147
leto XIV / št. 2 / december 2010
ONKOLOGIJA / za prakso
Zdrav­lje­nje­z­L-ti­rok­si­nom­med­no­seč­nost­jo­pri­bol­ni­cah­­
po­ope­ra­ci­ji­ščit­ni­ce
Ni­ko­la­Be­ši­ć
Pov	ze	tek
Po	vi	ša	na	koncen	tra	ci	ja	TSH	ma	te	re	med	no	seč	nost	jo	je	
po	ve	za	na	z	za	ple	ti	med	no	seč	nost	jo	in	po	njej	ter	z	za	sto	jem	
razvoja	plo	da	in	nje	go	vih	mož	ga	nov.	No	seč	ni	ce,	ki	so	jim	
ki	rurš	ko	ali	z	ra	dio	jo	dom	od	stra	ni	li	ščit	ni	co,	so	gle	de	kon-
cen	tra	ci	je	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	od	vi	sne	od	vno	sa	L-ti	rok	si	na	
s	tab	le	ta	mi.	V	li	te	ra	tu	ri	je	izred	no	malo	po	dat	kov	o	tem,	za	
ko	li	ko	naj	po	ve	ča	mo	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	med	no	seč	nost	jo	
pri	bol	ni	cah	z	ra	kom	ščit	ni	ce,	ki	so	ime	le	ope	ra	ci	jo	ščit	ni	ce	
in	ab	la	ci	jo	os	tan	ka	ščit	ni	ce	z	ra	dio	jo	dom.	V	pros	pek	tiv	ni	
štu	di	ji	pri	36	bol	ni	cah	z	ra	kom	ščit	ni	ce,	ki	jem	lje	jo	L-ti	rok	sin	v	
za	vor	nih	od	mer	kih,	smo	ugo	to	vi	li,	da	se	lah	ko	kon	cen	tra	ci	ja	
TSH	med	no	seč	nost	jo	zelo	spre	me	ni.	TSH	je	os	tal	za	vrt	samo	
v	če	tr	ti	ni	pri	me	rov.	V	tret	jem	tri	me	seč	ju	je	bil	pri	bol	ni	cah,	
ki	so	ime	le	za	vrt	TSH,	pov	preč	ni	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	160	
μg.	Pri	ne	ka	te	rih	bol	ni	cah	smo	med	no	seč	nost	jo	spre	me	ni	li	
od	me	rek	L-ti	rok	si	na,	in	si	cer	v	pov	preč	ju	za	31,5	μg.	Vsem	
no	seč	ni	cam,	ki	jem	lje	jo	L-ti	rok	sin,	mo	ra	mo	čim	prej	po	
za	no	si	tvi	do	lo	či	ti	kon	cen	tra	ci	jo	TSH	in	ščit	nič	nih	hor	mo	nov.	
Sve	tu	je	mo,	da	med	no	seč	nost	jo	kon	cen	tra	ci	jo	hor	mo	nov	
do	lo	ča	mo	na	4	ted	ne,	da	lah	ko	pra	vo	ča	sno	spre	me	ni	mo	
od	me	rek	L-ti	rok	si	na	in	tako	pre	pre	či	mo	po	rast	kon	cen	tra	ci	je	
TSH,	saj	je	lah	ko	ško	dljiv	za	no	seč	ni	co	in	plod	oz.	otro	ka.
Uvod
Ščit	nič	ni	hor	mo	ni	so	po	mem	bni	za	nor	ma	len	po	tek	no	seč	no-
sti	in	raz	voj	plo	da	(1,	2).	V	pri	mer	ja	vi	z	zdra	vi	mi	no	seč	ni	ca	mi	
ima	jo	no	seč	ni	ce	s	hi	po	ti	ro	zo	po	go	ste	je	za	ple	te:	spon	ta	ni	
splav,	ar	te	rij	sko	hi	per	ten	zi	jo,	od	luš	če	nje	plo	dov	ni	ce	in	po-
po	rod	no	kr	va	vi	tev	(1,	3).	Neu	strez	no	zdrav	lje	nja	hi	po	ti	ro	za	
med	no	seč	nost	jo	lah	ko	pov	zro	či	za	stoj	ra	sti	plo	da	in	majh	no	
po	rod	no	te	žo	no	vo	ro	jenč	ka,	po	ve	ča	pa	tudi	tve	ga	nje	za	
pe	ri	na	tal	no	smrt	(1,	3,	4).	Ma	te	ri	ni	ščit	nič	ni	hor	mo	ni	so	po-
mem	bni	za	raz	voj	plo	do	vih	mož	ga	nov	(1,	3).	Otro	ci	no	seč	nic,	
ki	so	ime	le	izra	že	no	hi	po	ti	ro	zo,	so	po	go	ste	je	ne	vrop	si	ho	loš	ko	
upo	čas	nje	ni,	ima	jo	ni	zek	in	te	li	genč	ni	ko	lič	nik	in	uč	ne	te	ža	ve	
(1,	3–5).
Na	men	štu	di	je
V	li	te	ra	tu	ri	je	izred	no	malo	po	dat	kov	o	tem,	za	ko	li	ko	naj	
po	ve	ča	mo	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	med	no	seč	nost	jo	pri	bol	ni	cah	
z	ra	kom	ščit	ni	ce,	ki	so	ime	le	ope	ra	ci	jo	ščit	ni	ce	in	ab	la	ci	jo	
os	tan	ka	ščit	ni	ce	z	ra	dio	jo	dom.	Pred	za	no	si	tvi	jo	bol	ni	ce	z	
me	du	lar	nim	ra	kom	ščit	ni	ce	ali	s	pa	pi	lar	nim	mi	kro	kar	ci	nom	
jem	lje	jo	L-ti	rok	sin	v	na	do	mest	nih	od	mer	kih,	ve	či	na	dru	gih	
bol	nic	pa	mora	je	ma	ti	L-ti	rok	sin	v	za	vor	nih	od	mer	kih.
Ma	te	rial	in	me	to	de
V	zad	njih	10	le	tih	smo	na	On	ko	loš	kem	in	šti	tu	tu	Ljub	lja	na	po	
ope	ra	ci	ji	ščit	ni	ce	sprem	lja	li	po	tek	103	no	seč	no	sti	81	žensk.	
S	štu	di	jo	smo	že	le	li	ugo	to	vi	ti,	kak	šen	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	
mo	ra	jo	je	ma	ti	no	seč	ni	ce,	da	TSH	os	ta	ne	za	vrt.	V	pros	pek-
tiv	ni	štu	di	ji	smo	ana	li	zi	ra	li	36	no	seč	no	sti	28	žensk	(sred	nja	
sta	rost	ob	za	no	si	tvi	29,9	±	0,6	leta).	Pri	vseh	bol	ni	cah	smo	
pred	za	no	si	tvi	jo	na	pra	vi	li	to	tal	no	ti	roi	dek	to	mi	jo	in	ab	la	ci	jo	os-
tan	ka	ščit	ni	ce	z	ra	dio	jo	dom,	L-ti	rok	sin	so	do	bi	va	le	v	za	vor	nih	
od	mer	kih.	Kon	cen	tra	ci	jo	TSH	in	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	smo	
do	lo	či	li	pred	no	seč	nost	jo,	med	njo	in	po	njej.	Med	no	seč-
nost	jo	smo	kon	cen	tra	ci	jo	hor	mo	nov	me	ri	li	na	6	do	8	ted	nov.	
Us	trez	na	za	vo	ra	TSH	je	bila,	če	je	bil	TSH	0,01	do	0,29	m	U/l	
in	je	bil	pro	sti	T3	zno	traj	re	fe	renč	ne	ga	ob	moč	ja.
Re	zul	ta	ti
V	ta	be	li	1	so	pri	ka	za	ni	od	mer	ki	L-ti	rok	si	na	in	kon	cen	tra	ci	ja	
TSH	pri	na	ših	bol	ni	cah.	TSH	je	bil	za	vrt	med	po	te	kom	9,	zno-
traj	re	fe	renč	ne	ga	ob	moč	ja	med	po	te	kom	22	in	zvi	šan	med	
po	te	kom	5	no	seč	no	sti.	Od	mer	ka	L-ti	rok	si	na	ni	smo	spre	me	ni	li	
v	po	te	ku	14	no	seč	no	sti	(pov	preč	ni	od	me	rek	159	μg).	TSH	je	
os	tal	za	vrt	pri	5,	zno	traj	re	fe	renč	ne	ga	ob	moč	ja	pa	je	bil	pri	9	
no	seč	ni	cah.
Ugo	to	vi	li	smo,	da	se	lah	ko	kon	centra	ci	ja	TSH	pri	bol	ni	cah	
z	ra	kom	ščit	ni	ce,	ki	jem	lje	jo	L-ti	rok	sin	v	za	vor	nih	od	mer	kih,	
med	no	seč	nost	jo	zelo	spre	me	ni.	TSH	je	os	tal	za	vrt	samo	v	
če	tr	ti	ni	pri	me	rov.	V	tret	jem	tri	me	seč	ju	je	bil	pri	bol	ni	cah,	ki	
so	ime	le	za	vrt	TSH,	pov	preč	ni	od	me	rek	L-ti	rok	sina	160	μg.	
Pri	ne	ka	te	rih	bol	ni	cah	smo	od	me	rek	spre	me	ni	li,	in	si	cer	v	
pov	preč	ju	za	31,5	μg.
Ta­be­la­1.­­Pov preč ni od mer ki L-ti rok si na in kon cen tra ci ja TSH gle de na 
ob dob je no seč no sti pri na ših 36 no seč ni cah.
Od	me	rek	L-ti	rok	si	na
pov	preč	je
(μg)
Pov	preč	je	TSH
(m	U/l)
pred	no	seč	nost	jo
1.	tri	me	seč	je
2.	tri	me	seč	je
3.	tri	me	seč	je
po	po	ro	du
147
146
155
165
157
0,09
2,10
1,46
0,61
0,05
Raz	pra	va
Fi	zio	loš	ke	po	tre	be	po	ščit	nič	nih	hor	mo	nih	se	med	no	seč-
nost	jo	po	ve	ča	jo	pred	vsem	na	ra	čun	po	ve	ča	nja	ko	li	či	ne	TBG	
(thyro	xin	bin	ding	glo	bu	lin)	v	se	ru	mu	(1,	2,	6).	Zdra	va	ščit	ni	ca	
ob	us	trez	ni	pre	skr	bi	z	jo	dom	(po	pri	po	ro	či	lih	Sve	tov	ne	
zdravs	tve	ne	or	ga	ni	za	ci	je	naj	bi	no	seč	ni	ca	dnev	no	zau	ži	la	200	
μg	jo	di	da)	ko	li	či	no	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	v	te	le	su	us	trez	no	
pri	la	go	di	spre	mem	bam,	ki	se	zgo	di	jo	med	no	seč	nost	jo	(1,	2,	
7).	Kon	cen	tra	ci	ja	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	pri	no	seč	ni	cah,	ki	smo	
jim	ki	rurš	ko	ali	z	ra	dio	jo	dom	od	stra	ni	li	ščit	ni	co,	pa	je	od	vi	sna	
od	vno	sa	ti	rok	si	na	s	tab	le	ta	mi	(8–11).	V	zad	njih	le	tih	je	bilo	v	
stro	kov	ni	li	te	ra	tu	ri	ob	jav	lje	nih	ne	kaj	član	kov	(1,	4,	9–11),	ki	
148
leto XIV / št. 2 / december 2010
so	spre	me	ni	li	prej	ve	ljav	na	pri	po	ro	či	la	za	zdrav	lje	nje	no	seč	nic	
s	ščit	nič	ni	mi	hor	mo	ni.
Po	dob	no	kot	mi	so	tudi	Loh	in	sod.	so	ugo	to	vi	li	(10),	da	
pri	no	seč	ni	cah,	ki	so	za	ra	di	raka	pred	za	no	si	tvi	jo	je	ma	le	
za	vor	ne	od	mer	ke	hor	mo	nov	in	so	zato	ime	le	TSH	manj	kot	
0,4	m	U/l,	od	mer	ka	med	no	seč	nost	jo	po	go	sto	sploh	ni	bilo	
tre	ba	spre	me	ni	ti.	Pri	ti	stih	no	seč	ni	cah	z	ra	kom	ščit	ni	ce,	ki	
so	pred	za	no	si	tvi	jo	je	ma	le	na	do	mest	ni	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	
(0,4	m	U/l	≤	TSH	<	4,5	m	U/l),	pa	so	po	go	sto	mo	ra	li	po	ve	ča	ti	
od	me	rek	že	v	pr	vem	tri	me	seč	ju	(10).	Po	dob	no	so	Man	del	in	
sod.	ugo	to	vi	li	(12),	da	pri	no	seč	ni	cah,	ki	so	pred	za	no	si	tvi	jo	
je	ma	le	pre	ve	lik	od	me	rek	L-ti	rok	si	na,	med	no	seč	nost	jo	ni	
bilo	po	tre	be	po	po	ve	ča	nju	od	mer	ka,	saj	je	bila	kon	cen	tra	ci	ja	
TSH	ves	čas	majh	na.	Po	dru	gi	stra	ni	pa	so	mo	ra	li	pri	preo-
sta	lih	bol	ni	cah,	ki	so	je	ma	le	pov	preč	no	104	μg	L-ti	rok	si	na	v	
na	do	mest	nem	od	mer	ku,	od	me	rek	med	no	seč	nost	jo	po	ve	ča	ti	
za	45	%	(12).	Po	dob	no	kot	pri	teh	so	tudi	šved	ski	ra	zi	sko	val	ci	
pri	63	bol	ni	cah,	ki	so	pred	za	no	si	tvi	jo	je	ma	le	L-ti	rok	sin	v	na-
do	mest	nem	od	mer	ku	(pov	preč	no	100	μg),	med	no	seč	nost	jo	
mo	ra	li	po	ve	ča	ti	od	me	rek	pri	67	%	no	seč	nic	za	pov	preč	no	50	
%	(4).	Več	kot	po	lo	vi	ca	teh	bol	nic	je	L-ti	rok	sin	je	ma	la	za	ra	di	
ti	roi	di	ti	sa	Has	hi	mo	to	(4).
Nosečni	ce	ima	jo	dru	gač	ne	re	fe	renč	ne	vred	no	sti	ščit	nič	nih	
hor	mo	nov	in	TSH	kot	nor	mal	na	po	pu	la	ci	ja
Do	pred	ne	kaj	leti	ni	bilo	po	dat	kov	o	tem,	kak	šne	so	re	fe-
renč	ne	vred	no	sti	hor	mo	nov	TSH,	pro	ste	ga	T3	in	pro	ste	ga	T4	
v	raz	lič	nih	ob	dob	jih	no	seč	no	sti.	Das	he	in	sod.	so	leta	2005	
ob	ja	vi	li	po	dat	ke	o	kon	cen	tra	ci	ji	TSH	v	po	te	ku	13.599	no	seč-
no	sti	in	do	ka	za	li,	da	ima	ve	li	ko	no	seč	nic	pred	vsem	v	zgod	nji	
no	seč	no	sti	fi	zio	loš	ko	do	sti	niž	ji	TSH	(celo	0,1	m	U/l),	kot	so	
dom	ne	va	li	dot	lej	(13).
Kdaj	in	kako	spre	me	ni	ti	od	me	rek	L-ti	rok	si	na?
Ne	ka	te	ri	av	tor	ji	(Loh	iz	ZDA,	Ver	ga	iz	Ita	li	je)	za	go	var	ja	jo	
sta	liš	če,	da	je	tre	ba	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	spre	me	ni	ti	gle	de	na	
iz	vi	de	kon	cen	tra	ci	je	TSH	in	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	(10,	11),	
med	tem	ko	dru	gi	(Ale	xan	der	in	Jas	sa	s	Har	var	da	v	ZDA)	
me	ni	jo,	da	je	tre	ba	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	po	ve	ča	ti	že	ta	koj	ob	
za	čet	ku	no	seč	no	sti	(6,	9).	Ko	rak	dlje	je	šel	Ro	ton	di	iz	Neap	lja,	
ki	je	bo	do	čim	no	seč	ni	cam	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	po	ve	čal	že	
pred	za	no	si	tvi	jo	(8).	Žal	na	vpra	ša	nje,	kak	šna	je	op	ti	mal	na	
spre	mem	ba	od	mer	ka,	še	ved	no	ni	ja	sne	ga	od	go	vo	ra.
Ale	xan	der	in	sod.	so	ana	li	zi	ra	li	od	nos	med	od	mer	kom	
L-ti	rok	si	na	in	kon	cen	tra	ci	jo	TSH	med	po	te	kom	20	no	seč	no-
sti	19	žensk	(6).	Vzrok	za	je	ma	nje	L-ti	rok	si	na	je	bil	ti	roi	di	tis	
Has	hi	mo	to	(N	=	8),	rak	ščit	ni	ce	(N	=	6),	ba	ze	dov	ka	(N	=	3)	
in	sta	nje	po	ope	ra	ci	ji	za	ra	di	be	nig	ne	gol	še	(N	=	2).	Ugo	to	vi	li	
so,	da	je	tre	ba	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	po	ve	ča	ti	že	peti	te	den	no-
seč	no	sti.	Zato	sve	tu	je	jo,	naj	no	seč	ni	ca	za	30	%	več	ji	od	me	rek	
L-ti	rok	si	na	zač	ne	je	ma	ti	čim	prej	po	za	no	si	tvi	(6).
Loh	in	sod.	po	ro	ča	jo	o	spre	mem	bi	od	mer	ka	L-ti	rok	si	na	in	
kon	cen	tra	ci	ji	TSH	med	po	te	kom	38	no	seč	no	sti	(10).	Ugo	to	vi	li	
so,	da	vzrok	hi	po	ti	ro	ze	vpli	va	na	ve	li	kost	spre	mem	be	od	mer-
ka	(10).	Pred	za	no	si	tvi	jo	so	bol	ni	ce	s	pri	mar	no	hi	po	ti	ro	zo	(N	
=	12)	pov	preč	no	je	ma	le	92	μg,	po	zdrav	lje	nju	ba	ze	dov	ke	
ali	gol	še	(N	=	8)	140	μg	in	po	zdrav	lje	nju	raka	ščit	ni	ce	(N	=	
18)	153	μg.	Do	tret	je	ga	tri	me	seč	ja	so	mo	ra	li	pri	no	seč	ni	cah	
s	pri	mar	no	hi	po	ti	ro	zo	od	me	rek	po	ve	ča	ti	za	16	%,	pri	ti	stih	z	
ba	ze	dov	ko	ali	gol	šo	za	51	%	in	po	zdrav	lje	nju	raka	za	26	%	
(10).	Opa	zi	li	so,	da	ima	jo	no	seč	ni	ce	s	pri	mar	no	hi	po	ti	ro	zo	
še	ved	no	preo	sta	nek	ščit	ni	ce,	ki	po	ma	ga	za	do	sti	ti	po	ve	ča	ni	
po	tre	bi	po	ščit	nič	nih	hor	mo	nih	med	no	seč	nost	jo	(10).	Po	
dru	gi	stra	ni	pa	so	mo	ra	li	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	bolj	po	ve	ča	ti	
no	seč	ni	cam,	ki	za	ra	di	ki	rurš	ke	od	stra	ni	tve	ali	ra	dio	jod	ne	ga	
zdrav	lje	nja	niso	ime	le	preo	stan	ka	ščit	nič	ne	ga	tki	va,	ki	bi	med	
no	seč	nost	jo	po	ma	ga	lo	za	go	to	vi	ti	več	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	
(10).	
Tudi	ra	zi	sko	val	ci	iz	Mi	la	na	so	ugo	to	vi	li,	da	vzrok	hi	po	ti	ro	ze,	
za	ra	di	ka	te	re	no	seč	ni	ca	jem	lje	L-ti	rok	sin,	vpli	va	na	ve	li	kost	
spre	mem	be	od	mer	ka	(11).	Pov	preč	ni	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	
pred	za	no	si	tvi	jo	je	bil	pri	la	tent	ni	hi	po	ti	ro	zi	63	μg,	ma	ni	fest	ni	
hi	po	ti	ro	zi	97	μg	in	pri	hi	po	ti	ro	zi	po	ra	dio	jod	ni	ab	la	ci	ji	108	μg	
(11).	V	tret	jem	tri	me	seč	ju	so	od	me	rek	v	pri	mer	ja	vi	z	od	mer-
kom	pred	no	seč	nost	jo	pri	la	tent	ni	hi	po	ti	ro	zi	po	ve	ča	li	za	70	
%,	pri	izra	že	ni	hi	po	ti	ro	zi	za	45	%	in	po	ra	dio	jod	ni	ab	la	ci	ji	za	
49	%	(11).
Ran	do	mi	zi	ra	ne	štu	di	je	o	je	ma	nju	L-ti	rok	si	na
Ro	ton	di	in	sod.	(8)	so	ran	do	mi	zi	ra	li	žen	ske,	ki	so	je	ma	le	
L-ti	rok	sin	in	so	že	le	le	za	no	si	ti,	v	2	sku	pi	ni.	Žen	ske	iz	prve	sku-
pi	ne	so	še	na	prej	je	ma	le	L-ti	rok	sin	v	na	do	mest	nem	od	mer	ku,	
žen	ske	iz	dru	ge	sku	pi	ne	pa	so	je	ma	le	L-ti	rok	sin	v	del	no	
za	vor	nem	od	mer	ku	(TSH	0,32	do	0,7	m	U/l;	pro	sti	T3	zno	traj	
re	fe	renč	ne	ga	ob	moč	ja).	Pov	preč	ni	na	do	mest	ni	od	me	rek	je	bil	
143	μg,	del	no	za	vor	ni	od	me	rek	pa	kar	178	μg	(8).	Ugo	to	vi	li	
so,	da	no	be	na	od	no	seč	nic,	ki	je	je	ma	la	L-ti	rok	sin	v	del	no	
za	vor	nem	od	mer	ku,	ni	ime	la	po	ve	ča	ne	kon	cen	tra	ci	je	TSH,	v	
nas	prot	ju	z	no	seč	ni	ca	mi,	ki	so	je	ma	le	L-ti	rok	sin	v	na	do	mest-
nem	od	mer	ku	(8).	Opa	zi	li	so	tudi,	da	no	be	na	od	bol	nic	s	
ti	roi	di	ti	som	Has	hi	mo	to	ni	ime	la	po	ve	ča	ne	kon	cen	tra	ci	je	TSH	
(8).
Ta­be­la­2.  Pra vi la za je ma nje ščit nič nih hor mo nov (14) med no seč nost jo.
Do	pol	nje	na	na	vo	di	la	za	je	ma	nje	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	med	
no	seč	nost	jo
Kon	cen	tra	ci	jo	hor	mo	nov	do	lo	či	mo	čim	prej	po	za	no	si	tvi.
Med	no	seč	nost	jo	do	ločamo	kon	cen	tra	ci	jo	hor	mo	nov	na	4	ted	ne.
Ščit	nič	ne	hor	mo	ne	jem	lje	mo	na	tanč	no	v	ta	kem	od	mer	ku,	kot	ga	
pred	pi	še	zdrav	nik.
Stal	no	jem	lje	mo	ena	ke	od	mer	ke	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	(oz.	ena	ke	
tab	le	te	is	te	ga	proi	zva	jal	ca).
Dnev	ni	od	me	rek	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	se	zau	ži	je	zju	traj	na	pra	zen	
že	lo	dec,	20	do	30	mi	nut	pred	zaj	tr	kom.
Po	pi	je	mo	jih	z	na	vad	no	vodo	(ni	ka	kor	ne	z	mle	kom,	saj	kal	cij	
pre	pre	ču	je	re	sorpci	jo	iz	pre	ba	vil).
Še	le	pol	ure	poz	ne	je	lah	ko	vza	me	mo	dru	ga	zdra	vi	la.
Če	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	ne	vza	me	mo	zju	traj,	jih	vza	me	mo	isti	dan	
pol	ure	pred	ko	si	lom	ali	ve	čer	jo	na	pra	zen	že	lo	dec.
Če	je	po	zdrav	ni	ko	vem	na	vo	di	lu	tre	ba	spre	me	ni	ti	od	me	rek	ti	rok	si-
na,	ga	naj	več	krat	spre	me	ni	mo	le	za	25	μg.
La	bo	ra	torij	ska	do	lo	či	tev	kon	cen	tra	ci	je	hor	mo	nov	prej	kot	6	ted	nov	
po	spre	mem	bi	od	mer	ka	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	še	ne	odra	ža	no	ve	ga	
rav	no	ves	ja	med	hor	mo	ni	in	je	po	go	sto	lah	ko	zelo	za	va	ja	jo	ča,	zato	
naj	iz	vi	de	pre	gle	da	stro	kov	njak	za	ščit	ni	co.
Na	dan	od	vze	ma	krvi	za	do	lo	či	tev	ščit	nič	nih	hor	mo	nov	zauži	je	mo	
hor	mo	ne	šele	po	od	vze	mu	krvi.	Tako	se	izog	ne	mo	po	ve	ča	ni	vred-
no	sti	pro	ste	ga	T4	v	la	bo	ra	to	rij	skih	iz	vi	dih.
Ščit	nič	nih	hor	mo	nov	ne	sme	mo	hra	ni	ti	na	to	plem	ali	na	svet	lo	bi.
Yas	sa	in	sod.	(9)	so	iz	ved	li	pros	pek	tiv	no	ran	do	mi	zi	ra	no	štu	di	jo	
na	no	seč	ni	cah,	ki	so	pred	za	no	si	tvi	jo	je	ma	le	L-ti	rok	sin	v	na-
do	mest	nem	od	mer	ku	(pov	preč	no	110	μg).	Vsem	so	od	me	rek	
L-ti	rok	si	na	po	ve	ča	li	ta	koj	ob	za	no	si	tvi	(9).	Po	lo	vi	ci	bol	nic	so	
od	me	rek	po	ve	ča	li	za	29	%	(na	145	μg),	dru	gi	sku	pi	ni	pa	za	
43	%	(na	156	μg).	Tako	so	v	prvi	sku	pi	ni	bol	nic	za	vo	ro	TSH	
ONKOLOGIJA / za prakso
149
leto XIV / št. 2 / december 2010
do	se	gli	v	32	%,	v	dru	gi	pa	kar	v	65	%.	TSH	je	bil	manj	kot	
0,1	m	U/l	pri	8	%	bol	nic	iz	prve	sku	pi	ne	in	pri	26	%	bol	nic	iz	
dru	ge	sku	pi	ne	(9).	Z	mul	ti	va	riat	no	ana	li	zo	so	ugo	to	vi	li,	da	je	
neod	vi	sni	na	po	ved	ni	de	jav	nik	za	na	sta	nek	za	vo	re	TSH,	če	
je	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	ve	lik	vsaj	100	μg.	Ugo	to	vi	tev	nji	ho	ve	
štu	di	je	je,	da	po	ve	ča	nje	od	mer	ka	L-ti	rok	si	na	za	29	%	ta	koj	ob	
za	no	si	tvi	pre	pre	či	po	rast	TSH	na	več	kot	2,5	m	U/l	v	85	%,	na	
več	kot	5	m	U/l	pa	v	100	%	(9).
Kako	po	go	sto	te	sti	ra	ti	bol	ni	ce,	ki	jem	lje	jo	L-ti	rok	sin?
Yas	sa	in	sod.	so	no	seč	ni	cam	pr	vih	20	ted	nov	no	seč	no	sti	na	2	
ted	na	vze	li	krv	ne	vzor	ce	ter	do	lo	či	li	kon	cen	tra	ci	jo	ščit	nič	nih	
hor	mo	nov	in	TSH	(9).	Ugo	to	vi	li	so,	da	bi,	če	bi	kri	od	vze	li	na	
4	ted	ne,	zaz	na	li	pa	to	loš	ko	spre	mem	bo	kon	cen	tra	ci	je	hor	mo-
nov	v	92	%	pri	me	rov.	Z	od	vze	mom	krvi	na	6	ted	nov	pa	bi	
zaz	na	li	pa	to	loš	ko	spre	mem	bo	kon	cen	tra	ci	je	hor	mo	nov	samo	
v	73	%.	Zato	sve	tu	je	jo,	da	no	seč	ni	cam,	ki	jem	lje	jo	ščit	nič	ne	
hor	mo	ne,	jem	lje	mo	kri	za	do	lo	či	tev	hor	mo	nov	na	4	ted	ne	
(ta	be	la	2).
Sklep
Ščit	nič	ni	hor	mo	ni	so	po	mem	bni	za	nor	ma	len	po	tek	no	seč-
no	sti	in	raz	voj	plo	da.	Med	no	seč	nost	jo	se	ma	te	ri	ne	po	tre	be	
po	ščit	nič	nih	hor	mo	nih	po	ve	ča	jo.	Kon	cen	tra	ci	jo	ščit	nič	nih	
hor	mo	nov	in	TSH	mo	ra	mo	pri	no	seč	ni	cah,	ki	jem	lje	jo	
ščit	nič	ne	hor	mo	ne,	do	lo	či	ti	na	4	ted	ne,	da	lah	ko	pra	vo	ča	sno	
spre	me	ni	mo	od	me	rek	L-ti	rok	si	na	in	tako	pre	pre	či	mo	po	rast	
kon	cen	tra	ci	je	TSH.
Viri
1.		Abalovich	M,	Amino	N,	Barbour	LA,	Cobin	RH,	De	Groot	LJ,	
Glinoer	D,	Mandel	SJ,	Stagnaro-Green	A.	Ma	na	ge	ment	of	thyroid	
dysfunc	tion	du	ring	preg	nancy	and	post	par	tum:	an	En	do	cri	ne	
So	ciety	Cli	ni	cal	Prac	ti	ce	Gui	de	li	ne.	J	Clin	Endocrinol	Metab	2007;	
92	(8	Suppl):	S1–47.
2.		Ga	berš	ček	S,	Ger	šak	K,	Ce	rar	MV,	Hoj	ker	S,	Korn	hau	ser-Ce	rar	
L,	Me	glič	Ma	toh	V,	Mol	nar-No	vak	H,	No	vak-An	to	lič	Ž,	Pir	nat	E,	
Za	le	tel	K.	No	seč	nost	in	ščit	ni	ca.	Zdrav	Vestn	2004;	73:	25–29.
3.		Toft	A.	Increased	levothyroxine	requirements	in	pregnancy--why,	
when,	and	how	much?	N	Engl	J	Med	2004;	351:	292–4.
4.		Hallengren	B,	Lantz	M,	Andreasson	B,	Grennert	L.	Preg	nant	
wo	men	on	thyro	xi	ne	sub	sti	tu	tion	are	of	ten	dysre	gu	la	ted	in	early	
preg	nancy.	Thyroid	2009;	19:	391–4.
5.		Haddow	JE,	Palomaki	GE,	Allan	WC,	Williams	JR,	Knight	GJ,	
Gagnon	J,	O'Heir	CE,	Mitchell	ML,	Hermos	RJ,	Waisbren	SE,	Faix	
JD,	Klein	RZ.	Ma	ter	nal	thyroid	de	fi	ciency	du	ring	preg	nancy	and	
sub	se	quent	neu	ropsyc	ho	lo	gi	cal	de	ve	lop	ment	of	the	child.	N	Engl	J	
Med	1999;	341:	549–55.
6.		Alexander	EK,	Marqusee	E,	Lawrence	J,	Jarolim	P,	Fischer	GA,	
Larsen	PR.	Ti	ming	and	mag	ni	tu	de	of	in	crea	ses	in	le	voth	yro	xi	ne	
re	qui	re	ments	du	ring	preg	nancy	in	wo	men	with	hypoth	yroi	dism.	
N	Engl	J	Med	2004;	351:	241–9.
7.		Fister	P,	Gaberscek	S,	Zaletel	K,	Krhin	B,	Gersak	K,	Hojker	S.	
Thyroid	vo	lu	me	chan	ges	du	ring	preg	nancy	and	af	ter	de	li	very	in	
an	io	di	ne-suf	fi	cient	Re	pub	lic	of	Slo	ve	nia.	Eur	J	Obstet	Gynecol	
Reprod	Biol	2009;	145:	45–8.
8.		Ro	ton	di	M,	Maz	ziot	ti	G,	Sor	vil	lo	F,	Pis	co	po	M,	Ciof	fi	M,	Ama	to	G,	
Ca	rel	la	C.	Effects	of	increased	thyroxine	dosage	pre-conception	
on	thyroid	function	during	early	pregnancy.	Eur	J	En	do	cri	nol	
2004;	151:	695–700.
9.		Yassa	L,	Marqusee	E,	Fawcett	R,	Alexander	EK.	Thyroid	hor	mo-
ne	early	ad	just	ment	in	preg	nancy	(the	THERAPY)	trial.	J	Clin	
Endocrinol	Metab	2010;	95:	3234–41.
10.	Loh	JA,	War	tofsky	L,	Jon	klaas	J,	Bur	man	KD.	The	magnitude	of	
increased	levothyroxine	requirements	in	hypothyroid	pregnant	
women	depends	upon	the	etiology	of	the	hypothyroidism.	
Thyroid	2009;	19:	269–75.
11.	Ver	ga	U,	Ber	ga	masc	hi	S,	Cor	te	laz	zi	D,	Ron	zo	ni	S,	Mar	co	ni	AM,	
Beck-Pec	coz	P.	Adjustment	of	L-T4	substitutive	therapy	in	pregnant	
women	with	subclinical,	overt	or	post-ablative	hypothyroidism.	
Clin	En	do	cri	nol	(Oxf)	2009;	70:	798–802.
12.	Mandel	SJ,	Larsen	PR,	Seely	EW,	Brent	GA.	In	crea	sed	need	for	
thyro	xi	ne	du	ring	preg	nancy	in	wo	men	with	pri	mary	hypoth	yroi-
dism.	N	Engl	J	Med	1990;	323:	91–6.
13.	Das	he	JS,	Ca	sey	BM,	Wells	CE,	Mc	In	ti	re	DD,	Byrd	EW,	Le	ve	no	KJ,	
Cun	ning	ham	FG.	Thyroid-stimulating	hormone	in	singleton	and	
twin	pregnancy:	importance	of	gestational	age-specific	reference	
ranges.	Ob	stet	Gyne	col	2005;	106:	753–7.
14.	Be	ši	ć	N.	Za	vor	no	in	na	do	mest	no	zdrav	lje	nje	s	ščit	ničnimi	hor	mo-
ni.	On	ko	lo	gi	ja	2008;	12:	33–34.
ONKOLOGIJA / za prakso