Letnik 1916.
2G5
Državni zakonik
' za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIX. — Izdan in razposlan 29. dne aprila 1916.
Vsebina: (St. 118—124.) 118. Ukaz o dolžnosti naznaniti zaloge določnih kovin in zlitin. — 119. Ukaz o porabljanju določnih kovin in zlitin in o porabljanju bele pločevine. — 120. Ukaz o porabljanju in izročanju svinca in predmetov iz svinca. — 121. Ukaz o dolžnosti naznaniti predmete iz kositra. — 122. Ukaz o porabljanju in izročanju kositra in predmetov iz kositra. — 123. Ukaz o porabljanju svinče-vitih ali kosilrovitih zaostankov in odpadkov bele pločevine. — 124. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za pločevinsko in lito blago (nadomestilo za kovinsko orodje).
118.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrstvom z dne 28. aprila 1916. 1.
o dolžnosti naznaniti zaloge določnih kovin in zlitin.
Deloma izpreminjujč predpise ministrstvenega ukaza z dne 7. februarja 1915. 1. (drž. zak. št. 27) in z dne 29. marca 1915. I. (drž. zak. št. 80), se zaukazuje tako:
§ 1.
Dolžnost podajati naznanila o zalogah, ki jih je po minislrstvenih ukazih z dne 7. februarja 1915. 1. (drž. zak. št. 27) in z dne 29. marca 1915.1. (drž. zak. št. 80), vlagati -na političnih oblastvih 1. stopnje do 8. dne vsakega mesca po stanju zadnjega dneva prejšnjega mesca, odpade gledé zalog v navedenih ukazih imenovanih tvarin lo toliko, kolikor stanje zalog ne presega naslednjih množin: pri aluminiju 5 kg, antimonu 5 kg, svincu 10 kg, bakru 10 kg, bakrenih zlitinah 30 kg,
kositru 5 kg, kositrovih zlitinah 30 kg, cinku 50 kg, beli pločevini 100 kg.
§ 2i
Brez ozira na dano množino je naznanjati zaloge naslednjih tvarin:
1.	Chrom in ferochrom, molibden in fero-molibden, nikelj in feronikelj, vanadij in fero-vanadij, wolfram in ferowolfram.
2.	Rude, predprodukte, slaro gradivo, odpadke, pepele, opilke in druge ostanke.
§ 3.
V ostalem se določila navedenih ukazov ne izpreminjajo s sedanjim ukazom.
§ 4.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Spitzmtiller s. r.
(SlovenUoh.)
76
119.
Ukaz ministrstva za deželno bran v porazumu z ostalimi udeleženimi ministrstvi in v soglasju z vojnim ministrstvom z dne 28. aprila
1916.1.
zlitinah 30 kg, cinku 50 kg, beli pločevini 100 kg.
Ako mesečni prirastek ne preseže navedenih množin, more posestnik zalog tudi s takim prirastkom svobodno razpolagati.
Za tvarine navedene vrste, ki so v posesti države ali državnih zavodov, se ukrenejo posebni zaukazi.
o porabljanju določnih kovin in zlitin in o porabljanju bele pločevine.
Na podstavi §§ 24 in 27 zakona z dne 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 236) o vojnih dajatvah in opravah in cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 2.
V § 1 imenovane tvarine ostanejo začasno pri posestniku ali hranilcu in hraniti jih mora v redu do časa, v katerem se izročč tvarine po posebnih zaukazih, ki se ukrenejo. Posestnik jih sme razen izjem, navedenih v §§ 3 do 5, po-delovati, porabljati, drugače uporabljati ali otuje-vati le z dovoljenjem trgovinskega ministrstva.
§ 1.
Nastopno imenovane tvarine se smejo, le držč se določil tega ukaza, podelovati, porabljati, drugače uporabljati ali otujevati, in sicer:
1.	Aluminij, antimon, svinec (tudi trdi svinec), chrom in ferochrom, baker, bron, med, rdeča litina, tombak, molibden in feromolibden, nikelj in feronikelj, vanadij in ferovanadij, wolfram in ferowolfram, kositer, kositrove zlitine (spajalni kositer, bele kovine i. dr.) in cink nepodelan ter v obliki starega gradiva in odpadkov;
2.	ne vdelane pločevine, cevi in žice z 0-2 mm in več debelim gradivom, nadalje drogi, table in ploče iz aluminija, svinca (tudi trdega svinca), bakra, brona, medi, rdeče litine, tombaka, niklja, kositra, kositrovih zlitin in cinka;
§ 3.
Brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva se smejo otujevati:
1.	Vse zaloge v § 1 navedenih tvarin vojaški upravi, središču za kovine d. dr. na Dunaju ter skupljevalnicam in organom, ki jih je vojaška uprava ali imenovana družba pooblastila za skup-ljevanje, in sicer do časa, v katerem se morajo tvarine izročiti po posebnih zaukazih, ki se še izdadö o tem;
2.	v vsakem mescu 10 odstotkov zalog, ki se imajo za prodajo v zalogi, po stanju zadnjega dneva prejšnjega mesca, toda izvzemši belo pločevino.
§ 4.
3.	kosi sirove litine iz svinca (tudi trdega svinca), bakra, brona, medi, rdeče litine, tombaka, kositra, kositrovih zlitin (bele kovine i. dr.) in cinka;
4.	bela pločevina.
Sprednji predpis se razteza tako na zaloge, kar jih je ob času, ko dobi ta ukaz moč, kakor tudi na zaloge, ki nanovo priraščajo z izdelovanjem, z izločevanjem za staro gradivo ali z odpadkom.
Zaloge, kojih skupna teža ne presega naslednjih množin, niso zavezane določilom tega ukaza. Te množine znašajo pri aluminiju 5 kg, antimonu 5 kg, svincu 10 kg, bakru 10 kg, bakrenih zlitinah 30 kg, kositru 5 kg, kositrovih
Brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva se smejo od tvarin, imenovanih v § 1, kolikor določila ministrstvenega ukaza z dne
1.	marca 1916. 1. (drž. zak. št. 63) sploh dopuščajo njih porabljanje za namene, ki pridejo v poštev, podelovati, porabiti ali drugače uporabiti naslednje ;nnožine:
1.	Množine, ki jih potrebuje posestnik za izvrševanje naročil vojaške uprave v lastnem obratu ali v drugih obratih, ki jih je privzel za to;
2.	po posestnikih zalog, katerim se niso dala zadevna naročila vojaške uprave, v vsakem mescu 10 odstotkov zalog — izvzemši zaloge bele pločevine — po stanju zadnjega dneva prejšnjega
mesca; v teh 10 odstotkov je vračuniti po § 3, točki 2, morda otujene množine zalog;
3.	tiste množine, ki jih posestnik zalog ne-obhodno potrebuje za popravljanje svojih obratnih uredb za vzdrževanje obrata;
4.	zaloge aluminija železamic in jeklarnic za izdelovanje železa in jekla.
Posestnik starega gradiva in odpadkov jih more podelovati v sirove kovine v svojem obratu ali jih dati zase podelovati v tujih tuzemskih obratih; dobljene sirove kovine pa sme le po določilih točk 1 do 4 tega paragrafa podelovati in porabljati ali otujevati po določilih § 3.
§ 5.
Na tvarine v § 1 oznamenjene vrste, ki se uvažajo iz inozemstva, se uporabljajo določila §§ 1 do 4 z naslednjimi premembami:
Ako hoče posestnik doseči svobodno razpolaganje z uvoženimi tvarinami, mora prositi za to v trgovinskem ministrstvu in izvršeni uvoz takoj po prihodu'pošiljatve naznaniti trgovinskemu ministrstvu ter predložiti uvozna dokazila.
Ako se ti prošnji iz razlogov nujne vojaške potrebe ne more ugoditi ali le deloma in ako vojaška uprava terja uvožene tvarine, določi vojaška uprava odškodnino za to, oziraje se na kupno ceno tvarin, ki jo je primerno dokazati, prištevši postranske stroške, ki so dokazno nastali posestniku, in nadalje prištevši posebno odškodnino 5 odstotkov cene tvarine vštevši postranske stroške. Posestniku ostanejo pri tem varovani pravni pomočki, določeni v § 33 zakona z dne 26. decembra 1912.1. (drž. zak. št. 236).
Ako hoče posestnik doseči svobodno razpolaganje gledé kovine, ki se dobi iz uvoženih rud, predproduktov, pepela, opilkov ali drugih ostankov, mora priložiti svoji prošnji na trgovinsko ministrstvo :
1.	Uvozna dokazila,
2.	seznamek uvoženih tvarin po vrstah in Množinah,
3.	vzorec, vzet od vsake kupne partije, kakor Ie običajno v kupčiji, in
4.	poskusne izvide prodajalca in kupca tvarin.
Trgovinsko ministrstvo more te poizvide o vzorcih dati popreskusiti na stroške prosilca za ugodnost s tem, da se vposlani vzorci preiščejo v državnem laboratoriju.
§ 6.
Za nadzorovanje, da se izpolnjuje ta ukaz, določi trgovinsko ministrstvo obrtne nadzornike ali druge pripravne organe.
Za ta namen se morejo uradno ogledati skladiški prostori in druge naprave in vpogledati poslovne knjige.
§ 7.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z zapornimi kaznimi do 6 mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, kolikor dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ ».
Predpisi tega ukaza stopijo na mesto določil v ukazih in razglasih z dne 7. februarja, 29. marca, 27. maja in 26. oktobra 1915. 1. (drž. zak. št. 28, 29, 81, 82, 144, 145 in 320).
§ 9-
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Georgi s. r.
120.
Ukaz ministrstva za deželno bran v porazumu z ostalimi udeleženimi ministrstvi in v soglasju z vojnim ministrstvom z dne 28. aprila
1916.1.
o porabljanju in izročanju svinca in predmetov iz svinca.
Na podstavi §§ 24 in 27 zakona z dne 26. decembra 1912.	1. (drž. zak. št. 236)
o vojnih dajatvah in opravah in cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
Nastopno imenovani predmeti se smejo po-delovati ali otujevati, kolikor so docela ali po pretežnem delu iz svinca (tudi trdega svinca), le izpolnjujé določila tega ukaza, in sicer:
1.	Delovni pomočki, kakor svinčene pod-vleke, gostilni obroči, podložki, modli in kaj enakega;
2.	plombe;
3.	uteži, kakor obešene uteži, izravnalne uteži in kaj enakega, nadalje krogle in drugo lito blago, izvzemši municijo;
4.	svinčena podladja in svinčeni balast ladjic j adrenic;
5.	črke, stereotipijske ploče in drugo tiskarsko gradivo, vštevši staro gradivo;
6.	cevi (tudi žveplane in pokositrene in cevi s kositrovim vložkom — zunanje cevi — itd.), kače in sifoni, tudi cevovodi;
7.	sesalke in armature, kakor pipe, zaklop-nice in kaj enakega;
8.	korita, banje, ponve, kotli, retorte in drugi aparati, posodja in druge posode;
9.	oboji stanic, podvleke in kaj enakega;
10.	akumulatorske ploče.
Sprednji predpis se razteza tako na tiste predmete, kar jih je ob času, ko dobi ta ukaz moč, kakor tudi na zaloge te.i predmetov, ki prirastejo nadalje.
To velja brez ozira na to, ah spadajo predmeti k uredbam obratne naprave, ali se imajo v zalogi za podelovanje ali prodajanje ali služijo drugim namenom ali se-li tačas ne rabijo ali se-li rabijo.
Zaloge, kojih skupna teža ne presega 10 kg, niso zavezane določilom tega ukaza.
Za predmete navedene vrste, ki so v posesti države ali državnih zavodov, se ukrenejo posebni zaukazi.
Predpisi za porabljanje nepodelanega svinca (tudi trdega svinca), vštevši staro gradivo in odpadke, ter svinca v obliki še ne vdelanih pločevin, žic, cevi, drogov, tabel, ploč in litih
kosov so v ministrstvenem ukazu z dne 28. aprila 1916.1. (drž. zak. št. 119).
§ 2.
V	§ 1 imenovani predmeti ostanejo začasno pri posestniku ali hranilcu in on jih mora v redu hraniti do časa, v katerem se izročč po nadaljnjih zaukazih.
Otujevati in podelovati se smejo le z dovoljenjem trgovinskega ministrstva, razen izjem, navedenih v §§ 3 in 4.
k Pravtako je raba predmetov odvisna od dovoljenja trgovinskega ministrstva, ’ ako preidejo predmeti s tem na drugega posestnika ali hranilca ali ako je z rabo združeno izdatno porabljanje svinca.
§ 3.
Brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva se smejo otujevati:
1.	Vsi v §	1 imenovani predmeti vojaški
upravi, središču za kovine d. dr. na Dunaju in skupljevalnicam in organom, ki jih je vojaška uprava ali imenovana družba pooblastila za to kupovanje, in sicer do 14. dne junija 1916. 1.
2.	od zalog tiskarskega gradiva, ki se imajo na prodaj, v vsakem mescu 20 odstotkov po stanju zadnje dne prejšnjega mesca.
§ 4.
Brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva se smejo, kolikor določila ministrstvenega ukaza z dne 1. marca 1916. 1. (drž. zak. št. 63) sploh dopuščajo porabljanje svinca, podelovati ali porabljati :
1.	Vsi v § 1 imenovani predmeti za izpolnjevanje naročil vojaške uprave v obratu posestnika ali v drugih obratih, ki jih je privzel za to;
2.	tiskarsko gradivo s prelivanjem v nove črke v posestnikovem obratu.
§ 5-
V	času od 1. do 15. dne junija 1916. 1. je, izpolnjujé v § 6, 8, 9 in 10 ukrenjene natančnejše zaukaze, in z izjemami, oznamenjenimi v § 6, od zalog, kar jih je ob času, ko dobi la
ukaz moč, in kar jih je nadalje priraslo do časa izročitve, izročiti nastopno oznamenjene množine:
1.	80 odstotkov vseh zalog svinca (tudi trdega svinca), v obliki sirovine, starega gradiva in odpadkov, nadalje vseh zalog ne vdelanih pločevin, cevi, žic, drogov, tabel, ploč in sirovih litih kosov iz svinca (tudi trdega svinca);
2.	vse zaloge plomb, kolikor niso že nameščene na posodah in enakih rečeh, ki jih je zapreti ;
3.	20 odstotkov cele zaloge vsake tiskarne in črkolivnice (navadne črke, stereotipijske ploče in staro gradivo);
4.	50 odstotkov zalog akumulatorskih ploč, kolikor se imajo v zalogi za prodajanje;
5.	80 odstotkov zalog drugih, v § 1 imenovanih predmetov, kolikor se imajo v zalogi za prodajanje.
Izročitev svinčenih pepelov in opilkov in drugih svinčevitih ostankov je pridržana posebnemu zaukazu.
§ 6.
Izročiti ni:
1.	tvarin in predmetov, ki jih je posestnik do 14. dne junija 1916. 1. prodal po § 3, točka 1, središču za kovine d. dr. na Dunaju ali tam imenovanom drugim mestom (§§ 5 in 9, zadnji odstavek);
2.	tvarin in predmetov, ki jih posestnik še nadalje neobhodno potrebuje za izvrševanje naročil vojaške uprave v svojem obratu ali v drugih obratih, ki jih je privzel za to;
3.	zalog v § 5 pod točko 1 oznamenjene vrste 20 odstotkov, vsekakor pa 10%;
4.	tistih množin v § 5 pod točko 1 imenovanih tvarin, ki jih posestnik neobhodno potrebuje za popravljanje svojih obratnih uredb, da biore vzdrževati obrat do 1. dne avgusta 1916. L;
5.	tistih množin, kojih oprostitev od izročitve dovoli trgovinsko ministrstvo. Dotične prošnje, katerim se more ugoditi le, če so dani posebno tehtni razlogi, je vložiti v trgovinskem ministrstvu d° 31. dne maja 1916. 1.
§ 7-
Prepustitev predmetov v § 1, pod točko 1, 3, 4 in 6 do 10 navedene vrste, ki se morejo pogrešati in ki so uredbe obratne naprave ali sestavine drugačne naprave ali so zadelani ali vzidani v poslopjih ah drugih zgradbah, se zaukaže s posebno odredbo.
Da se morejo pogrešati, je smatrati predmete, ki se potrebujejo za obratovanje podjetja ali za rabo naprave, poslopja ali drugačne zgradbe, za katere služijo, tudi tedaj, ako se dadö nadomestiti s predmeti iz drugih tvarin.
Posestniki v prvem odstavku omenjenih predmetov morejo, da se izognejo rekviziciji, skleniti dogovor z vojaško upravo, središčem za kovine d. dr. na Dunaju ali njegovimi skupljevalnicami o prostovoljni oddaji teh predmetov.
§ 8.
Predmete, ki jih je izročiti po predpisu § 5, morajo posestniki ali hranilci v času od 1. do 25. junija 1916. 1. primemo zamotane, ko je železniški urad dognal število in težo oddanih tovornih kosov, odposlati kakor tovorno blago pristojni c. kr. komisiji za prevzemanje kovin in zlitin (Gradec, Praga, Salzburg, Dunaj-severno-zapadni kolodvor, po ministrstvenem ukazu z dne 19. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 66).
V tovornem voznem listu je navesti vrsto oddanih predmetov z navedbo, ali so nove ali stare tvarine.
Stroške omota in prevoza povrne pošiljaču vojaška uprava; ako se spozna, da so zaloge ne-pripravne za vojne namene, plača vojaška uprava tudi stroške za pošiljanje nazaj.
§ 9-
s
Posestnik ali hranilec mora hkratu, ko oddà predmete na železnico, vposlati pristojni komisiji za prevzemanje seznamek predmetov, ki se oddadö. V tem seznamku je navesti: posestnika in v danem primeru dosedanjega hranilca predmetov, politični okraj in kraj, kjer so doslej ležali predmeti, kraj, od koder se pošilja, kako je zamotano in znake, ki jih je trpežno namestiti na omotu, ako mogoče, natisnjeno z barvo, že-lezniškouradno dognano število in kosmato težo
oddanih tovornih kosov, posamezne vrste vposlanih predmetov in njih čisto težo. Pošiljač mora podpisati seznamek.
Drug enako glaseč se izvod seznamka je vposlati naravnost c. kr. osrednji rekvizicijski komisiji (Dunaj, I., vojno ministrstvo).
Ako gre za predmete, ki so na kraju komisije za prevzemanje samem ali v njegovi najbližnji okolici in se torej ne bodo vozile po železnici, temveč se pripeljejo z vozom, je najdalje do 15. dne junija 1916. 1. najprej vposlati osrednji rekvizicijski komisiji in pristojni komisiji za prevzemanje omenjene seznamke in na to določi komisija za prevzemanje dan in kraj oddaje.
§ 10.
Hkratu ko vpošlje v § 8 omenjeni seznamek osrednji rekvizicijski komisiji, mora posestnik ali hranilec, ki je dolžen izročiti predmete, z vlogo na imenovano komisijo opravičiti, ako izroči manjše nego v § 5 oznamenjene množine.
§ H.
Da nadzorujejo izvrševanje tega ukaza, določi trgovinsko ministrstvo obrtne nadzornike ali druge pripravne organe.
V ta namen se morejo uradno ogledovati skladiški prostori in druge naprave in vpogledovati poslovne knjige.
§ 12.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z zapornimi kaznimi do 6 mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, ako ta dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 13.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.
121.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za deželno
bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 28. aprila 1916. 1.
o dolžnosti naznaniti predmete iz kositra.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1-
Nastopno imenovane predmete je naznaniti oblastvu, kolikor so docela ali po pretežnem delu iz kositra ali kositrovih zlitin:
1.	Pločevine, cevi, droge, table, ploče, sirove lite kose,
2.	folije,
2. vrče, cimente in druge posode ter posodje, nadalje sklede, krožnike, tase, pokrove, žlice, svetilnike in drugo orodje, kolikor ti predmeti nimajo posebne umetniške ali zgodovinske vrednosti,
4.	točilne tase,
5.	kopalne kadi (banje),
6.	pipe in druge armature,
7.	sestavine aparatur (zlasti tudi oblike za vlivanje sveč).
Dolžnost naznaniti pod točko 1 in 2 imenovane predmete odpade, ako vsa zaloga ne presega 5 kg.
§ 2.
V § 1 navedene predmete je naznaniti brez ozira na to* ali spadajo k uredbam obratne naprave, ali se imajo v zalogi za podelovanje ali prodajanje ali služijo drugim namenom, se-li tačas ne rabijo ali se-li rabijo.
§ 3.
Naznanilo mora' podati vsakdo, ki ima take predmete v posesti ali za druge v hrambi.
§ 4.
Naznanilo je podati trgovinskemu ministrstvu po stanju 1. dne maja 1916. 1. do 31. dne maja 1916. 1.
Za naznanilo je porabljati uradne zglasilnice, izdane na političnih oblastvih I. stopnje, na občinskih predstojništvih in v trgovinskih in obrtnih zbornicah. V njih je vpisati na predpisanem mestu navedbe o rabi predmetov, o tem, ali se morejo pogrešati, in o možnosti nabaviti nadomestilo.
§ 5.
Izpolnjevanje naznanilne dolžnosti nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ah druge organe. V ta namen se morejo uradno .ogledovati skladiški prostori in naprave in vpo-gledovati poslovne knjige.
§ 6.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 kron ah z zapornimi kaznimi do 6 mescev, ako ta dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 7.
Gledé takih predmetov, ki so zavezani naznanilu tako po tem ukazu kakor tudi po ukazih z dne 7. februarja 1915. 1. (drž. zak. št. 27) in z dne 28. aprila 1916.1. (drž. zak. št. 118) (pločevine, cevi, drogi, table, ploče in sirovi liti kosi, je podajati ločena naznanila tudi po predpisih navedenih ukazov v predpisanih rokovih.
§ 8.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Spitz m filler s. r.
122.
Ukaz ministrstva za deželno bran v porazumu z udeleženipii ministrstvi in v soglasju z vojnim ministrstvom z dne 28. aprila 1916 1.
° porabljanju in izročanju kositra in predmetov iz kositra.
o vojnih dajatvah in opravah in cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ I-
Nastopno imenovani predmeti se smejo po-delovati ah otujevati, kohkor so docela ah po pretežnem delu iz kositra ah kositrnih zhtin, le izpolnjujé določila tega ukaza, in sicer:
1.	Folije, kohkor ni v njih že blago zamotano;
2.	vrči, cimenti in druge posode ter posodje, sklede, krožniki, tase, pokrovi, žlice in drugo orodje ;
3.	točilne tase;
4.	kopalne kadi (banje);
5.	pipe in druge armature;
6.	sestavine aparatur, zlasti oblike za vlivanje sveč,
Sprednji predpis se razteza tako na tiste predmete, kar jih je ob času, ko dobi ta ukaz moč, kakor tudi na zaloge teh predmetov, ki prirastejo nadalje.
To velja brez ozira na to, ah spadajo predmeti k uredbam obratne naprave, ah se imajo v zalogi za podelovanje ah prodajanje ah služijo drugim namenom ah se-li tačas ne rabijo ah se-h rabijo.
Na predmete posebne umetniške ah zgodovinske vrednosti se ne uporabljajo določila tega ukaza.
Isto velja o zalogah kositrnih folij, ako vsa teža zalog ne presega 5 kilogramov.
Za predmete pod točko 1 do 6 navedene vrste, ki so v posesti države ah državnih zavodov, se ukrenejo posebni zaukazi.
Predpisi za porabljanje nepodelanega kositra (tudi kositrnih zhtin), vštevši staro gradivo in odpadke, ter kositra v obliki še ne vdelanih pločevin, cevi, drogov^ tabel, ploč in sirovih litih kosov so v ministrstvenem ukaza z dne 28. aprila 1915.1. (drž. zak. št. 119).
§ 2-
Na podstavi §§ 24 in 27 zakona z dne ^6- decembra 1912.	1. (drž. zak. št. 236)
V § 1 imenovani predmeti ostanejo začasno pri posestniku ah hranilcu in on jih mora v redu
hraniti do časa, v katerem se izročč po nadaljnih zaukazih.
Otujevati in podelovati se smejo le z dovoljenjem trgovinskega ministrstva, razen izjem, navedenih v §§ 3 in 4.
Zlasti je tudi prepovedano podelovati jih za narejanje spajalnega kositra in bele kovine.
§ 3.
Brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva se smejo otujevati v § 1 imenovani predmeti vojaški upravi, središču za kovine d. d. na Dunaju in skupljevalnicam in organom, ki jih je vojaška uprava ali imenovana družba pooblastila za to kupovanje, in sicer do 14. dne junija 1916. 1.
§ 4-
Brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva se smejo v § 1 imenovani predmeti podelovati le za izpolnjevanje naročil vojaške uprave v posestnikovem obratu ali v drugih obratih, ki jih je privzel za to, kolikor določila ministrstvenega ukaza z dne 1. marca 1916. 1. (drž. zak. št. 63) sploh dopuščajo porabljanje kositra in kositrnih zlitin.
§ 5.
V času od 1. do 15. dne junija 1916. 1. je, izpolnjujé v § 6, 8, 9 in 10 ukrenjene natančnejše zaukaze, in z izjemami, oznamenjenimi v § 6, od zalog, kar jih je ob času, ko dobi ta ukaz moč, in kar jih je nadalje priraslo do časa izročitve, izročiti nastopno oznamenjene množine:
1.	80 odstotkov zalog kositra in kositrnih zlitin (spajalnega kositra, bele kovine in dr.) v obliki sirovine, starega gradiva in odpadkov, nadalje vseh zalog ne vdelanih pločevin, cevi, drogov, tabel, ploč in sirovih litih kosov;
2.	vse zaloge
a)	predmetov, imenovanih v § 1 pod točko
1 do 4;
b)	predmetov, imenovanih v § 1 pod točko 5
in 6, kolikor se imajo v zalogi za prodajanje.
Izročitev kositrnih pepelov in opilkov in drugih kositrovitih ostankov je pridržana posebnemu zaukazu.
§ 6.
Izročiti ni:
1.	tvarin in predmetov, ki jih je posestnik do 14. dne junija 1916. 1. prodal po določilih § 3;
2.	tvarin in predmetov, ki jih posestnik še nadalje potrebuje za izvrševanje naročil vojaške uprave v svojem obratu ali v drugih obratih, ki jih je privzel za to;
3.	zalog v § 5 pod točko 1 oznamenjene vrste 20 odstotkov, vsekakor pa 5 kilogramov kositra in 30 kilogramov kositrnih zlitin;
4.	tistih množin v § 5 pod točko 1 imenovanih tvarin, ki jih posestnik neobhodno potrebuje za popravljanje svojih obratnih uredb, da more vzdrževati obrat do 1. dne avgusta 1916.1.;
5.	tistih množin, kojih oprostitev od izročitve dovoli trgovinsko ministrstvo. Dotične prošnje, katerim se more ugoditi le, če so dani posebno tehtni razlogi, je vložiti v trgovinskem ministrstvu do 31. dne maja 1916. 1.
§ 7.
Prepustitev predmetov v § 1, pod točko 5 in 6, navedene vrste, ki se morejo pogrešati in ki so uredbe obratne naprave ali sestavine drugačne naprave ali so zadelani ali vzidani v poslopjih ali drugih zgradbah, se zaukaže s posebno odredbo.
Da se morejo pogrešati, je smatrati predmete, ki se potrebujejo za obratovanje podjetja ali za rabo naprave, poslopja ali drugačne zgradbe, za katere služijo, tudi tedaj, ako se dadö nadomestiti s predmeti iz drugih tvarin.
Posestniki v prvem odstavku omenjenih predmetov morejo, da se izognejo rekviziciji, skleniti dogovor z vojaško upravo, središčem za kovine d. dr. na Dunaju ali njegovimi skupljevalnicami o prostovoljni oddaji teh predmetov.
8 8.
Predmete, ki jih je izročiti po predpisu § 5> morajo posestniki ali hranilci v času od 1. do 15. junija 1916. 1. primerno zamotane, ko je železniški urad dognal število in težo oddanih
tovornih kosov, odposlati kakor tovorno blago pristojni c. kr. komisiji za prevzemanje kovin in zlitin (Gradec, Praga, Salzburg, Dunaj-severno-zapadui kolodvor, po ministrstvenem ukazu z dne 19. marca 1915. 1. [drž. zak.it. 66]).
V tovornem voznem listu je navesti vrsto oddanih predmetov z navedbo, ali so nove ali stare tvarine.
Stroške omota in prevoza povrne pošiljaču vojaška uprava; ako se spozna, da so zaloge ne-pripravne za vojne namene, plača vojaška uprava tudi stroške za pošiljanje nazaj.
Da nadzorujejo izvrševanje tega ukaza, določi trgovinsko ministrstvo obrtne nadzornike ali druge pripravne organe.
V ta nameri se morejo uradno ogledovati skladiški prostori in druge naprave in vpogledovati poslovne knjige.
§ 12.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z zapornimi kaznimi do 6 mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, ako ta dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 9.
Posestnik ali hranilec mora likratu, ko odda predmete na železnico, vposlati pristojni komisiji za prevzemanje seznamek predmetov, ki se oddadö. V tem seznamku je navesti: posestnika in v danem primeru dosedanjega hranilca predmetov, politični okraj in kraj, kjer so doslej ležali predmeti, kraj, od koder se pošilja, kako je zamotano in znake, ki jih je trpežno namestiti na omotu, ako mogoče, natisnjeno z barvo, že-lezniškouradno dognano število in kosmato težo oddanih kosov, posamezne vrste vposlanih predmetov in njih čisto težo. Pošiljač. mora podpisati seznamek.
Drug enako glaseč se izvod seznamka je vposlati naravnost c. kr. osrednji rekvizicijski komisiji (Dunaj, I., vojno ministrstvo).
§ 13.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.
128.
Ukaz ministrstva za deželno bran v poraznnm z udeleženimi ministrstvi in v soglasju z vojnim ministrstvom z dne 28. aprila
1916.1.
o porabljanju svinčevitih ali kositrovitih zaostankov in odpadkov bele pločevine.
Ako gre za predmete, ki so na kraju komisije za prevzemanje samem ali v njegovi okolici [in se torej ne bodo vozile po železnici, temveč se pripeljejo z vozom, je najdalje do 15. dne junija 1916. 1. najprej vposlati osrednji rekvizicijski komisiji in pristojni komisiji za prevzemanje omenjene seznamke in na to določi komisija za prevzemanje dan in kraj oddaje.
S K>.
Hkratu ko vpošljo v § 8 omenjeni seznamek osrednji rekvizicijski komisiji, mora posestnik ali hranilec, ki je dolžen izročili predmete, z vlogo na imenovano komisijo opravičiti, ako izroči manjše nego v §■ 5 oznamenjene množine.
Na' podstavi §§ 24 in 27 zakona z dne 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 236) o vojnih dajatvah in opravah in cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako :
8 1.
Zaloge pepelov, opilkov in drugih zaostankov svinca in kositra, kar jih je ob času j ko dobi ta ukaz moč, in kar jih nadalje priraste, zaloge drugih svinčevitih ali kositrovitih zaostankov in odpadkov bele pločevine se smejo brez dovoljenja trgovinskega ministrstva podelovati ali otujevati le po določilih tega ukaza.
Za zaloge, ki so v posesti države ali državnih zavodov, se ukrenejo posebni zaukazi.
(Slovenlscli.)
77
§ 2.
Posestnik zalog tvarin v § 1 imenovane vrste, izvzemši odpadke bele pločevine, sme te tvarine v svojih obratih podelovati v sirove kovine ali jih dati zase podelovati v drugih tuzemskih obratih. Dobljene sirove kovine je porabljati po predpisih ministrstvenega ukaza z dne 28. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 1 1 9).
Drugačno podelovanje v § 1 imenovanih tvarin ni dovoljeno brez dovoljenja trgovinskega ministrstva.
§ 3.
V § 1 imenovane tvarine se smejo otujevati te izpolnjuje nastopne predpise:
Ponudnik more svobodno razpolagati s ponujenimi zalogami, ako družba izjavi, da jih ne potrebuje.
Isto velja, ako ponudniku ne dojde v 21 dneh, ki jih je računih od dneva, katerega se je oddala ponudba na pošto, izjava o sprejemu ali proti-ponudba družbe.
Na tako protiponudbo mora odgovoriti ponudnik brez odloga. Ako odkloni to protiponudbo. sme svobodno razpolagati s tvarinami, ako mu ne dojde v nadaljnjih 14 dneh, ki jih je računih od dneva, katerega je oddal svoj odgovor na pošto, ali izjava družbe o sprejemu ali obvestilo, da se je pri e. kr. osrednji rekvizicijski komisiji (Dunaj, h, vojno ministrstvo) predlagalo, naj se zaukaže prisilna izročitev tvarin po ustanovljenih rekvizi-cijskin cenah.
1. Posestniki jih smejo prodajati kupčeval-cem; ako vsa njihova zaloga ne presega naslednjih množin:
pri kositrovih zaostankih in kositrovitih za-
ostankih ..............................1.000 kg
pri svinčevih zaostankih in svin-čevitih zaostankih..................... 5.000 „
pri odpadkih bele pločevine . . 10.000 „
2. Drugače smejo kupčevalci in drugi posestniki kovin tvarine, preden so jih ponudili središču za kovine d. dr. na Dunaju po določilih § 4 tega ukaza, da jih kupi, prodajati le vojaški upravi in skupljevalnicam ali organom, ki jih je vojaška uprava ali središče za kovine d. dr. pooblastila za skupljevanje.
S 6.
Za nadzorovanje, da se izpolnjuje ta ukaz, določi trgovinsko ministrstvo obrtne nadzornike ali druge pripravne organe.
Za ta namen se morejo uradno ogledali skladiški prostori in druge naprave in vpogledali poslovne knjige.
§ 7.
Ravnanje zoper predpise toga ukaza naj kaznujejo politična oblastva 1. stopnje z zapornimi kaznimi do G mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, kolikor dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
3.	V § 1 imenovane tvarine se smejo skup-ljevati tudi le, izpolnjujé določila pod točko 1 in 2.
Š 4.
g 8.
Ta • ukaz dobi moč z dnom razglasi.
katerega se
(Jeorgi s. r.
Vsak posestnik tvarin v § 1 imenovane vrste mora od 15. dne maja 1916. 1. počenši 15. dne vsakega mesca ponuditi središču za kovine v nakup zaloge, ki so se nabrale do konca prejšnjega mesca, kolikor jih posestnik do dneva ponudbe ni že prodal, izpolnjujé določila § 3 lega ukaza, ali podelal po določilih § 2.
Množin izpod 100 kg ni ponujati.
124.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razuinn z ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 28. aprila 1916. 1.,
S 5.
Ponudbe je pošiljati središču za kovine d. dr. na Dunaju po pošti priporočeno v predpisanih rokovih. Poštnino mora družba povrnili ponudniku.
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za plo-čevinsko in lito blago (nadomestilo za kovinsko orodje).
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) so ukazuje tako:
§ 1.
Najvišje cene, ki so se ustanovile z mini-strstvenim ukazom z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285) za prodajanje posleklene (emajlirane) posode iz jeklene pločevine, litega železa, pokositréne ter sirove, znotraj brušene železne posode in kotlov za pranje in sličnih kotlov, se izpreminjajo tako, kakor je razvidno iz priloženih seznamkov 1 do IV.
Prodajalci morajo te nove seznamke priložiti dosedanjim seznatnkom najvišjih cen, ki morajo biti po predpisu navedenega ministrstvenega ukaza v prodajalnicah.
Novi seznamki se tudi dobivajo na političnih oblaslvih I. stopnje.
Ostala določila navedenega ministrstvenega ukaza se ne izpreminjajo s sedanjim ukazom.
S 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Spitzimiller s. r.
Seznamek I.
Izpremcnjene uajvišje cene za postekleno posodo iz jeklene pločevine (trgovinsko blago
in srednje težko blago).
Na podstavi ministrslvenega ukaza Z dne 28. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 124).
Za najviše cene veljajo v dosedanjem seznamku najvišjih cen (l) pod „Au navedeni postavki z nastopno oznamenjenimi pribitki ali odbitki:
1. v prodaji na debelo od fabrike
a) za srednje težko posodje z odbitkom ............................................ .	5“/,,
h) za trgovinsko blago z odbitkom . . 1.............................................35%
2. v prodaji na drobno občinstvu
a)	za srednje težko posodje s pribitkom......................................... 25%
b)	za trgovinsko blago z odbitkom..................................................10“/«
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je trgovcu, ki blago prodaja in ga kupuje neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Seznamek II.
Izprcmcnjciic uajvišje cone za posebno težko postekleno posodo iz jeklene pločevine. Na podstavi ministrslvenega ukaza z dne 28. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 124).
Za najvišje cene veljajo v dosedanjem seznamku najvišjih cen (H) navedeni postavki z na-
stopno oznamenjenimi pribitki ali odbitki:
1.	v prodaji na debelo od fabrike z odbitkom..................................5%
2.	v prodaji na drobno občinstvu s pribitkom..................................25%
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je trgovcu, ki blago prodaja in ga kupuje neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Seznamek III.
\
Ijpremenjene najvisje cene za postekleno posodo iz litega železa.
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 28. aprila 1916. 1. (drž, zak. št. 124).
Za najvišje cene veljajo v dosedanjem seznamku najvišjih cen (111) pod , A“ navedeni postavki z nastopno oznamenjenimi pribitki ali odbitki-
1.	v prodaji na debelo od fabrike
a) za	znotraj in	zunaj postekleno posodo z odbitkom..................................10%
h) za	le znotraj	postekleno posodo z odbitkom........................................35%
2.	v prodaji na drobno občinstvu
a)	za	znotraj in	zunaj postekleno posodo s pribitkom.................................20%
b)	za	le znotraj	postekleno posodo z odbitkom........................................10%
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to- je trgovcu, ki blago prodaja in ga kupuje neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Seznamek IV.
Najvisje cene za pokosilrono in brušeno železno posodo (posodo iz jeklene pločevine)
in za pralne kotle.
Na podstavi ministrstvenega ukaza z-dne 28. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 124).
Kron za kilogram
A. Pokositrena železna posoda (posoda iz jeklene pločevine)
v prodaji na debelo od fabrike.........................................................3-6G
v prodaji na drobno občinstvu..........................................................4'85
Ji. Železna posoda,(posoda iz jeklene pločevine) zunaj sirova, znotraj
brušena
v prodaji na debelo od fabrike.....................................................2-20
v prodaji na drobno občinstvu......................................................2'90
C. Pralni kotli tudi kotli za vkuhavanje sadja, kotli za krmo, poljski kotli i. dr., postekleni ali pocinkani
v prodaji na debelo od fabrike..................................................... 2-30
v prodaji na drobno občinstvu.........................................................3-10
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je trgovcu, ki blago prodajo in ga kupuje 'neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Iz c. kr. dvorno in državne tiskarne.
(SlovcnUch.)
78


.