OLJNI BARONI KUHAJO NOVO VOTA JO PROTI VLADI V •v MEHIKI d«lj ia iMued daily axespt H »na Holiday». GLASILO narodne; podporne jednote Uradaliki U upravaiikl pro> •tori: MST 8. LawadaU at. Höf Se Lav n d«)« ave Tt'leptoa«: LawadaU MU. LETO—YEAR XIV. j.' Chicago, 111., sobota, 16. julija (July 16) 1921. «». ma ». ut». FebllaM a»4 di.tHbuu4 «. ltlT, w »••!*• Past OfflM mi ltti»ois. By (N®. 144) Aal mi SvWsaripUoa M OO Y-erly. STEV.—NUMBER 163. r4«r mi tka Prasidaat, A. S. JAPONSKA SPREJELA POLOVICO PREDLOGA Se udeleži konference o r&aorole nju, molči pa o problemih Pacifika in daljnega vzhoda. KONFERENCA JS ZDAJ S GOTOVA STVAR. ® 1RETJI KONORES TRETJE OT TERNAOIONALE V MOSKVI ZAKLJUČEN. "Riga. 15. jul. — Brezžična de peša iz Moskve sporoča, da je trii tretji kongres tretje intcrnacio-ialr zaključen v sredo 13. julija. Kongres komunistične strokovne intemacionale se če vtti. y National Otty Rank sahteva a ljon dolarjev odAkodnlaa ga "gaplenjeno"/ lastnino V '■■ Petrogradu. • London, 15. jul. — Iz japonskih diplomatičnih virov »e je danej-izvedelo, t, ^ Dalje se je izvedelo, da je Anglija naaprotna, da bi se Francija in Italija udeležili konference o pacifičnik problemih, ki se direktno ne tičejo njijq» Anglija smatra, da problemi Pacifika in daljnega vzhoda se tičejo nje, Amerike in Japonske in to tri ve-l< hilc naj jih same redijo. VVashintgon, D. C., 15, jul. — , Japonska je formalno, obvestila Združene države, da se udeleži konference glede razoroženja — in to je vse. Glede razprave o pro-' bleroih Pacifika in daljnega vzho da ni Japonska črhnila ne besedi ee. Najbrž «i je pridržala odgovor, flokler japonski državniki dodobra ne pretresejo * dotični del predloga, ali pa morda «ploh ne rnara, da bi se razpravljalo o pro-bleraih, ki so za japonske imperia, liste vprašanje eksistence. ? b i. se strinjajo s predlogom za sklicanje razorožitvene konference, je zdaj konferenca gotova stvar in Harding bo izdelal primerni formalni poziv na povab Ijcne države, da imenujejo delegate in se zedinijo glede datuma, kdaj se konferenca otvori. Japonska je sicer vrgla poleno, ker je sprejela le polovico predloga in i se ¿e ni izjavila, dali je pri volji razpravljati o vprašanjih Paci-| fika. Kaj stori Harding vpričb polo-f vičnega odgovora Japonske, se Ae ne vc; morda pošlje drugo noto, zahtevajoč natančnega pojasnila, ali pa prezre vso stvar v upanju, PROIZVAJANJE STREU VA MORA PRENEHATI. Tako zahtevaj 9 ameriški stfrojni ■ ki v predlogu kovinarjem. EVROPSKI VODITELJI SS STRINJAJO. Washington, D. C., 1/5. jul. — (Fed. Press). — Na agendf kon^ Terence Mednarodne sveže kovinarjev, ki se otvori v Lucernu, Švica, dne 6. avgusta, je predlog unije strojnikov v Združenih državah in Kana4i. da se izdslajo načrti za ustavljanje proizvajanja munidje sa vojne, r William H. Johnston, predsednik unije strojnikov, kl se je mudil v Evropi nokaj tedho V,-jevta namen obiskal glavni stan kovinarske organizacije v Bernu in konferiral s voditelji o načrtih sa prenehanje izdelovanja streliva. Hlled narodna zveza kovinarjev, ki uključuje delavee v tovarnah za »delovanje streliva v vseh a-merištkih in evropekih državah, izvzemši Rusijo, šteje več nov članov. Voditdji zvjjjJK strinjajo e predlogom strojnikov — je dejal — i ii ga bodo DELAVCI ZNAJO JM jI! I PRAVIOSn SVOJE Oldoago, lU. — Lesni tvrdki Sack in Jo^inaon in F. O. Boerma» komipanija sta znižali rtetdo od u-re od $1.10 na 80 centov na u*o in obenem proglasili "odprto delavnico." Tvrdki izdelujeta stsv-bineki materijal. ; Tesarski delavci so na vseh stavbah takoj «spustili dole, ko je dospel materijal od omenjenih tvrdfcr na stavbiiČe. To so izvrgli samostojno, kajti odbordiki jih niso postali na stavko, Čeprav je , • , v pravilih organizacij stavbi n da se Japonska sama še premisli ¿¿^¡^ So, da se nc in sprejme ves predlog. — ■ ■ -L. ^ ' A SOLIDARNOST MED STAVBNIMI PODJETNIKI V PHI LADELPHJJI JE PRIČELA POKATI. N __ Philadelphija, Pa. — Skupina Stavbinaklh podjetnikov se je odtrgala od organizacije stavbiuskih podjetnikov in je podpisala pogodbo z organizacijo omotačev in cementnih delavcev. Po pogodm je mezda za šestnajst centov na u-ro višja, kot so jo ponudili stsv-binski podjetniki, ki se ogrevajo za odprto delavnico. Velike neodvisnih stavhinskih (podjetnikov, ki ne pripadajo k organizaciji stavbinjkih podjetni kov, je podpiaklo -fagedho s or ganiziraniini stavbinskimi ^'lav Na stsvhlščih. ns katerih gra ule ti podjetniki, je živahno Šiv-ljenje. • sme uporabiti materijal na stav-bah, ki so ga izdelali neorgauizi-rani delavcL « > 5» V y • t %. *, ci POSLEDICE PROHIBICIJE Chieago, HI. — Od kar ljudj. morejo več dobiti piva in vina poslužujejo vsakega strupa, ki prihaja na trg kot žganje Posle dies je, da so trije v zopet umrli detrti je pe teftko bolan in zdrev tiiki dvomijo, ds okrevs. V n^kem tihotapskem bHil takoj aretiran. Pelaez je bil za časa Carranze zvesti sluga ojjnih interesov In je votfil kronično vstajo proti mehi škl Vladi. ÎE NI ZAVEPNOSTI, ZMAGUJE LIZUNSTVO. PODRUŽNIC KOMPA UNIJE SE JE 2E IZZA ZNIŽANJE MEZDE. Otstnoželczniika dražba se lah^? smehlja, ker lahko doeeše tvoj ro AKUTNA DELAVSKA KRIZA NA JAPONSKEM Btavkarji še drže aaeeisne ladje-nioe v dveh meelih; vlada je DELAVOI OBRATUJEJO LAD JEDELNIOE S ftSSTURNIM DELAVNIKOM. fh* York, N. T. ~ Kjer ni delavci ■ zavednosti, se stonj pričakuje, ds ss dclsvskc ragmere obrnejo ns lmlji.. To se e tapet pokazalo pri luterbo-routfh Rapid Transit kouipanije, ko je sedem od štiri ln trideset polrvinic "Bratovščine" glasovala, da sc zniža mezda, daslrav-no [je pogodba še volja v na do pr-januarja. in j* P. J. Con ncly, predsednik "Hratovielno" izjavil, da tudi ostalih sedem ln dv^jsot potlružnie .glasuje tako Kompanija zahteva, da sc molds zniža za deset odstotkov In sntibnje stopi v veljavo dne 24: uilja. UWuibcnci \ Brooklyn Rapid ^analt kompanljo so še bolj ponižni, kajti odglasovsli so že, da sc mozda zniža približno za petnajst odstotkov In ds znlŽsnjc sto-izginila inLpl v veljavo dne 6. avgusU. Rsv-isteljstvo pa izjavlja, da upa, da stegs dne »opet vpostsvi deset-urni delavnik. Pri tej kofnpatiiii nc bodo prizadeti zaradi zrdšanju mezde motoruikl, ker so člani Brstovščine šcloznišklh stroje-vodij,*' in kor pogodba s to organizacijo poteče šele s prvim js-nusrjem. iPogtidba seve«la prsv nič več ne drli, kot pogodba, ki o ima Interboroiigh ftapld Tran sit koiikpanija s svojo kompsnij-sko unijo. Rszliks je mogoče v tem, da se zdi Brooklyn Kspid Transit komt)anlji, ds mora bolj vpo&tcvati pogrni Ih» s prsvo dela v-sko unijo. Oa so motornlki pri Brooklyn Rapid Transit koinpauljl člani organlaacljc Železniških strojevodij, pKhaja odtod, da st> vozile vlake lokomotive, ko šr nI bil uveden električni obrst, ns costnlh Žclesnieali. Pri Inteiborough Rapid Trans-kojrtpaniji borough Rapid Transit kompsnijl Prizadetih bo pet tisoč delavcev. ,' Tako delavci ustvarjajo sami slebe žlvljenske* rszrnerc zase ln ss svoje d rutine, ker se organizirajo v kompsnijakih unijah, me sto da se organieirajo v pravi de haWjf organizaciji, ki se rsvna «m geala: le ss enemu i/med brs tov godi kri vies, se godi kri vies Velika iadaetdjalaa krtaa aa L«»ndon. 15. jul. Današnje brzojavno poročilo i« Tokija sc glaai, da so ladjodelnl delavci v Kobeju, Id so se.ssdnjo srodo polastili dvt4i ladjedelnic, ustanovili industrljalno komisijo, ki ims «obratovati ladjenlec s šosturtUm delavnikom. Voditelji delavcev pravijo, da Imdo v ši«tili urah iui-pravili ravfp> toliko dola kakor so prej v desetih urah. — Vlada namerava okllcati vojno staujo v K oboj u iu poslati tja vojaške čete. Kobe, Japouska, 15. jul. — Delavski poloiaj tukaj je telo akuten. Delavei, ki so v sredo okupir rali ladjsnice v Kavssški in M3t-subišl, se še gospodarji naprav in ne puste nikogar blizo, kdor nima posehnegs pismenega dovoljenja od delavskega odobra; edino pisarniškemu Štabu ln Inšsulrjem je dovoljeno, da smejo Iti ven ln noter.' Pri okuplranju ladjenlških poslopij je bilo nekaj policistov ranjenih. Dosti odpora ul bilo napram mogočni masi stavkarjsv, ki so se navalili ns doke v politem števila,- \ .' S) Ladje niča Mltsubiši počiva k deset dtd. Delavsko stavkovno gibanje je v toku tudi v tovsmah tukajšnje Dunlo^drušlx* ln v tovarnah sa isdelovenju mila. ki so RUDARSKI ODBORNIKI DAU MESEČNO PLAOO RRSZPO SELNim RUDARJEM I iu lian a pol is, Ind. — Več ko sto odbornikov United Mino Workers of America Je poklonilo vse svoje mesečno plače sa julij sklsdu aa MMposelnt rudarje, »klad je vsledtega «Isigelel sa več tisoč do-larjev, ker aamo predsednik Le-w!n prejema ♦Htiti.ti« mesečno, podpredsednik Murray in tsjnik Oreen pa po ff>H3.3:i Domnevs se. da jc 150,000 pre m o ga rjo v brci dela. * ORGANIZACIJE SO ODKLONILE PAST. PODJETNIKI SO SANJALI, DA SI DBLAV0X DAJO SAMI ZAN-KO OKOLI VRATU. 1:1 Stavka stavbinaldh delavoev San Franeieou m nadaljuje. TS POLJSKIM ŽIDOV VRMJS-■2 NTH IZ BOSTONA. Beeton, 15. jul. - IT3 poljskih .Ulov, ki so dospeli sem s psrnl-(.ni "Mtuanis." bo takoj depef-tiranih V<> "dlrtku nascljenlšklh oblasti, kajti kvota poljskih Iml-grantov je ¿e v juniju pokrila Ju 'ij in avgust. Zapet trije mrtvi In 40 ranjenih v Betfsata. Uondoti. 15. JtH. — Izgnsli med ulstersklml ekatremisti ln sinfsj novci v BeHaetu (sitvema Irska) se nadsJjaj<'Jo. Hnoči so bili trije ubiti in 40 rsnjenih. Stockholm,. 15. jal. — Velika depresija je ssvledsls v glevnih švedskih Mustrijsh itt na sto tisoče deleveev je brez deU In za služke. ObfSt železarske irw atrije js padel za 70 odštet kav Kavno teko je« lesno Im I ust ri jo, kl ja ene nejvažaeišiH v Akaadl navij!. Velike parne žage poči vaje. , i oDisstl so pasivne in uieo poskušale vseti ÉBÉW Tu do zdaj & okupirane lsdjenice * delavcem silo. Prišla pa je msjhna četa lan-darjev v ladjenico Kavasakl iz tillšnjega | garnis!jskegs mesta llimejl. -4 Delavci so savrgll vsako posredovanje s izjavo, da boje nc l)o prej konee, dokler vodstvo adjenk ne poviša mesds in privoli v 'oecinurnl delavnik. Irski vadja sadovoljea • prvim mirovnim sestankom. London. 15/jul, <*» Kmaon de Valera, predsednik irske republike, se je včersj popoldne rszgo verjel dve url s ministrskim predsednikom Uoydom Uaorgem zaprti sobi, Po končsni konferenci |i izjsvil Vslers, da sc J'' pogovor sukal okrog deflnkivnih pro posle I j glede Isnloče Irske in da ja eti zadovoljen s izidom prve gs sasfcmks. O podrobnostih nI hotel govoriti. Dsnes zjptrsj se js nadaljevala kenferensa. — Medlem ko alg Valera in sdlu sa pfidjetnlks in H- I sle delavske zaupnike, k! s enim očesom ljubkujejo s podjetniki, > ■ drugim pa s delavci, Jo At bol Me-Bean, predsednik industrijahiega komiteja trgovske sbornieo, ii Javil, da bo komltej instlušel nasve> te delavskih strokovnih organise--•ij, toda vvak nain mora vključevali "ameriški nečrt," da ga o-dobre iiodJet nlkt McBcenovc l»e. Kecic govore, de eo podjetniki ravno tako trmoglavi, kot so bili, pristno so delavske strbkovne or« tfsulzseije odklonile 1 pomijam» past. |"DcJavskl IliTt ' Hank sod Kile' Je prvi odkril, kako nsmeravsjo MeCsrthy in nekstorl drugI zs htopnikl organizacijo lessrskih Idelsvcav zavesti delavce, de glasujejo za sužnost, To odkrltjs J» pomagalo, da ss btdsjstvo nI oti-neslo In da je dclsvstvo odkloni-|lo kompromisni predlog, ki ni nI' drugega ki>t prlznsnj« "odprte delavnic«." ■Kako izdajalski In uswlefsdn Js I "ameriški nsčrt" za delavee, Uj služI njegnvo lastno besedilo ■dok s S j I"Priznamo prl»«H>« 'aouriški-ga načrts.' DevollU pojssnlll. ksj to pomeni, da n« bo po tem nespo. razume. • | ' Pravica do iskanja dala ne si* 1 i delavca, de motu hiti člsn de-lavske organisseij«, da dobi delo. "Ne pomeni sovražnosti ns prsm delavskim unijata, če se »m». št one Ia as prsvllno vmlljej rsv. no tako ne pemeni. de s« d«levskc organizacije uničijo, de ne mor«-. jo hmievetl evejlk poslevtdli funkcij/ I "(Pomeni, da podjetnik nsjin« delavee pe svoji šeljl. ne gl«!« ns to, le je orgsnklrsn sil ne, "Ne prhate pravic« katurem* koli človeku sli društva, da vss-mr kateremukoli človeku previsa do dela. (Dalje na t. strani) j|£j ta ii'f PROSVETA glasilo slovens** l.Ah'í NINA ^LOVJ Cene ofi—gv -¿oque roptqfche jepnotel íABOPtíK poáPdém jgpttott Ddartko gibanje v Avstraliji. (Federated Pre«.) nega otrafca do štirinajstega njegove starosti Podpocapa neha. ako «m«ejo dohodki «ta rISev reč kot trideaet dolarjev na tedea. ta podpora bo atala d». |avo dva «uljona dolarjev na ie- # Narotoina: Zadinjen« pol leta In SIJI » tri « 91.66 sa tri hnk«. ia sa 12.60 _ (Uvea Chicago) $6.00 na leto. Chicago 9S 0O aa leto. M » » P®1 NaaUv atN,briMilfti Hat« "PROSVETA" zss7-s* s«. LmwmUU Ave»—. Ctt-i^Jjjj THE ENLIGHTENMENT* Advertía!«^ rates on agreement.____ 4m vmm j« a Imb ae vwa m «aUvi llat. — ^.rtiiana rjHSttE« stva, ki je proti obnovi alijančnc višali mezde sa pogodbo med Veliko Britanijo in proti konca vojne, ko ao cene ko-J^Tko. Hughas je rekel; "Av- jdnam P^^ « toliko. Ne bo •tralija ne more biti obvezna, di mi - «o rekli rtriarji - a zntfa-, « boj,vala proti Ameriki ali njem beade. Bajii «tAvka Vse kateri dragi tuji državi. ako Srfilruge strokovne unije podpirajo obnovi britsko-j DELAVCI IN OBČINSKE VOLITVE. Mnogo delavcev meni, da občinske volitve niso v in da je vseeno, kdo Je izvoljen županom i» občinskim svetovalcem. Ta malomarnost pa povzroča, da so izvoljeni v občinske «stope kandidatje, o katerih je znano, daso ob vsaki priliki pri volji napraviti uslugo privatnim interesom. To se je pokazalo posebno jasno ob času vsake 8tH ^Zborovalna in govorniška svoboda sta neprecenljive vrednosti za delavce ob času stavke. Co so izvoljeni občinskim svetovalcem možje, katerim je želja privatnikih teresov ukaz, tedaj doživimo, da občinski zastop s| odredbe, ki omejujejo zborovalno in govorniško v\ in ki so v protislovju z ustavo. Za preprečenje shodov Se zadostuje, ako občinski zastop sprejme odredbo, da se mora vsak shod naznaniti in sklicatelji morajo imttf oblastveno dovoljeno za obdržavanje shoda. Kajti če sUlvarji vprašajo za dovoljenje, se že najde katera pretveza, da se shod ne dovoli. Res je, da imajo delavci pravico, da se pritožijo na sodišče m da romajo s svojo pritožbo lahko od inštance do inštance in da najvišja inštanca nazadnje spregovori in pravi, da je mestna odredba v protislovju z ustavo. Ali predno se to izvrši, je stavka končana in tudi izgubljena. To je en dokaz izmed sto drugih, kako važne so občinske volitve za delavce. Profesijonalni' političarji zmagujejo pri občinskih volitvah, ker se delavci premalo zanje brigajo in ,ne polagajo nanje prav nobene važnosti. Ta je vzrok, da tisti delavci, ki se udeleže volitev po večini glasujejo za kandidate, ki so jih imenovali profesijonalni političarji, drug delavci pa ostanejo doma in se ne udeleže občinskih volitev, dasiravno je v občini socialistična stranka ali pa delavska farmarska stranka postavila svoje kandidate Tako ostane politična moč v občini v rokah nazadnjakov, naj vadno podpornikov privatnih interesov. Delavci navadno spoznajo Vselej svojo zmoto po končanih volitvah, a to spoznanje prihaja prepoznb, a obenem se razkadi do prihodnjih tfflitev, tako da vidimo» da delavci nimajo zaznanovati napredka kljub bridkim izkušnjam. ' * , delavstvo v Avatraliji je T&^JZt «BE Wrahington. D. 0. (Federated ^ AeSa kovinam pmll. ra dvajaet Pre«.). - Nekikengresmk jepre- 31™!ki / lulivoji.! « odat»Lkev in valed tega da je jei prošnjo, epmano na papitju a Japonski v eventual« vojni s n M ___jetnilniee v Leavenworthu, UmojetBi žalostna povest. «ji državi, ako ac druge .trakovne umje p^pirajo eniro japonska pogod rudarje, ker vedo, da bodo dragi nega tam je polnil eeliee, jet-, vA bojevali prati ne-agi in inrčeeu. , 4 Postali ao kot zveri." In ženska. ki je prosila, da naj bolj človeško Ravnajo s člani I. W. je bila obtožena z njimi vred ES» Kongreanik uvažuje akcijo. LnrOARSKI UHOKI v AME ^ rim sx mrotE. Iv prvi polovici tega lota je bilo Hnčaniji 24 oaeb več kakor kateri ga proei jetnik, da gre k ■■■ juetičnemu tajniku Daughertyju Tuakegee, Ala. — Linčanje v In ga poproei, da preišče neko o- Združenih državah, jc v prvih Šc-mreienje, katerega žrtev je po stih mesecih leta 1921. naraatlo u jetnikov! izjavi jetnik sam. 20$ odatotkov v primeru s števi John L. Muf»hy, št. 13,586 oh- loA linčarskih umorov v enaki toffuje, da je zaradi tega v Leav perijodt leta 1920. Tako poroča cnirorthu, 'ker so agent je juatiČ- [Kopert B. Moton, ravnatelj Tu be/' Delavstvo Avstralije in No- delodajalci takoj posnemali last-ve Zelandije jc proti veaki vojno- nike rudnikov, ako ti zafcno tt-tvorni pogodbi. ««ti živinorejci ra tu- Strokovne in induatrijelne or * ^J^Za Zodii^iL .tralako delavstvo * «uti d*J? "jlT!*? vlado v «roj. roke. »to U «da Vrt. «o pa hud boj i m ____.U „. rim urmen d.lavntka v tedtra. Kapi- W '«"«ti « »rdlto upirajo, aH v» ^ Houth Wale.tt. ki j. v rokah U- delaraki avet (Gr&nd Co ta ponaredili pi- UkCgee Instituta. Po njegovem po-eduje o tretji mu- ro&lu je bilo od 1. januarja do 30. o zanemarjonju jmiija t. i. 36 linčanj, medtem ko -------------- is o njih smrti, Le bilo 12 iftnj v tem čaau. Med ki jc nastala zaradi zanemarjanja linfcanimi oacbami aia bila dva ob čaau influence. bclokožca in črncev, med kate- TolO je njegova povest. rimi ata dve ženaki. Bnajat umor- "Jej aem delavec m ne pijav- ^ je Wo obdoli,nih ka. V letu 191« aem pisal piamp |^iljitva H Ohria A Lutocrju v «aeramentuJ y 4rittvah R0 bili letog. Ko sem aciai v unmpvp, ^■SM^MjU*__u:_____ ■----- "j . Al.. . t tir ■ vir ;n io «o i nji! linčarski umori izvršeni: A!« Bil je član I. W. W. m se je na- ' f . . 1 hajal v ječi, ko aem mu pfeal. To-' "•PP m Arkansaa 4, Florida 4, Itihor), čigar sedež bo v _ , ju' ali Melbournu. «vet bo ime 38 članov, namreč šeet Kov iz vsake avotralake in njegov/e funkcije bodo a če: nadzoratvo vach Induetrijal-nih zadev socialiatiine družbe \ Avatraliji, kompiliranjc delaV skega sakonodajetva, razsoja vanje v vueb lndtatrijalnifi «po roh. konstrukcija žitnih ehraml ua doatopnih krajih blizo prista nižč, kontrola vach financ in za varovanja, trgovine z opojnim? pijačami — katerih akupiček ae porabi za odplaževanje narodne ga dolga — konzerviranje vodi ln .kultiviranje neobdelano sem lje a pomočjo naacljencev, katerim se zemlje odda v najem pf najnižjih . v cenah. — Ta načrt jt zdaj v razpravi med delavci in } njim ae bavi tudi kongrea avatral trkih strokovnih unij v Melbour nu, ki ima iedclati bodoči indu Nt rijalni prograim avfctralako 3a borit ske atranke. v zvezi z gornjim načrtom s< vrši kampanja za konzolidiranj* vseh strokovnih unij v eno same veliko induatrijalno unijo, ki b< edina zmožna prevzeti kontrole nad induatrljami, kadar ac iavcdt delavaki program nacionalizira nje. — Drugi načrt, ki je bil predložen kongresu v Melbournu. obeeza tranaformiranje seda njega družabnega reda v "Av-st mlako kooperativno državo" t lekretirala aplošen 44 urni T de-avnik v tednu. Delodajalci ao . kislimi obrazi eprejeii nered-bo, hočejo pa, da ae deldvne ure tako razdele, da bodo delavci- de-ali tudi ob sobotah pol dneva. Delavci pa cShtcvkjo, da ae ure izrabijo v petih dneh in da ata »obota In neddja praznika; to ao le doeegli v večini industrij. Stavka Ifiudujev na Pkhu^kai )toktti je propadla. Lastniki na-iadov sladkornega traa sd s raz-dmi zvijačami preelepUi Indij ie, ki ao bili alabo organizirani Dali ao jim majhne konceaije v mezdah in Ftanovanjih. Vodi- tak^ Fak>^a 9, Kentucky 1, Louisiana ^c^dva itLSe v je- KMigáMppi 10, Missouri 1, Se- Ido Hinduji pripravili aa novo gi >anje, ki bo -,io*ncjže kakor j< bilo sadbje. gompers je zmagal. RJv Stari Gompers je zmagal s pomočjo svoje mašine. Gompers je star.in zvit lisjak in vsakdo, kdor-poama njegovo taktiko, se zaveda, da bi se Gompers zahvalit sa ponovno kandidaturo, če bi le količkaj kazalo, da podleže pri volitvah'za predsednika Ameriške delavske federacije. Dal bi si napraviti veliko ovacijo in odšel s lavorlkami pokrit v pokoj. R, Gompers je natančno presodil moči opozicije. Njegova mašina je bila dobro namazana in je tudi tako funkci-jonirala, kot je želel Gompers. O tem ne govori le izid o volitvah eksekutivne Ameriške delavske federacije, ampak tudi drugi važni zaključki £ Zmagal pa ni le Gompers pri volitvah, ampak njegova kandidatska lifta je prodrla na celi črti. Vsi nasad-njaki so izvoljeni zopet in s njimi seveda tudi Daniel J. Tobin. Res bi ne bilo velike razlike, če bi bil izvoljen LiU ts, predsednik rudarske organisactje, a mašina bi bila razbita in prihodnje leto bi bilo loftje izvoliti v resnici napredne može v*tksekutivo. Kako je Goispemova mašina učinkovala pri rasnih glasovanjih o predlogih, govori fakt, As se je konvencija izrekla proti resoluciji, ki priporoča bojkot angieftega blaga. Na konvenciji je precej delegatov irske narodnosti Kljub temu je resolucija propadla in mesto nje je bila sprejeta rezolucija, ki izreka le simpatije. O rezoluciji za bojkot angleškega blaga postojl različna in upravičena mnenja. Na pr. če bi bila resolueija sprejeta ln bi se ameriAko delavstvo, pri katereoLie najti prav malo solidarnostnega čuta, ne odzvalo rJtoluciji, tedaj bi bilo pokazano javno, ds js moč ameriškega delavstva aelo šibka in 1__ u _„ /Ia 1 JnKUa An lin/la^vn To je igra, ki ao jo igrali, da do- skem redu no dobita, čc ljudatvo be dokaze. ' ne inieijatira in aprejme predlo- "Pri volji so mi bili plačati vsa-1 žen« rezolucijc. g^^^B ]f.o ceno, in ao «e brigali, kako jo dobe Omaha, Mb. - "Hudič preži l^a vaakem mestnem ceatnem vo-ralu," je um George Gillia, farmar na aamoti v Ncbraeki, avoje njegovi materi, svaril ga je pm, polagoma odpadajo, medtem ae Senakami. akrbno je pasfl. da ni pa industrije federaltelrajo ln de^f tikdar tujec atopil na njegovo po lave! ac vadijo v upravi in goepo daretvu. Delavska vlada v državi Ne* South Walee je iadelala projekt za apložno zavarovanje proti su ži. Kmetje, ki bodo zaverovan! bodo prejemali vodo, krmo ir smel! ae bodo poaluiitl državne želesnicc aa prevoa Živine In *lo bavo potrebščin «a dobo suše Vlada je tudi pripravila aavaro* vanje zoper breapoeelnoet; toaa-dfvnl. zakon ac kmalu predloŽ! parlamentu. THd ■ WtmMm M 1 in Tennessee 1. vo. še manj pa katera ženaka / hiši je pa bila edina knjiga av _______ V takih razmerah jc ra itel mladi GUlla, dokler nI očeU pobrala amrt v 4S. letu njegove tUrostl. mladi Glllb ie pa dočakal tri !n trideseto leto, ne da bi videl žensko obličje, od kar jc kot dete zapustil Chicago. Po o-tatovi smrti jO mladi GOlla pre-vaet ogapedaratvo na očetovi farmi. Pripeljal je adaj večje «levilo govedov v Omsho. Ko je prejel dr pav aa «Ivino, si je nakupil no-| vlada odprla pno državno n.,s- <***ko> nleo. Meso ae prodna od 25 do !ÍU u^rui . , M 50 odstotkov ccnejekot v privet- ^rili. Mladi Oillls prizna, da ga nih meanieah. Privetnl mesarji so I« P«;vl pogled na mesto popolno bili primoranl takoj znižati ,rne M demoralizlrai. tako da je po- menu. ako ao hoteli konkurirati z državno meenico. ki je prvi teden avoje ga obetoja pa milla 2M dolad^v Proflta kljub nizkim run am. Vlada namerava odpreti klU dntTl * •amotl vaeh mestih »zabil na očetove nauke, naj se va-Vuje «enak. Rekel je, de se vrne as avojo farno, toda poižče «i ditožieo, da mu bodo hitreje pote- meaaiee v vaeh mestih ln a tem prtallltl privatne aMaarje. da sni-šojo eene. — N«waouthwaleška irloda je d«wegla Aa neko drug« lohro atvar. Iadelala je aafcon im> katerem t »«do vdove, ki ao l»r,* svojih dohodkm-. nr«jemale od države podporo dve delerja In pol na teden poleg aveana i>en rije trr4» dolarjev, torej sknpaj pef dolarjev in pol aa ten pravi. da«i je hi) jetničar plačan, de kupi živila, ao puntlll živila zunaj omrežja, tako da «c ULIČNA ftft&AL SI VTIKA V PRIVAfflSl 1ADW1. Enid, Okla. — Bianlamani vča-si sami žanjejo, kar ao Begali. Tu-kaj je potegnila ceetna drhal bo-gate ga zemljiičnega trgovca Walter Billingaa k njegovega avto-mobile in ga odvedla laven meats na samoto. Tukaj ao ga namazali 7. naravnim oljem in povaljali bo bombažu. Takega je dihal peljala zopet v mesto ,kjer ga je posts-vila na tla na glavni ulici. Oblečen je biHje v hlače. Vzrok tema drhalskcmu člnu so njegove družinske razmere. Naailniki, ki so izvržili ta čin, ao MU val maski-rani. , ' 1 , tf .. .. ... privatni nmsubsiin jt puste nobsmk pmuts, 01 obe za novtt. Bethlehem, Pa. - Privatni in-te resi, ki tržijo z volno, 00 ae združili in nameravajo pasti ovce na državnem svetu v južni Pennsy! vanijl. Začeti nameravajo a petimi velikimi ovčjimi čredami. Stroški bodo majhni. Ce bo treba plačati odžkodhino sa pa«o, bodo stroški zanjo tako malenkostni, da hiao vredni, da ae omenijo. Ker ima Pennajrlvania še veliko držav nega aveta, poScbno gosda. stroški tudi za peetiTje malenlost ni, kajti če je pašnik velik, ae m treba bati. da bo ¿reda uhajala v škodo. Velebizniški listi «o ** pridno prtpravill pot, da ae izvede ta načrt za ¿bogatenje per privatnih d*cb. Stokati ao začeli, ds je veliko povpraševanja po dobti volni. Poodmo zadnjih pet M K naraslo povpraševanje po il"f volni, katere pa ni v deželi. Tako vel^nmiri Hatl! Na zapadli se pa živinorejci pritožujejo, da ne morejo opraviti ^obrr volne v denar, her tOvarnaril «tare volnene cunje, da napravijo k njih volneao blago. Komune! la boljšsvtki fcoafarirajo ■ Bukarašt, 14. jul. - Bomunak. in maki sovjetski delegatje eo as včeraj sestali na paraiku bil*» Bugasa, Benarabija, v «vrbo, rešijo vpražanjA plovbe ua Daj« stra. I—Včerajšnji rekord vračih Chicago 90, Roekford, 11^ M Waterloo, le., 100, Ceder Fa. 9T, Bocine, Wk., 94, Ksimah« Wi¿M 90, Milwaukee 84. Združenje podpornik I jednot in zvez. Protest. Pe. — Društvo 'Trd njevs' št 80 HHPZ je na redni meceni seji dne 10. julij« skleni-lo uro testirati proti «1. tajniku W. Rusu in gl. blagajniku J. Ka lanu, katera npy upoštevata sklepa ssdaje redne konvencij« ia ve čine članstva, ter večine glavnega odbora. Onadva, kakor tudi par fanatttnih članov pri društvu št. 1 v Ohieagu si predstavljajo, ds »o sfheototni gospodarji pri naši zvezi. Bolje bi bilo, da taki člani zapustijo organizacijo, kakor pa ji napravljajo a svojo 1 trmoglavostjo tak» velike stroške. Gotovo je, de bo članstvo z njimi prej šli slej obračunilo. Naše društvo ae popolnoma strinja in podpira sklepe večina glavnega odbora zadnje izvanredne aeje, v postopanju proti gl. tajniku in blagajniku. Člani društva št. 80 žele in apelirajo na glavni odbor, da stremi za tem, da ae čimpreje izvrši še-lja članstva in sklep zadnje redno konvencije. Za društvo "-Trdnjava" št. 80 SSPZ, Herminic. Pa., Anton Jes-binšek, preda. Frank lahna, tajnik, Lssds fclebir, blagajnik sorodniki sglase radi posmrtnim in čs kateri sna. ali je pokojn * padal h kakemu društvu, ua^ sporoči na naalov: Frank Male* R. F. D. 1, Beg 35 a Waahing ton. Pa. P KOS V ETA h delavskega sveta. . Oakmont, Pt. — Delavske raz- mere so slabe; dela ni nič in dra->ai t gotovimi, brez vsake ginja je velika. Dne 22, junija je ,)omoči. šel od doma John Božič; ker Barberton. O. — V tukajšuj naselbini se nahaja na obisku pr: svojih sorodnikih rojskinja iu se stra Mary Pogorsle iz Puebls, Colo. Pretresljiva so bila poročila b časopisov o vodni kstastrofi. k je zadela to mesto, toda ée bolj pretresljivo je. ako sliši to človek iz ust osebe, ki je bila očividee te mu dogodku. Po izjavi Pogorelčev? je pomoi l.reanici potrebna; pripomnil., pa je. da je bilo dano evsrilo, ter bi si bil marsikateri lçhko odne sel najvažnejše atvari na varno ali mesto, da bj bili svarilo upost. vali, so ga prezrli, kar je sevedi prepozno. Obitelj Pogorele lastu je obširno farmo v bližni Puebla Sestri Pogorele želimo obilo zabave in razvedrila v naši naselbini Pravijo, da brez gospoda bož jega namestnika ni sreče. 8obrat Anton Jaklič je kupil hišo pa W irady Ave. To ni nič noxega. saj hiše eè kupujejo in prodajajo povsod, toda tu je nekaj druzega Sob rat Jaklič se je pred kratkem oženil, ter kot napreden rojak, se je tudi moderno, to je civilno poročil. Kakor povsod, tako ao tudi tukaj starokopitne klepetulje zagnale vrišč in trušč: "Na Boga ;e' pozabil; nikdar ne bo imel are-če." Jaklič pa je pokazal ravne obratno ; kupil je hišo ter jo pla- BllHMBBi bo*).. ga ni bilo dva dni domov, ao ga šli iskat. Na polkijj so izvedeli, da so dobili Enakega človeka v vpdi in po obleki so spoznali, da je on. Kako je prišel v vodo, je še nepojasnjeno. Ameriški listi so pisali, da je dobil tri strele, dve krogli v glavo in eno v prsi. Pri rvjem so našli vaoto $1.78. Ko šel od doma, je imel na nogah nove Čevlje, a našli ao bosonogega, torej vae kaže da se je izvršil umor. Pokojni je bil vedno vesel ii* prijubljen pri vseh Slovencih, ki so ga spoznali. S svojo družino je živel v miru in je bil preskibljen za stara leta. Nemila, usoda mu ni pustila, bi vživel sad svojega truda. Po kojni je zapustil tu v Ameriki soprogo Ivano in itiri sinove: Johna, VFosepha, Antona in Franka ln eno hčer Marijo. V atari domovini ima hčer Ivano. Bil je star 57 let, doma iz Sabonj št. 12 na Primorskem, po domače pri Re-blču. Dogpdil se je tu zanimiv dogodek. Tukajšnji Kristuaov nameet-nik ni hotel pokojnega Johna Božiča apraviti k zadnjemu počitku. Čeravno je pokojni Božič bil pogoste v cerkvi, kjer je imel svoj sedež, je vedno dsroval za cerkev in pomagal cerkvi ob vaaki priliki. ni hotel brat v Kriatu opraviti zanj avoje dolžnosti. Imam tudi drug primer o doslednosti* in brat-aki ljubezni našega župnika. Mike Peretič ae je preaelil v tukajšnjo naselbino; soproga mu je povila dete in šel je vprašati župnika, li bi hotel otroka krstiti. Dobil e odgovor, da ga župnik še niko-l nI videl v cerkvi in da noče e-roka kratiti. Peretič je moral ne-ti otroka v drugo cino. Omeni-maram, da je Peretič pravi in erai krietjen.' Ko je gospod pobiral za prezl-katoliške šole. je debil pri Slo-neih $100. V nedeljo je ozna-kako ao Slovenci radodarni, je hotel rojak, da mu krsti ka, pa ga ni hotel, torej le di, da njegov poklic ni reževa-duš, temveč za Izpolnjevanje kateri mu nosi lepe de-ker on se ne sedovolji s c-dolsrjev sli dvemi, temveč kar po 50 ali 100 dolarjev, ovenci. čaa jc, da se otresemo ijavke na živem telesu ln začne-delovati za bolj koristne stvs-— Pezd revijam vas čitetelje ter priporočam vsem ijskom, da ae na ta list natom» V Proevetl s dne 19. aprila sem poročal, da bode tukajšnjo naselbino dohitela posebna božja mi lost, to je, da bodemo imeli sv. misijon. Meseci april, maj in i unij so pretekli in sv. misijona še vedno ni. Kaj je temu vzrok, je za enkrat samo uganka. Najbrže so goapod misijonar izgrešili avojo pot Na okrajnem sodišču v Akronu, O., je stal pred sodnikom Ahcr-nom toženec K. H. Oller, obtožen uboja. Obtoženec je po izpovedi policije zavozil z avtomobilom v gručo ljudi; ki so čakali na ulično železnico. Posledica nesrečo je da. ]>i)a, da je eden dobil amrtne po-E»o- škodbe, katerim je podlegel; drugi je zlomil pri tem nogo; oatali ao dobjli le majhne poškodbe. Toženec je priznal avojo krivdo in bil je obeojen na 10-letpo poboljševalnih. Slednjič pa je dobil ka. zen znižano in eicer bo m zi pet let vsaki mesec pl $50 vdovi moža. ki je škodbaml; pet let ne avtomobilom ln ne sme ne alkoholne pijače. Zavarovati ae mora za 1500 dolarjev in ae mor« polica glasiti na ime v^ove uipr-lega. Ce bo kršil-kako teh do-očb, bo moral prestati- brez ugovora prvo določeno kazen. — Ifaiitln Železnikar Kongresni odsok ri poroča, da se ae- Pa, — Kar se tiče irskih razmer, so pri asa sla-kekor povsod drugod. Neere tpdi pri nss ne p^Ivs. Dne 30 je v Manjrhold premoga Ubilo rojaka Johna 0aepa fM v starost! 4S let s deme je Ml vasi Dvor je. Cerklje na Gorenj Ker je bil «elemsloiafe v tukajšnji naselbini, bi rad isvedel I od rojakov, če se nahaja kje kaj njegovih sorodnikov, ^la se sgla-| si jo. Pokojni je tndi imel ženo nekje v Weat Virginiji. pa kakor je Izjavil, da ia «est let niste živela skupaj. Bed bi videt, da Oolo. — Pri zadnji objavi o darovih ae je urinila pomota. Bilo je pomotoma objavljeno, da je abrane vsote $46441.00; toda pravilno je 4641.75. Nadalje ao darovali A. Horvat tn darovalci. Chicago, III. 0158.-60; North 'American k Savings Co. Cleveland, O. $106; Hrvatska podporno in iaobraževalno društvo Monessen, Pa. $50; Za kraj-šek ln Češark Steamship Ticket Foreign Be. Netr York, N. Y. $50; M. Colo. Springs, Co- lo, In darovalci $45.50; J. W. Mll-lett Sea Francisco. Cal. $25; Frank Zaltz 8r, Uadville, Colo. $25; Slovensko Izobraževalno društvo "Rodoljub" Str. Pork, Pe. $20; društvo "Naprednost" 2» SWPJ. Oreensburg, Ps. $11; društvo št. «7 Johnston City, III. (SSP95) $5.60; društvo — South-Pa. (i»PZ) $5; društvo št. 187 SSPZ Farmingtou. W. Va. $51 društvo št. 81 SHPZ. Blwablk, Minn., $5 ; Sam Meloda, Junction City. Waeh. $tj Jennie Bembieh, City, Kaaa. $1; Jennie Bembieh. Kanaas City, Kens. $1; Joe. Ptevillch Butte. Mont. $1. , Do danes torej znaša skupne nabrana vaots $5158.2». Objavlja I nI odbor Pueblo Juge-slsv Reliefs. VslenUn Stsliek. iT —' ' ^y ; umno A URBDBltTVA WW. — Ljodsks gov«-da ss je neki dvorci slugs, ki jf bil lep deMn. _____Fant ma je bil zelo podoben in Č4il ga saredi tega niso k lir sli drugače kot Pmha ako. Koliko je resnice aa povesti, je pa teiko dognati Neka drues — Bi i» r Hill Steel Co. v Young ¿townu,~ki ima normalno upoale» nih 10,000 jnož, je naznanila, da ¿niža mezdo navadnim delavcem iz 36 na 30 centov na uro. — Voditelji Zveze strokovnih unij v Nemčiji mo objavili odgovor Samuelu liompersu, ki je da« jal na zadnji konvenciji Ameriško delavske federacije v Denvcrju, da bi bili nemški delavei takoj v začetku lahko preprečili vojno. Nemci odgovarjajo, če bi bili nemški delavei z generalno stav ko preprečili nfobilialranje nem Ske armade, da bi bili Ruai okupirali Berlin in uailili Nemčiji strain, mir. (de vedno staTa pesem, da t je Nemčija vodila obrambno vojno!) Znižanje mezde 50,000 uslužbencem fAmerioan Railway Express kompanije stopi v veljavo 1. avgusta. «Znižanje znaša šeat centov na uro. — Premoagrski baroni s Za-padni Virginiji ao ai adaj ismialill novo šikano za uničenje organize eije rudarjev. Izpoalovali ao od governor ja naredbo, da več dva rudarja ae ne sme sestati kjer na lioi ali v kakšnem javnem proatoru v Mingo Countyju. Ako so trije akupaj, je to "nepoetavno zborovanje" in so takoj aretirani. I'— Veterani svetovne vojne (napredna organizacija bivžih voja-cov) 80 zadnjo sredo sklicali ahod brezposelnih delavcev v Bridgeport^ Conn., na katerem je bil is-voljen delavaki avet brezposelnih, ti bo vodil demonstracije proti brezposelnosti. Prve demonstracije na ulicah, kf so bUe aranžirane za ta teden, je policija prepre-čila/ — Rudarji v Miaaouriju, Kan-sasu. Oklahomi in Arkansasu ao odklonili predlog operatorjev sa znižanje mezde.J* Tri tiskarsko družbo v Du-uthu zahtevajo od sodišča "in-< žunkšen" proti stavkovnim stra-iam tiskarsko unije in $25,000 odškodnine zaradi stavke. 1 — Gompcra jo povabljen na lavajeko otoke, da ai ogleda on-dotne delavske razmere». Na Havajih sa Se Vazvila velika opozicija proti dovatžanju kitajskih ku-lijev. — Senatna preiakava delavskih razmer v Zapadni Virginiji jc pri-ltri za reorga niaacljo vlade pi dsnja ;iy toi ni' t oh. - Cent čeal v Waehingtonu. Poavenih je okrog 40 prič a strani rudarjev in operatorjev. Drobiž ad biizo te daleč. •OTMaM — V Alaaki ao našli novo žilo zlata v kremenu, ki se nahaja v Olrdwoodu, kjer vlada gradi le-leznieo. Žila je Uko bogata, da ima ato, dolarjev vrednoeti zlata na tono. Prospektorji drve v celih trumah tja. M • • — Belgija tudi trpi vsled hude suše in vročine. Pitne vode smenj-kuje. V mnogih krajih vosijo vodo čez mejo iz Prsneije. - Mehiški predsednik Obregon je sklenil podeliti splošno smne-Stijo za vse jetnike, ki so v sapora tri ali več let. — V Washington je dospel evrem Tedič, ki bo oprsvljsi službo svetovalca v jugoslovanskem poslaništvu. V Chicagu je bU aretiran Ork Peter Manos, ki je dv^ leti pretepal avojega 16-letnega sina dvakrat W dan z zsvozljano vrvjo zato, da bo "bolj pridno delal" v čistilnici čevljev na uličnem vogalu * .vi — Na vlakih kanedsks pacifič ne'železnice so uvedeni posebni kupeji sa ženskč, ki kade cigarete in pipe. ~~ Ceatnoželeznlška družba v Toledu, O., j* toliko čaaa pritiskala na mestne očete, da ao prepovedali avtobuae, ki se» delali družbi konkurenco, potem je pa povišala voznlno od šeat na sedem ceptov. — V «tkaški okrajni je« je bil včeraj obešen Harry W ki je Pri crKtnem rope ulHl dve oaebi. — Avstralija je pridobila ml-Ijon prebivalcev v zadnjih dšse tik leA to je pokasalo ljudako štetje. Zdej ima 5,419,702 prebivalca. 4 < — Poljska vlada senika vest. da je bil predsednik Pilsudski ns psdefi pred w»kaj dnevi živilih a svobodno zamenjavo pri-nemi vladi deeetkrat več živil ka^ kor prejšnje rekvlsicije. — Danes je bila v Moskvi otvorjena konferenca propagatorjev podeželski koinuniat^ao strsnke. Dalje se fitvori te dni drugi* kongres mednarodne mladinske komutli-stW fue organizacije s več ko sto delegsti iz 35. držav. Mladiuskaf organizacija ima .dsnga 800,000 članov. Dna 3.. julija je bil v Mo-»k v i odkrit apomenik John Reedu, ameriškemu žurnaliatu, ki je umrl v Rusiji, ko je imevetil vse svoje cneržije komunizmu. Pri odkritju so govorili mnogi vodilni komuni» sti* is Rusijs in inosemstva. Iz sovjetske Rusije. Moskva, 7. jut — (Roata) — T Pctrograd je dospelo mnogo ino aenmkih trgovinskih misij, ki iščejo koueoslj. — Sovjetska vlada je «..Ipravlla vse omejenosti banč nih vlog. Poaamezniki ln organi zaclje smejo zapet nallgatl deuar v banke ln va^o dvignjenje vlog se mora takoj izplačati, — Nem parobrodna družba je uvedla stalno zvezo a lukauti ob Črnem morju. Uržka parobrodna družba je t udi odprla črto med Odeso ln Carigradom. — V petrogradakih ladjedelnicah bo kmalu popravljenih in opremljenih sedem velikih oceanskih parnikov. — Produkel-M>tc v petrogradakem okrožju je letos dosegli že 1,416,400 ton je bilo lapj nakopane ton, predlani pa 78,770 (Cent rose j uz (Vaertiaka ko-operativna društva) je pooblaatil organizacijo kovinarjev v Petro-gradu, da ame poslati več vago hov kovinakih iadclkov v Turke stan, kjer ae zamenjajo za druge po«r( l)ščlne. — Letina v Ukrajini kaže dobro. Boljše ko kje drugje obuta letina v gi^ernijah Kuban, Vladimir, Tambov, Petibgrad itd. Oljno aeme kaže dobro na severovzhodu in jugovzhodu, slabo pa v pokrajinah Dona, Kubans in v centralni Rualji. Enako je a ko-noiljamt Huda auža vlada v Sa-mari, Simbireku iu Penzl. — Z vaeruske konvencije sladkornih ucentov v Karkovu poročajo, vso rafinerije v dobrem eta-- Jaroslavski sovjet je Izdelki načrt za zgradbo električne ralc a kapaciteto 40,000 kilo-- Pepartment za vnanjo vino v Petrogradu je vakladi-velike zaloge leea sa Isvos. rtment se pogaja s inosem-predstavniki sa nakup mo-h strojev sa parne lage. — fikacija i severni Rusiji sč mL; uspešno. Slapi Velike bodo služIli za nabavo elek-i e sile, ki bo gonila vae tovar-J5Tt provinci Pskov. — Žlvožni koaiiaarji javljajo is vssh krajev, daje nedavno naložen davek -4—-r-»- * A1 -fiPi.e OLAvm t « an. aaar-as »a lawndalb avb, cmicaoo, iujnois, IrvrŠaralni odbori uaaavNi HV r^ «L ta^Si M«ttUw TwHi, Nadxomi pdbor: a. isea at, M, stas a Tlakami odbori a gis r.tiw.a Združitveni odbor: pl, as^ uši g. » ua*s um ■- kVNIE« Or. r. J. K a. n. e. j, VM pMta» w^arÄSTÄt ^ sa si i>ne lia PL - Program ruskih komaalatev sprs- j jat na kongresu v Moskvi.^' Moskve, 7. jul. — (Roste.) — Tretji kongres tretje internaelo-nsle je v celoti odobril politični in ekonomski program, ki ao ga predložili ruski komunisti. Ma gatje delavske komunistiéns stranke v Nemčiji so edini ne-f sprotovsli programu. "Pravda" piše, da je zaključek kongresa pokazal, da je "ncomajnost proie-t h r-nki-p diktature prva dolžnoet v»eh revolueloirarnih delavcev." obdainiaoub so ODKLONI- Jim past. ■ (Nadaljevanje s 1. str.) "Zahteva pravico do svobodne pogmlbe, ne da bi se kdorkoli smel vtikati v pogodbo. "Zahteva so popolns postavna pro t okolja aa vaako oeobo v njegovem bianisu in oseVnih stikih. "Na kratko: Ameriški nsčrt na ustavni pravici svobodno in vladne protekelje. M* zahteva:-**"" - "1. Mezdo, delovni Čaa In če*, urno delo. Meade postanejo veljavne 18. novembra 1021. *"2. Noliene diskriminacijo pro-ti delavcem. "8. Neprijetne določbe se o»l pravijo. • "4. Nobene meje sa produkcijo. Nobene mvje pri uporabi atrojne-iti orodja. "5. Nobena oaeba nima pravice stopiti na stevbišče ali v ismlopj« v delovnih urah z namenom, ds ubdršava konference s delavei. "6. Nobene diskriminacije proti t|avbinskemu materijalu," Ako bi bili deUvci eprojell (a načrt, U se lepo ujeli Odpovedi« I i hi ae vsem svojim pravicam in se izročili podjetnikom na milost iu nemiloet. Orki zmaga jejo kaker vsdao. Atene, Olika, 15. jul. — Urad-no poročilo ss glasi, da se gitke šote prodrle do ogml|ih prelazov v Hana, v okolišu Hraee. ('srigrad, 16. jal. la Angora poročajo, da so se turške prednje straža umaknile'na glavno o-branimo Črte. Bojevanja šs al ne glavnih defenzivnih črtah. Vročina v OUeega tal Maje Ml I tj jih okoliših jc začasno prenrim Tudi v lom slnčejo ils. Prijetna ee verna Mpica je ptk< talke dognati, kaj je reeaiea 'ljala včeraj- W Hew Yorku, New York, N. Y. — Zadnje dni so parnlkt privedli r New York več ko tleoč naseljencev, med temi je MS Poljakov, medtem ko nov zakon dovoljuje, da jt* ne sme te mesec priti samo 400. Ns«*lj*nišk# oblasti bodo nmlvomnrf'poelele nazaj vse, kar je preveč, ampak problem je, katere poslati nazaj in katere obdržati Zajedald. Povest U življenje slovenskih trpinov v Ameriki. Veaaao. Stane s poštnino vred $1.7». geaeaije, Vrlo poučna ki pove, kako sleherni čloVek ponavlja v sebi rasvoj vsak svojih živalskih in divja-ških prednikov. S sliksml Ve-h poštnino vred $1M ki ee naročita obenem, t»i do 11 rje poštnine proeto, Naročila sprejema tajnik Knji-lavne matice S, N. P. i. t Frank Aleš. 2114 S, Crawford Ave., Okieego, III - Adv. CI IMA $600 in le nekaj zmolnoetl bi je pri-voljl delati, lahko prialuži do $125.00 v tednu prit Labor Saving Corporation, 214 W. 34th St., New York, N. Y. bad b sa naalov svojega brata Frank JerkiŠe, .loma Is Dobrevlj pri Cio-rie i na Primorskem. V Ameriko ja prišel pred 12 leti. Cenjene rojaki* ulju Ino prosim le kdo ve sa njegov naslov, da ml ga naznani, ake bo pa sam Altai U oglas naj ee ml prijavi, ker sem prišel Is start domovine meseea Jsnusrja. mi In Mil» »/vedeti zanj Mbj naslev jei Hd St.. Now York, N« T, »I $100,000.00. m Novice iz Jogoslavije. - Vprašanj« zedinjenlhl stov r Jugoslaviji. Stla, razmere, spravljajo «opet na po v rije vpra folije zedinjenih socialistov v Ju-Kunlsviji. IS hrvaških socialističnih listov, posnemamo ds se je tako pri socialnih demokratih kakor tudi pri hr\ " nimaških socialistih pojavila /«diajevaŠka strujs, ki se jo ssčels bsviti s problemom, kako izvršiti zedinjcnje. Tako sc a Berberovič v 4 4 «lobodi" »opet peča s tem eprsšaJtfem in piše mod drugim o t*m tudi na-sledifje: "Zediujonje socialističnega gibanja v Jugoslaviji izvedi-mo prikladno našim domačin razmeram, nato pa sediujsni zavze mimo internacionalno orientacijo, ki se bo zdeh iiejpMkladuejla. IVvi kongrd» «edinjene stranke uaj potem kočno odloČi v tem vprašanju. Vsak, ki res iskreno misli na zedinjcnje socialistov, bo po mojen mišljenju pristSl na to solucijo. Sicer pa s^ zedinje-nje ne sme izvršiti z diktatom z nobene strani. Zedinjenje je «no goče le na podlagi sporazuma. Sporazum pa seveda izključuje še vsako miael na to, da bi ae stav-Ijall kaki predpogoji zedinjenja, ki bi jih ta ali ona stranka že # priori zavrgla. S strani socialne demokracije za Hrvaško in Slavonijo je pot do zedlnjertja odprta. Preostaja le še to. da * sesta-nejo obojestranski delegati (so«, dem. sa Hrvaško in Slavonijo i na razgovore br«s vsskrinih predpogojev ter ds tu ustvsrijo tisto platformo, okrog katere bi se v resnici mogli zbrati vsi soeislisti čni elementi Jug«*ilevije". Nas socialiste v Sloveniji .ki to zedl u je vsi no gibsnje s zanimanjem zasledujemo, veaeli, ds uiorsmo k o nstati rat i konsolidiranje dels v »ga gibanja že v toliki meri, da je Že sačeio razpravljati o zc-dinjenju po toll kritičnih časih razkola. Vendar pa mislimo, da bo, prednb bo mogoče pričeti resnim zedinje valnim delom, treba v okviru posameznih sociali-stičnih strank samih začeti z W-strenjem pojmov v ameri zedinjenja (načina m obsegs zedinje- nja) - , R l^j&i Ogrožena javna varnost. Kna-kost" piše: Mariborsko okolieo ogrožajo vojaki tukajšnje garni-zije. Javljenih je še precej slučajev posilstva. Vojaki, past o pa jo z orožjem. Vojaška oblast je bila pozvana, da napravi red. Najboljše pa bi bilo, če bi vojake domačine pustili v naših krajih, došlm bi vojake, ki posnajo maeodoimke šege. pustili v njih domovini, pa bi se marsiksj ns zgodil«» ^cer pa puška in bddala vzbujajo le posurovelost. če hočemo dvigniti narod, ga moramo d vigniti s kulturo, zsto proč s miliUH*-moml V probudo mrtvega patrlofis- ma. Na Dunaju ae je ustanovila "Lijra cesarske Avstrije", ki je nsmen, da zdrži v «vem im slavna dela bivše Avstrije In da deluje na to, kako bi se vzbudil patriotični duh. — i vidite, si je društvo že takpj od začetka pontavllo coklo n& svojega življenja, da ni več no govoriti o njem. Umrl je sodrag Ivan 8t Bohinjske Bistrice po dsl, lesni v deželni bolnkd v L ju dne 16 jun. Pokojnik lujočo vdovo. Blsg bodi merljivemu pokojniku, ki smrt pobrala v najlepših dela 1 Obsojen na aart na bil pred mariborsko poroto iz Košpoha »radi umora neke Marije Sorl, matere osmih otrok. Bferl je Marijo «ori nstrelil pomotoma, ker je v resnici hotel u streliti svojo Elizabeto Runts. Sneg v okolici Sarajeva. Dež pada neprestano. V okolici Sara jeva jc zapadel sneg in zsrsditefrs temperatura močno pada. Boje se, da bo letina popolnoma propadla, ako ne bo prenehal dež ob pravem času. julijem t v državi, to je slavna •tro Med Jugoslavijo ia Madžarsko ^^ je bH uveden Iredni l»rnmet S I. iUllieal t. L Država Južna železuka. kateri kraljuje dinaatija Rotschild. Da, U država -j« celo mogočnejša kot katerikoli, po prevratu nastalih držav, ker se nje sseje krijejo z mejami političnih držav, marveč gredo preko teh. Tudi v pokojni Av-stro-ogrski je tvorila južna zniea posebno državo, ki ji ni bilo treba spoštovati vseh zakonov, veljavnih za druga podjetja, t mela je vedno svoje zakone. To svojo staro .prakso hoče nadaljevati tudi sedaj v državi SH8. samo s še večjim povdarkom. Pred dnevi so dobili uslužbenci južne železnice okrodbiiee od ljubljanskega obratnega ravnateljstva, datirano a 18. 6. t. 1. pod štev. 4364-1 ter podpisano od g. Bra-čiča; ta okrožnica zabičuje vsem gospodom predstojnikom z o žiro m na to. da je bilo pri minulih občinskih volitvah veliko število železn. uslužbencev in eev izvoljenih v razne občinske odbore, da ne smejo letem dovoljevati v svrho fbčinsklh sej. komisijonalnlh ogledov alf Intervencij pri strankah nobenega dopusta I Opozarja ee na to. da se uslužbenci in delavci morajo posvetiti edino in popolnoma le svojemu poklicu. Ts okrožnica je pravcato kpnjako kopito ss uslužbence. V stsri Avstriji so uslužbenci kot občinski odborniki neovirano vršiti svoje funkcije, v Jugoslaviji pa ne več! Mnogo težko priborjenih pravic je o edbje južne železnice po prevrs tu že izgubilo. Uslužbenci kot de lavci nimajo ne persobaine komisije, ne delavskega odbora. Vse to je nehalo biti in ■ posamezni predstojniki so dsnes tožniki In sodniki obenem! (Mi se o ramo proti Himalaji!) Človek se nehote vpraša, ali je res oče te najnovejic okrožnice, g. Bračičt Zdi se, da ne. ker je tu še Derfiče va kompanija. in javHO skrb- Silvija Pankhurst. Ko smo ta dom obiskali, smo ravno našli otroke pri igri v vrtu bose, kratko ostrižene z lahki, pii enakimi oblekami. Izgledali so zdravi in nič jih ni ločilo od kakih drujfth otrok. Izprašali Smo jih, kako je v šoli, kaj se najraje uČe. Korajžno so nam odgovarjali in vprašali, če nam smejo kaj zapeti. Peljali so nas v precej' velikp dvorano. Mali deček je spremljal petje z godbe. Vse jc bilo tako dovršeno, da se lahko primerja s kako angleško *®0 srednjo šolo s otroci iste starosti. Ns zahtevo drugih otrok, je ma- Pertinfiarjevo pomlajenje. povest. Spisal: ETBIN KRISTAN. (Dalja.) "Resnično js to," je mrmral Zorko. ' Kneginjs pa je nadaljevala: "In kako naj se lačni ljudje bavijo z astronomijo ali pa s metafteikoT Ksj naj počno s knjigo, če nimajo kruhst" « "Ne, vi ne smete govoriti o svoji revščini,' je toplo dejsl Zorko. "Vaše bogastvo je tako veliko, de vam zavidam. Mojc hladno znanje, če I bi bilo dvakrat, trikrat večje, nego je, bi moralo ponižno klečati pred vašim žarkim čuvstvom." Zorko se je skoraj ustrašil. Tako glasne je slišal svoje besede, kakor da je kričal. Toda govoril je bil skotaj tiho. Ali vseokrog je utihnile konverescija. Vse je poslušslo ttnezs, ki jc oči-vidno še dlje nekaj raclagal. Zdaj je tudi Zorko obmolknil. "Zgodovina je tisočletja delala tako. da jo lorde ljudi, slabejše in boljše. Plemstvo je plod historičuc izbire; narodi, ki ga nimajo, stoje na najnižji stopnji kulture, če ae sine govoriti o kulturi sploh pri prebivalcih Mclanezije, PetagonU je, centralue Afrike. Kulture ni bilo nikdar bres, plemstva," je predaval knez. "Ilebsl" se je nasmehnil grof Liven, "to ao antikvirani lupori, ho! Če hi te slišal kdo ismed modemih demagogov, he, kakšen demokratičen poslanec, sli pa, he, kakšne vseučlllška korifeja meščanskegs rodu!" "Kaj bi bilo?" je vprašal knez Pioreschi ne-(»opisno raničljlvo. " Do k as« I bi tk da ni res. Dakassl," je nos-Ijsl knez Makin. "Bedenji tribuni venomer do~ k s xu je jo. ¿Naš* kA ni modra. Dokazano. Jesti In piti moramo, kakor druvi smrtniki. Dokazano. Khm — na svet prihajamo - pardon! — kakor usvsdsi ljudje. Dokazano." "troti smo, troiltM> «mrmral baron Loalta, "Veliko boljših argumentov res nimajo" je šsmozsvestno nsdnljevnl domači kiiez. "Jas ps le vidim, ds gre vse navzdol, odksr je plemstvn zapostavljeno. Krivi ps smo največ sami, ker smo sr umaknili deloma užaljeni deloma leni, če ne tiaravnoat bojazljivi. 1 zdeli smo svoj p /¿fP? U "Bravo! Pravo t" jc kUcal Loalts; Livtm je zaploskal, za njimTao drugi jell aplavdlratL Zorko je ftttil, da mu gre silomg vsa kri v glavo, ti« ščal je sobe in krčil pesti, gledajoč srepo v svetlo točko sa kozarcem. Srce mu je butalo; v glavi pa je ukazovaje šepetalo: "Mir! Mir! Pamet!" Naenkrat je zaslišal poleg stbe mirne besede: "Bpslieo si jc včaal najnevarnejši ko r por al pridobival respekt; koliko jo bil vreden, pa na vprašam,'' Hipoma je nastal nenaraven mir. Zorko, še vodno sroč v eno tokčko, je čutil, de je vse omizje pogledslo kneginjo. Čutil je, da je v pogledih začudenje, strah,/tieizvestnost. In čutil je tudi. ds gs > sram kskor še nikoli ne i krč v prsih, togost v mišicah, napetost v živcih je odnebals, obšla ga je alaboet. Slišal je nerazločne besede — nekdo je go-* voril, alt pa jih j* več govorilo f Ali odgovarjajo kneginjit Ali odvračajo razgovori Mraz mn mu je legel na čelo t sramota mu je stisksls grlo kakor da ga hoče zadaviti. "Ti al molčal, ona je govorila!" 1'rMkočmi so «apleeall višnjevi kolobarji, rožnata luč jih jc prcaijala, rumene pege so skočila vanje. . . Hsrasate je Igral na dveh strunah, kakor da go " ; < PdVsbil nas je, naj se odpočijem«^ da nam bo prinesel modnega čaja "krepti čaj", na posebno zahteva, škotskega delegata V gornji vrsti oddelka sob jc mala predsoba z temno rudeeimi /zgrinjali in z velikim divatioui; ki je tako nizek in mehak, da se človeku pri vsedenju zdi, da sc je pogreznil. Velika kitajska vazi v menjajočih se plavili in rudo-čih l^arvah ki se čudeino strinja-jo v neki sliki Rembra*dta, sto, ji na oknu, skozi katerega so v| ' di lepa pokrajina, in kar nudv j tej sobi n«primernq dragocenost. Morali smo malo tu ostati, da sc> 'odpočijemo. Nekdo je vprašal: "Ali je ona neprijazna Angležinja, katera nam je Tokia ,da se Angliia nima ničesar učiti od Rusije, obiskala ie.sobe!?: "V^v '¡Tp^-j Ali ona ve.Jkako so živeli ruski delavci in kmetje, katere so tla-čili nenasitni nekdanji sUnovali ci teh poslopij in ali ona ve, ds jo danes vse umetniško življenje tu onemogočeno 1 ; # ji j ' Ali ona sluti, o bedi, ki je tlačila ruskega delavca in ubotrih kmetov, kateri so stanovali v /a-tuhlih stanovanjih, dočim so U mogotci šopirili v prostorih, čudežno lepih stanovanjih in pasK lenobo! (Dalja) , kruhom i sirom. Čajnih žlic ni UOODNA PRILIKA KAREDITI - ■ f um AM - Ako imate. STO dolarjev za investirati, tedaj pišite za pojasnila na: Labor Saving Corporation, 214 W. 34th St., New York, N. Yî Ali greste v stari kraj? AU ste tudi VI med onimi tisoči Jugoslovsnov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega Ismed teh potnikov ie glavno vprašanje, kako bo por tre žen v New Yorknf Vsakdo lahko pride V New York bres vsakega aganta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu m076 iR 'n hoie pomagsti pri ureditvi vsega potrebnega sa odhod. Precej rojakov je bilo še olcradenih In ociga-njenih, ker so potovali skozi tujs in čifutske tvrdke. Seveda so ae bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga. Potni liati. Jugoslovanski konsnl v New Yorku izds potni list vsakemu Jugoslovanskemu državljanu, ki ss pri njem sglasi in isksie s kako staro uradno listine. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli petni list In vse kar rab^e. Potovanje » starega kraja. Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno, temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iS starega kraja, tedaj nam pišite sa natančna pojasnils. Na stotine rojakov je še prišlo is starega kraja z našim posredovanjem. Pošiljanja denarja. . fožUjet* denar v stari kraj, se vselej obrnite ns našo tvrdko in gotovo bodete zadovoljni s postrežbo. Ml imamo svoje direktne zveze s pošto v starem kraju In z zanesljivimi denarnimi zavodi. Sa vsa na daljna pojasnila pilite ali pridite na: I Zakrajšek & Česark, Slovenska banka, 70 — 9th Avenue, New York City. (Med lšth la 16th 8t) Telefon: Watldns 7*21. Pošiljamo denar v staro domovino. v vse kraje aa Slovensko, Hraatako, Dalmacijo la btra. PROD A J EM O SlFKARTE NA V» UNUC. Urada« ara eai t jutro do*S (večer. Ptmdelafc ki KASPAR DL im «ISO. STATE BANK, LäkM. mu j ■