KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 46 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
izdan 1. Novembra 1926.
PATENTNI SPIS ŠT. 3912
Ing. Jaromir Trnka, Praha.
Pogonska uredba pri letalnih motorjih za dve delovni stopnji.
Prijava z dne 27. oktobra 1924.	Velja od 1. julija 1925.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 31. oktobra 1923. (Čehoslovačka).
Letalni motorji, kot posebna zvrst eksplozijskih silovnih strojev se urejajo doslej povečini za gotovo normalno zavrtilno število, pri čemur izvrše med obratom, t. j. pri poletu, ko so obteženi po vrtečem se vijaku, delo, za katero so bili konstruirani, neglede na to, ali sedi vijak neposredno na čepu podaljšanega, iz motorjevega okrova molečega ročičnega vratila, ali na čepu predlažnega vratila, ki ga poganja ročično vratilo s pomočjo zobatega kolesja.
Nekateri konstrukterji motorjev so prišli pri svojem stremljenju da bi poenostavili izdelavo in uporabo takih motorjev, na misel, konstruirati v enem samen tipu motor, ki bi se dal porabiti z večjimi ali manjšimi izpremembami enkrat za manjše, po manjšem normalnem zavrtnem številu motorja podano delo, kjer se vijak natakne neposredno na čep vratila, ali pa, da se more isti motor izvesti namesto s čepom na ro-čičnem vratilu, s predlago in s prestavo zobatega kolesja in potem povečati zavrtno število motorja, ki se z navedeno prestavo zmanjša na dano, za vijak primerno zavrtno število. V dosego tega so uporabili na eni strani za eni in isti motor v obeh slučajih dve vratili: eno vratilo, ki je bilo poskrbljeno za nameščenje vijakove glavine neposredno na končnem čepu, in še drugo vratilo, ki je bilo namenu primerno prirejeno za priklep k predlagi ali neposredno za nataknjenje zobatega kolesa. Poznana je tudi razrešitev, pri koji se more sprednji del predlago vsebujočega motorjevega o-krova odmontirati s predlago vred in na
motorjev okrov drug del primontirati, ki pa vsebuje samo ležaje za eno kratko vratilo s sprednjim čepom za vijakovo glavino in zadaj s trdno spojkino polovico, čije druga polovica se pritrdi na iz okrova moleči konec ročičnega vratila.
Za vse zgoraj navedene uredbe je potrebna izvršitev primernih izprememb za eno ali drugo delo že v tovarni, ki izdeluje motor, in že dogotovljeni motorji se morejo zopet samo s pomočjo tovarne prenarediti, ker je, kakor že omenjeno, konstrukterjem šlo samo za zmanjšanje števila v dotični tovarni izdelovanih tipov in s tem za pocenitev izdelka.
Namen iznajdbe je omogočiti uporabo enega samega motorja za dvojno delo s samo izmenjavo vijaka in vravnavo ali izmenjavo razplinjevalca. To se po izumu doseže s tem, da gre za pritrditev vijakove glavine oskrbljeni čep ročičnega vratila skozi votli čep jemalca planetnega gonila, koje gonilo se poganja po ročičnem vratilu z manjšim zavrtnim številom, pri čemur ima votli čep flanšo za pritrditev drugega vijaka.
Za izpremeno dela je samo treba izmenjati na ročičnem vratilu pritrjeni vijak z drugim, vijakom ki se pritrdi na flanšo votlega čepa, pri čemur sploh ni potrebno izvršiti kake nadaljne izmenjave delov gonila.
Na risbi je šematično prikazan en izvedbeni primer izuma, in sicer v uporabi pri takozvanem zvezdnem motorju z žarkasto okoli skupnega ročičnega vratila nameščenimi delovnimi cilindri. Risba kaže tako
Din. 10.
pogonsko uredbo v prorezu, ki je izveden skozi os vijakovega gonila trocilindrastega motorja s cilindri na 120°.
Kljukasto ročično vratilo a, ki se končuje s čepom b za pritrditev vijakov glavine, je vležajeno pri ročici v okrovu c v ležaju d in je obdano od puše e, ki nosi spredaj flanš f, ki je na isti navit in zasiguran z vijaki g.
V puši e je sprednji del vratila a, b vleža-jen v radialnem ležaju h in aksialnem ležaju i, koji ima manjšo prevesico, tako da more služiti kot dvostrani ležaj. Na podoben način je puša e vležajena v radialnem ležaju j in aksialnem ležaju k v sprednjem delu 1 motorjevega okrova c. Oba dela motorjevega okrova c in 1 sta zvezana z vijaki m. Odzadnji del puše e je izobličen v trirogljato pločo n, ki je trdno zvezana po vijakih o s protipločo p. Med piočami n in p so na čepih, skozi koje gredo zvezni vijaki o, vležajena tri planetna kolesa r ki prijemajo na eni strani v srednje, na ročičnem vretenu a pritrjeno zobato kolo s, na drugi strani pa v zobati venec t, pritrjen v motorjevem okrovu c, 1, z notranjim nazobčanjem. Planetna kolesa r so vležajena na svojih čepih s pomočjo kro-geljskih ležajev. Puši e, n, s protipločo p
tvorita v eno celoto zvezanega jemalca planetnega gonila, ki je vležajen zadaj na ročičnem čepu b s pomočjo krogeljskega ležaja u. Ako se motor opremi z vijakom, spadajočim k ročičnemu čepu, torej slabšim vijakom, tako da se isti ne drgne ob flanši f, se ta vijak vrti samo s takim za-vrtnim številom, za koje je bilo izračunano motorjevo delo, v pričujočem slučaju 1400 do 1600. Puša e teče pri tem prazno. Ako se vzame vijak z vratila b in se pritrdi na flanšo f drug, močnejši vijak, se vrti čep b ročičnega vratila v puši e prazno in na flanši f pritrjeni vijak se vrti z manjšim zavrtnim številom. V obeh slučajih bo motorjevo delo odgovarjalo zavrtnemu številu.
Opisana uredba je posebno pripravna za majhne motorje.
Patentna lastitev:
Pogonska uredba pri letalnih motorjih za dve delovni stopnji, označena s tem, da gre za pritrditev vijakove glavine oskrbljeni čep (b) ročičnega vratila (a) skozi votli čep (e) jemalca (n, p) planetnega gonila; jemalec se poganja po ročičnem vratilu z manjšim zavrtnim številom, in ima votli čep (e) in flanšo (f) za pritrditev drugega vijaka.
vvvv^i^v//// s/
/(dpatent biroji 39/2.