) nam takoj pokažeta način gibanja zadnji dve močno razviti nogi ter istotak rep, na ka-rega se žival pri skoku opira. Že iz teh -par slučajev smo lahko raz-videli, kako močno vplivajo življenski pogoji na razvoj organizmov celo v enem samem kraljestvu, koliko bolj šele v obeh kraljestvih medsebojno. Pri živali, katera se mora za živežem pomikati, se bodo temu primerno najprvo ustrojili mehanični elementi (okostje). Ker si mora hrano šele iskati, ima tudi v to potrebno razvite organe za iskanje (čutila in gibala) in ulovljenje (grizala in lovke) potrebnega živeža. Tudi je pri večini živali j, kakor že: omenjeno, prostor za vzpremanje brane- na je-dnem -samem mestu. Vse te znake ne najdemo pri .stalno na jednem prostoru prirastli rastlini in slednjič jih ta tudi ne potre-uje. Njej je le zato, da ima kolikor možno veliko površino in pa primerno razvite korenine. Zatorej je tudi višje razvita žival popolnoma drugačna od istotak e rastine in pri primerjanju živalstva z rastlinstvom ne bo nihče mislil na konja in drevo, katera že a priori vsakdo lahko loči. V kratkem rečeno je rastlina organizem, ki razvije svoje ude na ven, žival pa obratno? kar je v tesni zvezi pri obeh z živi jenskim nači- Višje razvite -živali in rastline pa tudi lahko ločimo šč po večih morfologičnilh znakih. Tako je lasten vsake j živali v razvoju prvi stadij mehurca (blastula) in čaše (gastrula); pri rastlinah pa tvoritev kalic (cotyle.dones). Tudi živalska in rastlinska -Staniča se že močno po tem razlikujeta, da je obdana zadnja z močno staničninasto- kožico. Ta razlika je tudi povod tako različni ustro-jitvi obeh kraljestev. Rastlinska staniea se že zgodaj obda s svojim trdim oklopom in izgubi vsled tega zmožnost nadaljnega preo-brazovanja. Radi tega je tudi rastlinsko staničevje in pa organi kljub raznoličnemu notranjemu diferenciranju jedtnolično v primeri z ogromno raznoličnostjo, katero najdemo v živalski histologiji. Visoka ¡stopinja živalske organizacije se kaže torej že v tem, da ni staniea tako trdo zavita. Toda tudi tukaj najdemo prehodne oblike. Pri mnogih algah zapusti protoplazma' staničninasto kočico, plava v vodi naokoli ter se potem oba zopet z novim zavojem. V nasprotju s tem se zavojajo mnogoštevilni enostaničarji, katerem je lastno prosto gibanje, s trdim zavojem (cysta), v katerem potem lahko dolgo mirujejo. To se posebno zgodi takrat, kadar se posuši voda, v katerej stanujejo. Ako pozneje zopet dospo- v vodo, žive na novo živahno naokrog. Navedli bi lahko še mnogo takih slučajev, toda vzeli smo le najvažnejše, ker že iz teh lahko raz-vidimo, da soglašata živalstvo in rastlinstvo in v gotovih razmerah, katere si lahko razglabamo iz skupnega izvora. Že stari naravoslovci so poznali, da žive še. bitja, ki so na meji rastlinskega in živalskega kraljestva in angleški naravoslovec Wotton jih imenuje jednostavno zoophyta. Večino izmed teli prištevamo sedaj živalim, nasprotno smo se pa seznanili potom mikroskopa zopet z brezštevilnimi nižjimi organizmi? kateri še vedno belijo naravoslovcem lase. Za primer naj nam služijo že navedene glive- sluznice in bičarji. Natančneje se je s tem vprašanjem bavil tudi genijalni naravoslovec Ernest Haekel. Pri svojem opazovanju in študijah je prišel do zaključka, da se- postavi poleg živalskega in rastlinskega kraljestva še tretje, to je kraljestvo prabitij (protisti). V resnici najdemo še dandanes' zelo mnoge organizme, ki stoje med živalijo in rastlino, ki združujejo njih značilne lastnosti in s katerimi se pečajo zoologi in botaniki. Even-tuelne odnošaje med obema kraljestvoma nam hi predočeval sle> deči shema: med dva velika kroga -narišimo majhen krog. Srednji mali krog nam predstavlja skupino prabitij, katera so se po filogetičnih zakonih razvila. Gotove posamezne vrste so si pridobile zmožnost asimilacije in te združujemo pod skupnim imenom rastline-, v levem velikem krogu. Druge so si priborile v boju za obstanek zopet prostovoljno gibanje z mesta in te imenujemo živali, naznači naj nam jih desni krog. Radi tega lahko razumemo, zakaj smo dobili najnižjih rastlinah živalske znake in obratno. Haeklov nasvet, da bi se združili vsi enostaničarji v kraljestvo prabitij, pa ni bil vzprejet in dandanes se še1 prišteva en del eno-staniearjev k živalim drugi k rastlinam. Pri razločevanju služijo predvsem fizijologični znaki višjih živalij in rastlin, ki se pa ne pokažeje pri enostaničarjih vedno z enako ostrotjo. Zelo mnogo oblik ‘pa je, katere najdemo u-vrščene v obeh kraljestvih: razloček med! živalskimi in rastlinskimi enostaničarji je zelo majhen, to pa v-sle-d tega. ker imata oba rodova. skupen izvor, kateri se kaže v tem, da je ustroj-ni del živalij in rastlin — staniea, katera se šele navadno pri mnogostaničar-jih določno diferencira. nom. Popravek. V dopisu br. V. Zevnika o rezervnem fondu v zadnji izdaji naj se v predzadnjem odstavku in v stavku, ki pričenja z besedami “Toraj je bolje” za besedami “vsakemu mogoče”, glasi: “ne pa še le tedaj, ko hi bila jednota v skrajni sili in bi člani morali po $4.00—$5.00 ali pa še več mesečno vplačevati.” OBVESTILO IN PROŠNJA. Iz “Glas Svobode” in “Glasila” S N P J je bilo razvideti, da me je približno pred enim mesecem na potovanju po zapadu zadela huda nezgoda — mrtvoud. Ker mi je zdaj nemogoče potovati, prosim najuljudneje vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo, da naj pošljejo dolžno vsoto kar na moj dom. Za uslugo se vsem najtoplejše zahvalim. S prijateljskim pozdravom, John Stoni eh (trgovec z zlatnino) 2622 So. Homan Ave. Chicago, 111. Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob. Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik; Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Pr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo. Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ul. POROTNI ODBOR: John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika IVANHOE. Koman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z. (Nadaljevaaje.) “črni vitez”, je odgovorila Rebeka s slabim glasom, da je sekundo kasneje zaklicala z veseljem: — “Ne — ne-'. Hvaljeno bodi ime našega starega Boga. —-Zopet stoji in se bojuje, kot bi nje" gova roka vsebovala moč dvajsetih mož. — Ali njegov meč se je zlomil. — Iztrgal je bojno sekiro nekemu podložniku in prodira naprej, deleč udarec za udarcem Front de Boeufu — velikan se guglje kot. hrast pod udarci drvarje, ve sekire. — Pada! Pada!” “Front de Boeuf?” je zaklical Ivanhoe. “Front de Boeuf”, je rekla Rebeka. “Njegovi tovariši, katere vodi ponosni templarski gospod, mu hitijo na pomoč. Z združenimi močmi se branijo črnega viteza — in nesejo' Front de Boeufa na varno za zidovje.” “Oblegalci so zasedli nasip?” je vprašal Ivanhoe. “Ali ne?” “Da!” — je odgovorila Rebeka. “Hudo pritiskajo na oblegance! Nekateri pristavljajo lestvice — zopet drugi stopajo na rame svojih prednih tovarišev — kamenje in tramovje pada na njih glave. — Tako hitro kot odnašajo ranjence, izpolnujejo zopet svoje vrste.— Veličastveni Bog. ali si vst-varil ljudi po svoji podobi, da tekmujejo med seboj v grozovitosti in neusmiljenju?” “Ne razmišljaj o tem”, je rekel Ivanhoe. “Zdaj ni čas za taka raz mišljanja! — Kdo zmaguje — kdo se umika?” “Lestvice so preobrnili”, je za klicala Rebeka v strahu, “in pod njimi se zvijajo bojevniki kot črvički. — Črni vitez prodira s seki ro proti vrhticam. Silni udarci so glasnejši kot bojni krik. Kamenje in strelice se vsipajo na pogumnega. viteza. Ali on se toliko briga za nje kot za kurje perje in osat “Pri sv. Ivanu iz Arca”, je rekel IVanhoe veselo in se dvignil na svojem ležišču. “Jaz mislim, da živi v Angliji le en človek, ki lahko zvrši kaj takega.” ‘Vratiča se umikajo !” ,]e na- daljevala Rebeka. “Pod njegovimi udarci letijo trske na vse strani.—Zunanjo utrdbo so vzeli! Ah Bog! — brambovce mečejo z vrha v jarek — ah ljudje, ako ste res ljudje, prizanesite onim, ki se ne morejo braniti!” “Most? — ali so zasedli most, ki tvori zvezo med gradom?” je vprašal Ivanhoe. “Ne”, je odgovorila Rebeka. “Templarski gospod je odstranil desko, ki je služila za most. Komaj polovica brambovcev se je rešila v grad! — Zdaj umevam, da zmaga nudi strašnejši prizor kot bitka.” “Kaj se vrši sedaj, dekle?” je vprašal Ivanhoe. “Poglej še enkrat — to ni trenotek, da človek omedli, ako vidi kri.” “Za sedaj je konec”, je odgovo rila Rebeka. “Naši prijatelji taborijo v zunanji utrdbi, ki jim tvori dobro obrambo.” “Naši prijatelji ne bodo odnehali s tako srečnim in slavnim naskokom”, je rekel Vilfred. “Ne, ne bodo odnehali. — Jaz zaupam, popolnoma zaupam v vrlega viteza, katerega težka sekira drobi hrastov les in železno omrežje Čudo bi bilo,” je dejal tiho, “ako bi dva taka junaka živela! — Uko ve in ključavnica, modro na čr- nem polju. — Hm, kaj neki to pomeni? — Rebeka, ali ne opaziš nič na črnem vitezu, kar je pozornosti vredno?” “Nič,” je dejala Židinja. “Vse je črno kot krokarjevo perje. Nič ne opazim na njem, kar bi ga odlikovalo od druzih. Ali kdor je videl njega le enkrat v boju, ga bo spoznal izmed tisoč bojevnikov. On drvi v bojni metež kot na veselico. Pri njemu ne izvabi občudovanja njegova 'sirova, sila, marveč misliti moramo, da. njegov razum vodi njegovo roko in meč v nji. — Bog naj odvzame od njega greh za prelivanje človeške krvi! — Nekaj strašnega, je videti, ako roka in pogum posameznika tri-umfirata nad sto drugimi!” Rebeka, ti opisuješ junaka! Gotovo drugi počivajo, da zberejo svoje moči in sredstva za prehod preko jarka. — Pod takim poveljnikom, kot si ga opisala, ne pozna nihče bojazni. Prisežem pri časti naše hiše — pri imenu moje srčne dame, da bi bil rad deset let jetnik, ako bi se smel le en dan boriti ob strani takega viteza.” “Ta nestrpnost, ta želja po boju, ta vpor proti vašemu bolestnemu stanju, le zvišuje nevarnost za vaše zdravje”, je rekla Rebeka in se bližala ležišču ranjenca. “Kako zamorete misliti na to, da bi ranili druge, ko se še niso zacelile vaše rane?” “Rebeka, ti ne razumeš, kako težko je človeku, ki je vajen bojne slave, vspričo boja počivati kot ženska ali menih, ko si človek lahko pribori bojnih lavorik. Veselje do vojne je naša hrana •— bojni metež je naše živi jensko veselje. Mi živimo zanj in želimo živeti, dokler vživamo zmago in slavo. — To zapovedujejo zakoni viteštva katerim žrtvujemo vse druge. “Ah, vitez”, je zaklicala. Židinja. “Vi žrtvujete le demonu navidezne slave! Kaj vas čaka kot plačilo za prelito kri — za pretočene solze, vsled vaših dejanj, ka dar smrt otrpne roko krepkega moža in je veselja do boja konec?” “Kaj nam ostane?” je vskli-k nil Ivanhoe. “Slava, dekle, slava! Ona pozlati znamenje na našem grobu in uvekoveči naše ime. “Slava?” je ponavljala Židinja. “Ah, to je. zarjavel oklep, ki počiva na grobnem znamenju viteza — je zbrisana pisava, kakeršne ne more nevedni menih raztolmačiti raziskava-jočemu potniku — ali je mar odškodnina za življenje, ki ste ga živeli v skrbeh in pomanjkanju, da tudi drugi trpijo? Ali je mar taka sila v pesnih potujočega pevca, da pehate od sebe ljubezen, mir in srečo, ker vas opevajo kot junake v baladah pred pijanimi hlapci?” “Pri duši Herevarda”, je dejal Ivanhoe nejevoljno. “Dekle, govoriš o rečeh, katerih ne razumeš. Po tvojem mneju bi morala ugasniti luč viteštva, ki loči pleme-nitpike od navadnih ljudi, plemenite viteze od hlapcev in kmetov, ki nas dviga nad vsakdanjim življenjem, da premagamo bolest, trpljenje in muke, in nas uči, da se ne smemo ukloniti pred drugim zlom kot pred sramoto! Dekle, ti nisi kristjanka, radi tega so ti tuja plemenita ču.tstva, ki provzro-čajo, da kristjanski devici vtripa srce, ako čuje, da je. njen izvol jenec zvršil dejanja, ki posvečujejo ljubezen. — Viteštvo! — O, dekle! Viteštvo je pomoč zatiranih in jez tiranski sili. — Plemstvo bi bilo Vez njega prazno ime. svoboda pa ima v njegovi sulici in meču najboljšo obrambo!” “Res, pripadam rodu”, je od- govorila Rebeka, “ki se je izkazal pogumnega v obrambi svoje domovine, ki pa nikdar ni začenjal ojne, ko je bil/še narod, če ni bilo treba braniti se na povelje svojega Boga proti zatiranju in tlačanstvu. Noben glas iz trombe ne bo izbudil Juda, njegovi zaničevani otroci so pa danes žrtve sovražnega podjarmljenja. “Vitez, govoril si resnico. Dokler oče Jakob ne bo dal svojemu izvoljenemu ljudstvu druzega Gi-deona ali pa Makabejca, do tedaj se ne spodobi židovskemu dekletu govoriti o boju in vojni. Žalost o ponižanem ljudstvu je dsevala iz govora plemenito čutečega dekleta, še bolj jo je pa užalostila misel, da ji je Ivanboe odrekal pravico govoriti o časti, poštenih in velikodušnih idejah. Kako malo pozna to srce, ako misli, da so v njem nizke misli in bojazen, ker grajam fantastično viteštvo- Nazarencev. Dala bi kapljo za kapljo svoje srčne krvi, ako bi Bog hoted rešiti Juda iz sužno-sti! Ah, da bi hotel Bog. dala bi svojo srčno kri, da rešim svojega očeta in njegovega dobrotnika iz jetništva! Tedaj bi lahko videl ponosni kristjan, da hči izvoljenega ljudstva zna umreti ravnotako' pogumno, kot domišljavo nazarensko dekle, ki sei hvali z imenom neznatnega človeka z ledenega se- verja !” Spi”, je nadaljevala in pogledala Vilfreda. “Narava zahteva svoje pravo! Ah, zločin je, da ga gledam. Mogoče zadnjikrat?! — Mogoče bo minil le kratek čas in tem lepim potezam ne bo ukazoval več drzni duh, ki se ne umakne- tudi v spanju! —■ Po tem ne bo ognja v očeh — usta se ne bodo zaprla — vsak zaničevan hlapec tega s profcletstvoni obloženega gradu bo lahko dvignil nogo proti plemenitemu vitezu, ne da bi bil kaznovan! — In mogoče? — O, moj oče! Slabo je za njegovo- hčer. kedar rumeni kodri izpodrivajo njegove sive lase i]z njenega spomina! — Kdo ve? Mogoče trpim, ker moje misli bolj uhajajo k vjetem-u tujcu kot k mojemu sivolasemu očetu? Ker se ne spominjam sramote Jude in se pasem na lepoti tujca, pagana? — Ali to blaznost bom iztrgala iz svojega srca, če tudi izkrvavi. Rebeka se je zavila, v pajčolan m se- vsedla- proč od1 ležišča ranjenega. viteza, kateremu je obrnila hrbet. Skušala je ojačiti svoj duh, da- bi kljubovala, novim viharjem, posebno pa izdajalskim čutstvom, ki so se oglašala v njenem srcu. Trideseto poglavje. “Kaji?” je zaklical templar. n jli Po prvem vspehu napadalce' sta templar in de Bracy obdržava-la posvetovanje v grajski dvorani. Končno- je pa. vprašal zadnji: ‘Kje je Front de Boeuf? Ali je mrtev ? ” Še živi”, je templar odgovoril ravnodušno. “Ali če bi bila bikova glava, ki jo ima v svojem grbu, na njegovem tilniku, bi bil moral pasti pod takimi udarci. Se nekaj ur in Front de Boeuf bo pri svojih prednikih — pustolovščina princa Ivana je pa oropana svojega najboljšega pristaša.” “Satanovo kraljestvo je pa obogatelo za. enega”, je segel vmes de Braey. “To prihaja od tod, ker se zasramuje svetnike in angelje in se hoče rabiti podobe svetih mož kot strelno kamenje.” “Molči — ti si bedak'” je rekel templar. “Tvoje babjeverstvo je na enaki stopinji z nevero Front de Boeufa. niti eden ne dru-gi ne mo-re za svoje nazore navesti dokazov.” “Gospod templar”, je odgovoril de Bracy. “Prosim vas. da-pazite na svoj jezik, ako govorite o meni. Pri materi v nebesih — boljši kristjan sem kot ti in tvoji tovariši. -Splošno- se čuje govorica, da red sv. zion-skega tempelj a goji mnogo nevernikov, med katerim je tudi gospod Brian pl. Bois -Guilbert. ’ ’ Ne brigaj se za take čenče”, ga je zavrnil templar, “temveč ¿a to, kako bomo ubranili grad. — Kako se bojujejo izobčenci na tvoji strani ? ’ ’ Kot zagrizeni vragi”, je zaklical de Bracy. “Ako se ne motim tedaj ji-h vodi malopridnež, ki je pri streljanju za dobitke -odnesel prvi dobitek. Spo-zuai sem ga po pasu in ro-gu. — Zguba zunanje utrdbe nas je hudo zadela. Tam imajo lopovi varno skrivišče, za eno so se pa približali toliko gradu, da bo-do našli kmalu sredstva za premostitev jarka. Mi pa nimamo toliko mož, da bi bmnili vsa šibka mesta. Ljudje- pa že tudi gi-drnjajo in pravijo, da -koli vsakega prifrči toliko strelie, kedar se prikaže, kakor na praznik pri strelnih vajah okoli cilj-. Front de Boeuf umira in nam ne more pomagati s svojo sirovo s To. Kaj vi menite gospod Brian? Ali ne bi bilo pametneje, da bi silo spremenili v čednost in sklenili mir na ta način, da bi izpustili jetnike?” “Jetnike naj izpustimo? naj bi se kot bojevniki, ki so napadli par neoboroženih potnikov, niso pa mogli braniti gradu pre-d četo vagabundov, izobčencev, kateri so zapovedovali praš. pastir, norec in i-zvržek človeštva?! Sramujte se takega nasvetu, de Bra-cy! — Bolje je, da krijejo podrti-ne tega gradu mene in mojo sramoto, kakor da dovolim v tako sramoto- in one-čaščenje! ’ “Tedaj pojdite- na utrdbe!” je rekel de Bracy mimo. “Do danes še ni človeka — naj že bo Turčin ali templar — ki bi manj cenil svoje življenje kot jaz. Prepričal se boš, da de Bracy glede poguma ne- zaostaja za- nikomur.” Hitela sta na utrdbe. Po njiju mneju bo-do napadalci zvrši-li navidezni naskok iz zunanje utrdbe na grajski prizidek in pazili, da izvohajo šibko mesto, preko katerega jim bo mogoče vdreti v grad. Da se zavarujejo p-roti takemu iz-nenadenju jim ni preostalo druzega, kot razpostaviti straže krog-inkrog, da v sili alarmirajo in pokličejo druge na pomoč. De Bracy je prevzel poveljstvo pri zadnjih vraticah, templar je pa z dvajsetimi brambovci tvoril rezervo-, da pohiti na pomoč, kj.i-ga bodo potrebovali. — Gospodar obleganega grada je pa ležal na ležišču v duševnih iu telesnih mukah. V njegovem srcu ni kraljevala tolažoa pobožnja-kov tedanje dobe, ki so- upali, da z radovoljnimi darovi cerkvi pridobijo odpustke za svoje grehe in potolažijo- svojo- vest, ko jim bo treba stopiti pred najvišji sodni stol. Seveda je na ta način kupljeno- olajševalno sredstvo Lilo ravno toliko podobno pravemu dušev' nemil miru, ki je izhajal iz prave pokore in kesa, kot z opijem pro-vzročena omotica naravnemu spanju. Me-d vsemi grehi je bil Front de- Boeuf najbolj podvržen skopu-štvu. Raje ja videl, da so bili duhovniki in cerkev proti njemu, kakor da bi si odkupil odvezo- z zakladi. Motil se je tudi templar, ko je menil, da Front de Boeuf nima vzrokov za svoje m c verstvo. Odgovoril bi bil, da cerkev proda' ja. svoje darove- po tako visoki ceni, da rajše taji zdravilno moč zdravila, da- mu ni treba plačati zdravnika. Zdaj je napočil trenotek, ko je zemlja -s svojimi zak-ladi uhajala njegovim očem in se ;e pričelo tresti njegovo srce, ki je bilo navadno trdo kot mlinski kamen, ko je pričel misliti na drugi svet in na usodo, ki ga tam pričakuje. Življe-niska mrzlica je pa še poviševala nestrpnost in bol njegove duše. Na mrtvaški postelji je bilo videti, kako se bori novovzbujeni strah, z zakrkneno trmoglavostjo njegovega značaja.. -- Bilo je strašno duševno stanje, kakeršne ga je najti le tam, kjer je zginilo upanje — kjer kes ne najde pokore:— pač pa strašno čutstvo smrtne bolesti in občutek, da te bolesti ne bo konca in se sploh ne bo obrnilo na boljše! Kje so sedaj ti pasji, ponižni duhovniki?” se je jezil Front de Boeuf, “ki polagajo toliko važnosti svojim verskim skrivnostim? Mogoče polnijo svoje debele- trebuhe s pivom ali pa praznu jejo -slavnostno pijančevanje! — Mogoče igrajo svojo komedijo ob postelji kakega umirajočega hlapca? — Mene, sina človeka, ki je ustanovil in njim zgradil samostan — mene, za katerega bi morali moliti —- mene pa pustijo ti nehvaležni psi umirati kot psa brez gospodarja! Brez spovedi, brez odveze! — Pokliči templar-ja ! -— Tudi on je duhovnik in lahko nekaj zame stori. — Vi, ne! Ravnotako bi se lahko izpovedal vragu kot Bois - Guilbertu, ki se ne briga za nebesi in pekel. Čul sem, da ljudje molijo s svojimi ustnicami, s svojim srcem. — Ali jaz. se ne upam!” “Ali še živi Front de Boe-uf, da izreče, da je na svetu še nekaj, kar se ne upa1?” se je- začul poleg njega visok, hripav glas. Slaba vest in razdraženi živci Front de Boeufa sta cula v glasu demona, ki so po vračarstvu tedanje dobe prihajali k postelji u- mirajočih, da so mučili njih mo- žgane- in vodili njih misli proč od vsega, kar bi zamoglo rešiti njih dušo. Stresnil se- je, ali kmalu se mu je zopet vrnila odločnost- “Kdo-je tu?” je zaklical glasno. — “Kdo si, ki se- drzneš ponavljati moje besede -s skovikanjem nočne ptice? — Stopi sem k mojemu ležišču, da te vidim.” “Tvoj zli duh sem, Renigaid Front de Boeuf”, se je odzval zopet glas. (Nadaljevanje.) $102.50 ...................K. $204.50 ...................K. 1000 1020.00 ...................k. 5000 Naznanila. Witt, 111. Društvo “Bratje Edinost”, štev. 151 naznanja, da se morajo vsi bratje udeležiti prihodnje seje, ker so na dnevnem redu zelo važne točke: pravila, razprava o rezervnem fondu itd. Prihodnja seja prične oh devetih dopoldne radi vročine. Ta zaključek ostane za štiri mesece v veljavi. John Javorniek, tajnik. Chicago, 111. Vsem članom in članicam društva. “'Narodni Vitezi”, štev. 39 naznanim, da morajo biti vstopnice za skupni izlet plačane na seji dne prvega junija, Vstopnico plača vsak član in članica. Društvo je nadalje zaključilo, da se opominja vse one- člane, ki še niso poravnali prispevka 50 c radi neudeležbe društvene veselice dne 4. novembra 1911, da to z vršijo tekom tega meseca. S prvim junijem bodo suspendirani vsi oni za en mesec, ki ne bodo poravnali tega prispevka. Suspen-dacija se ho ponavljala, dokler znesek ne bo poravnan. Znano je vsakemu, da je suspendirani član izgubil pravico- do bolniške podpore'. Vse brate in sestre našega društva opozarjam, da se zanesljivo v polnem številu udeleže prihodnje seje dne prvega junija. Na dnevnem redu imamo volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Dolžnost veže vsakega člana, da pride na sej-o- in se udeleži volitve, da ne bo kasneje nepotrebnega oporekanju. Vsi na sejo dne 1. junija. Seja prične točno ob osmih zvečer. John Hodsehar, tajnik. Indianapolis, Ind. Naznanjam vsem članom društva “Studenček”, štev. 105? da se bo vršila prihodnja seja dne 26. t. m. Na tej seji imamo med drugimi važnimi točkami volitev novega tajnika, kakor tudi mnogo dogovorv glede prihodnje konvencije. Vsem, ki so se udeležili naše veselice dne 11. maja in pripomogli do vspeha, pa izrekam najtoplej šo zahvalo, kakor tudi godbi “Slovenski Zvon”, ki je igrala dve uri bre-zplačno preko določenega časa, Nadalje izjavljam, da nisem nikdar zabavljal slovenski godbi, kakor tudi ue gospici Karolini Semenič, marveč sem ju hvalil, ker -sta pripomogla do vspeha na veselici. Fr. Medveš, tajnik. Aurora, Minn. Obveščan vse člane društva Aurora”, štev. 43, da sem na redni mesečni seji dne petega maja prostovoljno odložil tajniški posel. Vse dopise, sploh vse, kar ima stik s tajniškim poslom, naj se pošilja vbodoČe novoizvoljenemu tajniku, Ivanu Žumer; t 13, Aurora. Minn. Karol Jerich, bivši tajnik, Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 $20.50 $41.00 .K. .K. .K. 50 100 200 500 S temi cenami vsi stroški. so vračunjeni PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar Državna Banka 1900 Blue Island Av., Chicago, 111. DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — -601 S. Lavvndale Av. vogal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. J. S. JABL0NSKI Slovenski fotograf izdeluje vsa v foto?rafično stroko spadajoča dela dob o in poceni 6122 St. Clair Avenue. CLEVELAND OHIO. Štiri in osemdeset tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke,, ker je ena največjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti. The Cleveland Trust Company SAVINGS BANK 5 MIL. DOLARJEV St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami. POZOR! POZOR! SLOVENCI V BARBERTONU, 0. BRAT DRUŠTVA “TRIGLAV” priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BRIVNICO . Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago. Anton Merda, 110 N. 2nd Str. BARBERTON, O. Josip Bereš priporoča svojim rojakom svojo moderno vre j eno GOSTI L IVO Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago. 42T Norm 2nd St. BARBETON. O. VSA TISKARSKA DELA izvršuje točno v vseh jezikih Jugoslovanska zadružna Tiskarna naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY 1830 So. Centre Ave., Chicago, 111. Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno. Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje. Naše cene so zmerne. EMIL BACHMAN, 1719 Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGAUJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od 5 poznanih društev. Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila. rrtJPPBBSS® 2ESE5K52K! X NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE «£♦ Narodna Tiskarna 2146*50 Blue Island Jtve., Chicago, IU. d Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, veškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO”, in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :v T V i t t t t t ❖ ♦3 « ♦3 ♦3 ♦3 Thomas, W. Va. Vše člane društva ‘Domovina’, štev. 29 vabim, da se polnoštevilno udeleže seje -dne drugega junija točno ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu imamo važne točke, katere bo treba rešiti. Še enkrat vam kličem: Pridite vsi, tudi oni, ki bivate izven mesta! Alozij Lukek; tajnik. POZOR! POZOR! Slovenci v Chicagi! Slov. del. pevski zbor “OREL” priredi v nedeljo dne drugega junija, izlet in vrtno veselico v Jos. Horalek Grove, Lyons, 111. Na veselici ho vsakovrstna -zabava — petje — ples itd.’ Za obilno udeležbo se priporoča slovenskemu občinstvu v Chicagi in okolici. ODBOR. Kako se pride tje? Vzemi karo, ki vozi v Riverside in se pelji ž njo do mesta. Preko mosta pojdi peš in se vstavi na drugi strani; kjer boš videl viseti slovensko trobojnico, pa boš na pra vem mestu. The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 1890 Assests: nad $3,600.000.00 Hraaonje in splošni bančni pooli. Posojila na žemljiiča in 4ms** SS. cesta in St. Clair Ave. Huron Road iu Prospect Ave. Superior Ave. iu Addison Road: Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto. Pošiljamo denar v staro domovine hitro in zanesljivo. Ter prodajam« paae-brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt. Želimo Vašega znanstva. Jno. M. Sundry, preda. Harley B. Gibbs, po(' prede. H. W. King podprod». J. Horaee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag. L. C. Kollie in Goorge F. Schulze, pomožna cashier. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, p®-čate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Lawndala Ave. CMcago, Illinois GLASILO SLOVENSKE NARoDMr, FODPORNri j^LNOiiS od 1. januarja do m Jednoto 30. aprila 1912 3 1 T3 § v V F L A Č I L A, Pristop in zdravnik Asesment Znaki n naročila Potni prest. jprem. opo. Glasilo SKUPNO 1 $ 3.75 $ 488.85 $ 6.00 $1.50 $ 23.75 $ 523.85 2 6.25 700.75 3.00 1.25 ■ 69.00 780.25 3 10.00 195.00 4.20 .75' 19.25 229.20 4 5.00 359.50 —.— .25 34.00 398.75 5 1 37.50 1,772.25 25.00 2.25 88.40 1,925.40 6 18.75 495.00 8.40 4.75 50.25 577.15 7 1.25 191.25 . 1.00 8.30 201.80 8 5.00 231.75 . . . 22.50 259.25 9 5.00 - 362.50 . 2.50 35.75 405.75 10. 13.75 671.50 . .75 66.00 752.00 Il 5.00 398.25 1.00 2.00 39.50 445.75 12 5.00. 328.85 8.20 .25 32.00 374.30 13 6.25 462.75 4.00 .50 23.25 496.75 14 11.25 552.00 7.60 2.00 55.85 428.70 16 27.50 536.00 2.25 2.25 24.50 592.50 17 2.50 476.00 . .50 47.00 526.00 19 1.25 495.00 .40 v 49.00 545.65 20 10.00 1 703.92 . 1.25 68.25 785.42 21 KT.OO 537.50 6.00 . 54.50 608.00 22 10.00 421.25 . .25 19.75 451.25 23 3.75, 183.75 6.00 .25 18.25 212.00 24 ■ 1.25 226.25 . 1.50 10.50 239.50 26 3.75 197.00 . . 9.75 210.50 27 1.25 402,00 . .25 39.25 442.75 28 1.25 197.00 4.20 . 9.75 212.20 29 1.25 190.75 3.00 .50 18.75 214.25 30 2.50 188.75 . . 18.50 209.75 3i 3.75 161.25 . >. 16.25 181.25 32- 1.25 355.00 . .75 35.50 392.50 33 8.75 398.25 . .75 38.75 446.50 34 1.25 194.75 . .75 10.25 207.00 35 2.50 106.25 . .25 10.25 119.25 36 1.25 284.50 . 2.00 14.25 302.00 37 . 92.50 —v .25 8.50 101.25 38 1.25 3011.25 . 1.00 29.75 333.25 39 ■ . 291.75 1.20 .50 15.75 309.20 40 1.25 217.50 . 1.00 21.00 240.75 41 6.25 288.25 . 1.25 23.00 318.75 42 . 71.25 , . 6.75 78.00 43 15.00 521.21 1.20 2.25 25.25 564.91 ■44 1.25 350.75 . .50 38.50 391.00 46 . 122.00 . .25 12.00 134.25 47 ' 16.25 228.75 7.20 . 23.00 275.20 48 5.00 371.75 . 1.00 24.75 402.50 49 6.25 178.75 . . 17.50 202.50 50 ... 258.00 4.20 .50 12.25 274.95 51 , 236.25 . . 18.75 255.00 52 1.25 245.75 . 1.75 25.75 274.50 53 8.75 363.26 . . 18.25 390.25 54 1.25 147.00 % .25 14.50 163.00 55 . 190.00 . —. — 19.00 209.00 56 2.50 160.75 . .25 15.75 179.25 57 7.50 489.50 . 1.25 48.55 546.80 58 1.25 100.00 . .25 9.50 111.00 59 11.25 148.75 7.20 1.25 7.00 175.45 60 . 195.00 v 1.50 30.00 226.50 61 6.25 423.25 14.20 6.25 20.00 469.95 62 15.00 465.00 . .25 45.75 526.00 63 . 33.75 . .75 3.75 38.25 64 2.50 365.75 . 2.25 34.75 405.25 65 10.00 508.00 . 1.50 26.00 545.50 66 2.50 68.25 # .25 3.25 74.25 67 1.25 146.00 . . 14.35 161.60 68 5.00 97.00 7.20 . 9.75 118.95 69 7.50 391.00 . .25 19.25 418.00 72 2.50 218.75 . 1.00 21.75 244.00 74 . 150.00 . .50 14.75 165.25 75 3.75 153.75 . v 9.25 166.75 76 2.50 259.50 . . 26.00 288.00 77 1.25 133.25 6.00 .25 12.75 153.50 78 2.50 87.50 . .25 8.50 98.75 79 21.25 280.75 14.40 .25 27.50 344.15 80 1.25 207.75 . .50 13.25 222.75 81 6.25 257.00 2.00 . 24.75 290.00 82 3.75 221.25 —.-v # 11.25 236.25 83 5.00 333.50 . .50 2-6.25 365.25 85 2.50 148.75 . . 14.00 165.25 86 3.75 314.25 1.00 .25 14.85 334.10 87 16.25 567.00 15.00 4.00 55.25 657.50 88 5.00 385.25 . 1.25 37.50 429.00 89 8.75 255.75 . .25 24.65 289.40 90 12.50 201.00 . .50 9.25 223.25 91 3.75 232.00 3.00 1.50 22.75 263.00 92 6.25 480.00 . .75 38.25 525.25 93 1.25 78.75 . 1.25 7.35 88.60 94 1.25 177.75 1 .25 18.00 197.25 95 12.50 376.50 6.00 2.00 35.75 432.75 96 1.25 262.75 . .25 22.75 287.00 97 5.00 413.50 . .50 20.50 439.50 98 3.75 321.50 . 1.00 21.00 347.25 99 . 51.80 . . 4.75 56.55 100 . 128.75 6.00 . 13.00 147.75 101 1.25 162.00 . 1.00 15.50 179.75 102 3.75 170.00 1.00 1.00 8.50 184.25 103 1.25 127.00 —.— 1.25 8.25 137.75 104 2.50 187.00 —.— . 18.50 208.00 105 1.25 117.50 —.— . 11.75 130.50 106 2.50 295.25 —.— 1.00 28.75 327.50 107 8.75 373.25 7.00 1.00 35.75 425.75 108 3.75 267.75 .20 .25 26.50 208.45 109 2 50 107 2n 10 00 110 15.00 442.50 8.00 1.25 41.50 508.25 111 2,50 175.00 . .25 11.25 189.00 112 . 203.50 . .50 19.50 223.50 1)13 2.50 75.50 2.50 . 7.50 88.00 114 12.50 260.00 4.30 .50 24.75 302.05 115 3.75 119.00 3.00 . 5.50 131.25 116 . 118.25 1.00 .75 11.75 131.75 117 1.25 137.00 . .50 13.25 152.00 118 2.50 140.00 . .50 7.00 150.00 119 3.75 205.00 . .25 20.50 229.50 120 1.25 266.00 . .25 25.75 293.25 121 7.50 189.00 v .25 8.50 205.25 122 7.50 127.50 .60 .25 12.75 148.60 123 1.25 84.50 . .50 5.50 91.75 124 2.50 108.75 3.50 —#— 10.00 124.75 125 8.75 203.75 . —.— 8.75 221.25 126 13.75 424.50 5.15 1.00 21.00 465.40 127 1.25 100.25 . —.— 14.00 115.50 128 2.50 122.00 2.50 —.— 8.00 135.00 129 10.00 337.50 . —#— 13.25 360.75 130 1.25 115.00 . —.— 10.00 126.25 131 1.25 186.25 1.00 .50 9.60 198.60 132 5.00 174.50 —.— . 8.50 188.00 133 2.50 148.25 —.— .50 8.00 159.25 134 6.25 142.75 —.— 1.00 12.50 162.50 135 . 78.75 —.— —.— 5.25 84.00 13fí 3 7 n Qrt 7rt 8 50 137 12!50 4,11.25 —. ’•50 41.65 465.90 138 45.00 310.10 17.40 2.50 23.75 398.75 139 13.75 187.50 . 1.25 18.85 221.35 140 6.25 125.00 . .25 7.25 138.75 141 6.25 162.50 1.00 .25 16.00 186.00 142 10.00 211.50 —v— . 22.15 243.65 143 1.25 242.45 1.20 1.00 23.50 269.40 144 12.50 150.75 12.00 . .75 176.00 145 3.75 134.50 7.20 .75 12.50 158.70 146 6.25 171.50 1.20 —.— 16.97 195.92 147 7.50 209.50 1.20 .50 19.30 . 238.00 148 r.2'5 88.25 . . 5.25 94.75 149 —.— 62.00 . . 3.00 65.00 150 1.25 90.75 .60 . 4.25 96.85 151 1.25 216.50 1.20 .50 21.50 240.95 153 1.25 92.00 —— . 5.75 99.00 154 1.25 123.25 —.— .25 9.75 134.50 155 P •' 57.50 —.— .75 6.00 64.25 156 1.25 104.75 —.— .25 9.75 116.00 157 fiO 50 50 fi 50 7fi 50 158 1 25 (17 00 4 25 72 50 159 L25 67.50 —t .25 7.00 76.00 160 1.25 68.25 —.— .50 3.25 73.25 161 . 102.75 —.— .25 5.00 108.00 1 27 00 2 50 29 50 163 # 98.75 —.— .75 9.75 109.25 164 8.75 150.75 1.20 .25 14.75 175.70 165 10.00 132.50 5.00 .50 7.50 155.50 166 . 98.75 .10 .75 9.75 109.35 167 . 85.75 —.— .25 8.25 94.25 168 . 87 50 1.20 .25 4.00 92.95 3 69 . . 73.25 6.00 1.25 7.00 87.50 170 2.50 75.25 1.70 .25 5.25 84.95 171 1.25 91.00 8.00 —.— 3.25 103.50 172 1.25 108.75 9.00 1.50 10.00 130.50 173 3.75 87.50 9.20 . . 100.45 174 12.50 66.33 15.00 .50 10.00 104.33 175 15.00 63.75 6.00 .25 2,25 87.25 176 15.00 57.00 7.50 . 2.75 82.25 177 10.00 38.00 # . . 48.00 178 30.00 84.00 . . . 114.00 179 15.00 32.50 . . 2.50 50.00 180 181 13.75 24.75 . . . 38.50 182 17.50 31.50 . . . 49.00 1 $938.75 i >39,860.51 ¡>337.70 1105.50 $ 3,187.57 144,430.08 IZPLAČILA Bolniška podpora Pogrebi Smrtnine Poškodba in odprav- nine SKUPAJ 95.00 244.50 246.50 253.00 687.00 275.00 84.00 53.00 178.00 267.00 282.50 196.00 126.00 251.00 283.00 360.00 353.00 528.00 304.00 254.50 230.00 251.00 97.00 143.00 34.00 8.00 14.00 75.00 321.00 421.00 111.00 35.00 87.00 127.00 78.00 16.00 21.00 126.00 23L00 153.00 44.00 104.00 87.00 53.00 163.50 18.00 53.00 269.00 114.00 76.00 67.00 441.00 127.00 42.00 148.00 190.00 477.00 98.00 333.50 99.00 13.00 109.00 92.00 90.00 157.00 129.00 147.00 94.00 169.00 145.00 72.00 234.00 50.00 140.00 38.00 395.00 164.00 197.00 87.00 170.00 215.00 30.00 78.00 432.00 186.50 229.00 230.00 13.00 41.00 121.00 10.00 168.00 143.00 43.00 232.50 128.00 347.00 65.00 73.00 123.00 8.00 76.00 31.00 177.00 74.00 129.00 107.00 72.00 9.00 80.50 87.00 168.00 36.00 93.00 62.00 49.00 30.00 79.00 102.00 26.00 17.00 165.00 32.00 301.00 92.00 131.50 78.00 259.00 55.00 252.00 77.00 26.00 207.00 46.00 71.00 18.00 59.00 31.00 166.00 32.00 39.00 15.00 37.00 15.00 9.00 20.00 181.00 59.00 61.00 88.00 54.00 110.00 178.00 52.00 13.00 200 100 0 0 100 00 100 100 10 100 100 100 96 500 600 600 500 500 600 00 00 00 00 00 60 60 50 500 00 50 60 60 60 60 50 60 00 33 00 500 500 0 0 500 $— 200 0 00 00 00 00 00 00 00 00 00 33 00 00 o $21,046.00 |$1,189.50 |$11,339.33 $200.00 95.00 244.50 246.50 253.00 1,587.00 875.00 84.00 53.00 178.00 867.00 882.50 196.00 126.00 251.00 283.00 360.00 353.00 528.00 404.00 254.50 230.00 251.00 97.00 143.00 34.00 508.00 14.00 75.00 321.00 421.00 711.00 35.00 , 87.00 127.00 78.00 16.00 21.00 726.00 231.00 7-53.00 44.00 104.00 687.00 53.00 163.50 18.00 53.00 '269.00 714.00 76.00 67.00 441.00 127.00 42.00 148.00 190.00 1.077.00 98.00 333.50 699.00 13.00 109.00 692.00 690.00 157.00 129.00 147.00 94.00 262.00 145.00 72.00 234.00 50.00 140.00 38.00 395.00 164.00 197.00 687.00 170.00 215.00 530.00 78.00 1.032.00 186.50 229.00 230.00 13.00 41.00 121.00 10.00 168.00 143.00 43.00 232.50 128.00 347.00 65.00 73.00 123.00 8.00 76.00 370.33 m!oo 74.00 129.00 107.00 72.00 9.00 80.50 87.00 168.00 36.00 93.00 62.00 49.00 30.00 79.00 102.00 26.00 17.00 165.00 32.00 301.00 192.00 131.50 78.00 259.00 55.00 252.00 577.00 2&ÍI0 207.00 646.00 71.00 18.00 59.00 31.00 166.00 32.00 39.00 15.00 37.00 15.00 9.00 20.00 181.00 59.00 61.00 88.00 654.00 110.00 178/10 96.50 52.00 13.00 Štiri mesečni račun S. N. P. J, od 1, Januarja do 30, Aprila 1912. KO 100 145 43 76 369 101 36 47 71 146 77 65 95 113 123 95 98 143 115 85 39 47 42 79 40 38 38 35 72 82 36 23 55 17 59 57 44 51 14 106 53 24 52 101 37 54 38 48 78 29 38 33 96 19 36 36 87 101 70 106 13 29 20 81 43 29 43 52 27 19 60 51 53 45 54 34 62 112 89 44 48 81 13 36 78 4 82 83 10 24 30 33 37 24 57 78 55 2,1 95 47 40 13 57 27 23 29 28 41 52 43 28 22 25 42 93 20 32 58 25 37 36 31 29 21 21 88 69 39 37 35 46 48 42 25 35 44 18 12 18 43 23 20 11 21 12 18 16 13 19 5 19 32 49 23 16 19 14 2,2 18 28 23 14 12 14 8 24 10 17 11 13 VPLAČILA. Račun: gotovine dne 31. decembra 1911..........$50,832.03 pristopa in zdravnika......................... 938.75 asessmenta................................. 39,860.51 znakov in naročil............................. 337.70 potnih, prestopnih listov in sprem, oporok__ 105.50 “Glasila” .................................. 3,187.57 oglasov....................................... 290.81 vrnene bolniške podpore od štev. 11............ 15.00 vrnene bolniške podpore od štev. 138........... 12.00 vrnenega asesmenta........................... 56.00 Račun: IZPLAČILA. JOHN VERDERBAR, $33,774.83 |8328 gl. tajnik. bolni škin podpor.............'............$21,046.00 pogrebov........................$ 1,189.50 smrtnin......................... 11,339.33.. 12,528.83 poškodb in odpravnin . ....................... 200.00 “Glasila”................................... 1,284.65 tiskovin....................................... 92.60 ročne blagajne urednika Glasila............... 100.00 ročne blagajne blagajnika...................... 75.00 plače uradnikov............................ 1,383.00 plače vrhovnega zdravnika ..................... 75.00 plače advokata................................. 50.00 poštnin znamkov in telefona ................... 64.23 uradnih potrebščin ............................ 13.90 voženj in dnevnic............................. 119.60 najemnin za odborove seje ...................... 7.50 pri stojbine na državo.......................... 5.00 premij na varščini............................ 222.30 stroškov organizacije (Nagrade) :.............. 32.96 raznega........................................... 45 vrnenega asesmenta............................. 68.00 gotovine dne 30. aprila 1912 .............. 58,266.85 članstvo 4793. Dne 30. aprila t. 1. pa 8328; torej v kratki dobi dveh let in pol, se je nje članstvo brez malega skoraj podvojilo. Upamo, da se ne bodo člani (ice) s tem zadovoljili in nehali z agitacijo do cilja “Naprej do deset tisoč”! kakor smo čitali v Glasilu” štev. 16 in na prvi strani v današnji izdaji. Oklici -za nadaljno agitacijo ne smejo ostati glas vpijočega v puščavi. Vsi začnimo takoj z agitacijo za 1672 članov in članic, ki nam še manjkajo, da dosežemo svoj cilj — 10 tisoč članov in članic do prihodnje konvencije. Vsi na krov! John Verderbar, gl. tajnik. $95,635:87 RAZDELNIK GOTOVINE. Izkazana gotovina blagajnika dne 30. aprila 1912...'.........$58,238.19 $95,635.87 Ročna blagajna tajnika dne 30. aprila 1912. 28.66 Skupaj..........................................................$58,266.85 Nevreni checki.............................................................. 5,125.02 Skupaj.................................................$63,391.87 NALOŽENA GOTOVINA. Hranilna vloga na obresti na Lake Shore Banki, Cleveland, O.......$25,788.28 Na obresti Cleveland Trust Co. v Cleveland, 0.................... 21,120.01 Obrambni sklad S. N. P. J. v Lake Shore Banki, Cleveland, 0....... 15.50 Na cheekovnem računu na Lake Shore Banki, Cleveland 0............. 16,439.42 Ročna blagajna tajnika............................................... 28.66 Skupaj...............................................$63,391.87 V POSEBNEM FONDU: V posebnem fondu na hranilni knjižici z obrestmi do 1. Jan. 1912. naloženo za mladoletne dediče sledeče: Za dediče pokojnega Joseph Pirnarja od štev 10, Rock Springs, Wyo...................................$ 541.45 Za dediče pokojnega Matt Budiceliča od štev. 19, W. Mineral, Kansas ................................ 450.06 Za dediče pokojnega Alois Derčela od štev. 2, La-Salle, 111., ....................................... 270.10 Za dediče pokojnega Vinc. Krašovca od štev. 6, Morgan, Pa.........................1................. 210.81 Za dediče pokojnega Josip Šinkovca od štev. 36, Willock, Pa.......................................... 262.83 Za dediča pokojnega Štefan Jereba od štev. 10, Rock Sprins, Wvo..................................... 103.90 Za dediča pokojnega Anton Marinšeka od štev. 87, Herminie, Pa....................................... 430.95 Za dediče pokojnega Frank Merlaka od štev. 44, Conenaugh, Pa..................-..................... 200.00 Martin Potokar, 1. r., predsednik. Vinc. Cajnkar, per Matt Turk, 1. r. Skupaj....................................$2,470.10 GLAVNI ODBOR John Verderbar, 1. r., tajnik Frank Korce, 1. r., blagajnik. NADZORNI ODBOR Frank Černe, 1. r. Lovoslav Zevnik, 1. r. Izplačane smrtnine, pogrebni stroški, poškodbe in odpravnine od 1. januarja do 30. aprila. 1912. 2. 3. 4. 5. 11. 12. 13. 14. lo. 16. 17. 18. Valentin Modrijan, c. 3842 od društva Naprej, štev. 5. Cleveland, Ohio. Smrtnima izplačana soprogi svota $500.00, pogreb $100.00. Frank Dolenc, c. 8868, pogreb $100.00. Fr. Peterca, c 5004, Poškodbe za izgubo roke $200.00. Jos. Bruder, c. 8253 od društva Bratstvo, šteš. 6. Morgan, Pa. Smrtnina izplačana bratu svota $600.00. Fr. Maurih, c. 4352 od društva Trdnjava, št. 10 Rock Springs Wyo. Smrtnina izplačana so.-progi svota $600.00. And. Delac, c. 9197 od društva Sokol, štev. 11. Ro-slyn, Wash. Smrtnina izplačana so progi svota $500.00. Pogreb $100.00. Jofe. Hrovat, c. 7703 od društva Orel, štev. 21. Pueblo, Colo. Pogreb $100.00. 6. Louis Golob, c. 1547 od društ va Domovina, štev. 29. Thomas, W. Va. Smrtnina izplačana očetu svota $500.00. 7. Stefan Skabla. c. 2888 od društva France Prešeren, štev. 34 Indianapolis, Ind. Smrtnina izplačana soprogi svota $600. 8. Fr. Mravlja, c. 7331 od društva Slovenija, štev. 41. Irwin Pa. Smrtnina izplačana sestri svota $600.00. Fr. Merlak, e. 2739 od društ va M. Danica, štev. 44, Cone maugh, Pa. Smrtnina izplača na soprogi in hčeri svota $600 And. Badignal, c. 8438 od društva Triglav, štev. 48, Barberton, Ohio. Smrtnina izplačana soprogi svota $500.00. John Viikovi-ctu e. 6010. Pogreb $100.00. John Pivk, c. 550 od društva Jutranja Zora, štev. 54. Glencoe, Ohio. Smrtnina izplačana soprogi svoto $500.00, pogreb $100.00. Simon Komlenovich, c. 6319 od društva Bratska Sloga, št. 62, Calumet, Mich. Smrtnina izplačana bratu in hčeram svota $500.00. Pogreb $100.00. Louis Jeke, c. 10141 od društva Dolenec, štev. 67, Hunting-ton, Ark. Smrtnina izplačana bratu svota $600.00. Leop. Štraus, c. 1496 od društva Spoznanje, štev. 72 Radley, Kans. Smrtnina izplačana očetu svota $600.00. John Dolar, c. 4635 od društva Grozd, štev. 74. Virden. 111. Smrtnina izplačana soprogi svota $600.00. Jacob Gudelj. c. 12616 od društva Dobrodošli, štev. 79. Cie Elum, Wash. Pogreb $93.00. Martin Gorišek, c. 7632 od društva Rdeči Prapor, štev. 90. Hackett, Pa. Smrtnina izplačana soprogi svota $600.00. Louis Seidel, c. 10402 od društva Zarje Svobode, štev. 93, 9. 10. Randall, Ohio. Smrtnina izplačana soprogi svota $500.00 19. Frank Slak, c. 11639 od društva Lilija, štev. 95, Oglesby, 111. Smrtnina izplačana materi svota $600.00. 20. Marija Andlovich, c. 11400 od društva Jolietska Zavednost, štev. 115, Joliet, 111. Del smrtnine izplačana otrokom svota $339.33. 21. Marijana Novak, c. 10234 od društva Postojnska Jama, št. 138. Ganonsburg, Pa. Pogreb $100.00. 22. John Mahovich, c. 9629 od društva Slovenci in Horvati, štev. 144, York Run, Pa. Smrt nina izplačana starišem svota $500.00. 23. Louis Muha. e. 9165 od društva Vodnikov Venec, štev. 147, Cleveland, Ohio. Smrtnima izplačana bratom svota $500.00. Pogreb $100.00. 24. Frank Pušnik, c. 11563 od društva Lunder Adamič, štev. 165, Wick Haven, Pa. Smrtni na izplačana sestri svota $500. Pogreb $100.00. 25. Frank Vegant, c. 11895 od društva Svobodomisleci, štev. 169, Mallennauer, Pa. Pogreb $96.50. # Umrli člani (ce) od 1. jan. do 30. aprila 1912. 1. Frank Vegant, e. 11895 od štev. 169, Mallennauer, Pa. Rojen 26. septembra 1882 v Litiji, Kranjsko. Umrl 5. januarja 1912. Vzrok smrti: no tranja bolezen. 2. Jos. Bruder, c. 8253 od štev. 6, Morgan, Pa. Rojen 13. marca 1880 v Kerski, Kranjsko. Umrl 5. januarja 1912. Vzrok smrti: ubit v rovu. 3. Val. Modrijan, c. 3842 od štev. 5. Cleveland, Ohio. Rojen 10. feb. 1868 v Ljubljani, Kranjsko. Umrl 22. januarja 1912 Vzrok smrti: zadušen od gasa. 4. Louis Muha, c. 9165 od štev. \14/7, Cleveland, 'Ohio. Rojen 18. maja 1868 v Postojni, Kranjsko. Umrl 25. januarja 1912. Vzrok smrti: plučnioa. 5. Steve Skabla, c. 2888 od štev. 34. Indianapolis, Ind. Rojen 20. marca 1869 v Groskekindu Hrvatsko. Umrl 22. januarja 1912. Vzrok smrti: srčna bolezen. 6. Valentin Potisek, c. 6476 od štev. 98, La Salle, 111. Rojen 6. januarja 1876 v Loškitrgu 'Štajersko. Umrl 6. feb. 1912. Vzrok smrti: paraliza. 7. John Soklieh, c. 6703 od štev. 5. Cleveland, Ohio. Rojen 21. maja 1876 v Radovljici, Kranj sko. Umrl 11. feb. 1912. Vzrok smrti: nephritis. 8. John Vukovich, c. 6010 od štev. 48, Barberton, Ohio. Rojen 15. junija 1878 v Zagrebu, Hrvatsko. Umrl 16. feb. 1912. Vzrok smrti1: zadušen od gasa. 9. Frank Kolenc, c. 8868 od štev. 5. Cleveland, Ohio Rojen 11. marca 1873 v Mokronogu na Kranjskem. Umrl 23. feb. 19-12. Vzrok smrti: srčna bolezen. BRATJE IN SESTRE S N P J! 10. Jos. Paver, c. 12577 od štev. 22. Tri mountain, Mich. Rojen 9. maja 1878 v Delnah, Hr vatsko. Umrl 13. feb. 1912. Vzrok smrti: ubit v rovu. 11. Jacob Gudelj, c. 12616 od št 79, Cie Elum, Wash. Rojen 24 julija 1884 v Polici, Dalmatia Umrl 26. feb-r. 1912. Vzrok smrti: ubit v rovu. 12. Marija Zakrajšek, c. 11676 od štev. 137, Cleveland, Ohio. Rojena 4. julija 1877 v Velkih Lasičih; Kranjsko. Umrla 15 marca 1912. Vzrok smrti: je tika. 13. Jos. Hrovat, c. 7703 od štev. 21, Pueblo, Colo. Rojen avgusta 1887 v Žuženbergu, Kranjsko. Umrl 4. marca 1912. Vzrok smrti: vročinska bolezen. 14. Matt Starcevich, c. 5051 od štev. 11, Ro-slyn, Wash. Rojen 24. feb. 1877 v Delnicah, Hrvatsko. Umrl 22. marca 1912 Vzrok smrti: ubit v rovu. 15. Ant. Smolnikar, c. 12825 od štev. 98, La Salle, 111. Rojen 17. jan. 1883 v Krajnu, Kranjsko. Umrl 30. marca 1912. Vzrok smrti: umorjen. 16. Frank Grudnik, c. 10910 od štev. 19. W. Mineral, Kans. Rojen 27. septembra 1884 v Lese, Koroško. Umrl 27. apri La 1912. Vzrok smrti: ubit od strele. 17. Helena Derganc, c. 10040 od štev. 2. La Salle. 111. Rojena 16 aprila 1894 v Novem Mestu Kranjsko. Umrla ...........? Vzrok smrti ..........? IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. V današnji izdaji podajamo članom in članicam S. N. P. J. štirimesečni račun od 1. jan. do 30. aprila t.l . V računu je razvidna ogromna svota $21,046.00 izplačanih bolniških podpor. Ravno tako je izplačna velika svota $12,528,-83 smrtnin in pogrebov. Te prej navedene številke naj služijo za v prevdarek tistim članom (icam), ki so proti povišanju asesmenta, katero je absolutno potrebno. Finančno stanje jednote je kljub malemu asem-entu in velikim podporam danes tako ugodno, da sploh boljšega ni mogoče pričakovati. Jednota izkazuje z dne 30. aprila $58,266.85 kosmate gotovine. Na prijavljenih smrtni-nah je dolg oziroma obveznic $9410.50. Čistega premoženja torej $48,856,35. Koncem leta 1911 je imela jednota čiste gotovine $39,092.70; finančni napredek tekom zadnjih štirih mesecev t. 1. je za $9763.65. Lep napredek je tudi na članstvu. Koncem leta 1911 je Jednota štela. 7742 članov (ie). Z dnem 30. aprila t. 1. pa šteje 8328; torej napredek za 586 članov in (ic). Da je to le-p napredk v naraščaju kakor tudi v finančnem oziru, ni potreba posebej povdarjati, saj mora tako poročilo razveseliti vsakega člana in članico. Kdor zasleduje naraščaj jednote in zvez, se bo prepričal, da je S N P J najbolj narasla slovenska podporna organizacija v Zdr. D. Za časa 4 redne konvencije je, štelo nje Čas hiti in kratka je -doba, ki nas loči od prihodnje redne konvencije v Milwaukee, Wis. Dolžnost me veže, da vas opozorim, da prihaja cas, ko imate voliti delegate in del-egatinje. Izberite iz svoje srede najboljše in naj-zmožnejše. Pri volitvi se ne ozirajte na osebno sovraštvo a-li prijateljstvo. Odloča naj značaj, pa bodemo gotovo izvolili svoje naj-zmožnejše brate in sestre delegatom za peto redno konvencijo, ki bodo zastopali koristi vseh bratov in sester, kakor tudi jednote. O rezervnem fondu se je razvila živahna razprava. V tej razpravi so dobri in slabi predlogi, sploh predlogi, ki se ne -dajo izvesti. Res ima vsak brat ali sestra pravico izreči svoje mnenje. Ali jasno mora biti tudi vsakemu, da nismo vstanovili “Slov. nar. podp. jednote, da bi kupovali farme ali vstanovljali konsumna društva. Nje namen je vendar podpirati bolnike, vdove in sirote. Kdorkoli želi vstanoviti konsumna društva ali naseliti Slovence na farmah, naj vstanovi tozadevno organizacijo izven naše jednote, pa mu ne bo nihče ugovarjal Članov (nic) S N P J pa ne moremo prisiliti, da bi pripadali k taki organizaciji ali plačevali prispevke zanjo, ker bi prišli z državnimi zakoni v navskriž. Konsumna zadruga; ako nima spretnega in dobrega vodstva, se dostikrat slabo obnese. Čehi so v Chicagi pred nekaj leti vstanovili velik bazar, ki je šel kmalu rakovo pot. Nekateri so vložili tisočake, drugi pa.le stotake. Oni, ki so vložili velike vsote, so danes gospodarji bazarja, vložniki majhnih zneskov so pa izgubili vse. Na koperativni podlagi so se v Chicagi obnesle le pivovarne. Vsekakor je pa treba, da skrbimo za rezervni fond. Res imamo danes lepo premoženje. Ali skrbeti moramo za bodočnost. Zategadelj mora prihodnja konvencija rešiti vprašanje rezervnega fon. da. Ako povišamo mesečni prispevek za 10 c in ta prispevek vlagamo v rezervni fond, tedaj smo res nekaj storili za bodočnost naše jednote in osigurali smo izplačevanje bolniške podpore, odpravnin in posmrtnin. Prihodnja konvencija naj razdeli mesečni prispevek v razne sklade ali fonde in če še k temu primemo malo zviša mesečni prispevek, pa bo vprašanje rezervnega fonda rešeno v zadovoljstvo vseh bratov in sester. M. Potokar, gl. predsednik. Dom”, štev. na. pritožbo omenjenega Antona Anžička, bivšega člana in tajnika društva “Slovenski 86 v 'Chicagi, 111., se s strani zastopnika društva — kdo bo plačal poneverjeno vsoto omenjenemu društvu — in v smislu zaključka zadnje seje glavnega odbora S N P J pozivlje, da plača poneverjteno vsoto do prihodnje društvene seje, ali se pa naznani omenjenemu društvu na prihodnji seji in se zaveže z garancijo, da poneverjeno vsoto plača v najkrajši dobi. V slučaju, da Anton Anžiček ne vpošteva tega blagohotnega opomina, se ga po prihodnji društveni seji izroči “surety družbi”. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. Ivan Kaker, 220yž Grove St. MILWAUKEE, WIS. SLOVENSKIM FARMARJEM NA ZNANJE! V zalogi imam pristne kranjske kose in drugo potrebno orodje. Cene so sledeče: Kosa različije dolgosti en dolar — Kranjsko klepišče en dolar in 25 c. — Koroško klepišče en dolar. Oba s kladivom. — Vrtna motika, kranjski model 40 c — osle : dve 25 c — -ena 15 c — srp 35 c. Pri naročilu blagovolite poslati denar naprej po “money order” na sledeči naslov: John Dolenc P. O. — 23 Bx. Presto, Pa. Allegheny Co.