GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA BOHBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ leto XII. oktober 1971 Številka: Glasilo ureja uredniški odbor: Pranoi Šarabon, Homan Planinc, Slavko Teran, Metod Ahačič» Marjan Herek, ing. Jože Zupan, Metka Grašič' in Miro Mandelj. Glavni in odgovorni urednik: Stojan Saje, ČRNA ZEMLJA, TRD ČUVAJ, NIKDAR VEČ NE DA NAZAJ, KAR SO VZELE NJE MOČI, MRTVO V NJEJ LEŽI ... P, Levstik Z’. Kalin: Spomenik NOV na URHU Izhaja vsak mesec v nakladi I3OO izvodov. Tiska tiskarna Delavske univerze "Tomo Brejc"v Kranju. 1. NOVEMBER DAN MRTVIH Osebni dohodKi v septembru 1971 Mnogo govorimo o naših osebnih dohodkih, opravičeno in tudi neopravičeno« Da bodo Slani delovnega kolektiva bolj realno seznanjeni z višino osebnih dohodkov v našem podjetju,smo izdelali pregled izplačila osebnih dohodkov nekaterih delovnih mest za aeseo september 1971. Spisek vsebuje iz vsake delovne enote delovno mesto z najvišjim osebnim dohodkom, nekaj vmesnih delovnih mest in delovno mesto z najnižjim osebnim dohodkom. Tam, kjer je na delovnem mestu več delavcev smo vzeli najnižji, najvišji in povprečni osebni dohodek. V netto osebnem I. DE - PREDILNICA Delovno mesto 1. Obratovodja predilnice 2. Vodja izmene predilnice 3* Mojster predilnih strojev 4. Administrator v predilnici 5. Podmojster prsten, strojev 6. Baterist 7. Vodnica snemalne kolone 8. Posluževaleo Cotoni ja stroja 9. Vozač preje in košar 10. Predilka 11. Podvijalka 12. Čistilec strojev 13. Zbiralka cevk dohodku nismo upoštevali nadur, nagrad in lfi prispevka za šolstvo. Upoštevali smo le delavce s polnimi delovnimi urami brez boleznine. Tako je v spisku prikazan osebni dohodek samo za ure v rednem delovnem času -208 ur. Nizki osebni dohodki pod 850 din netto mesečno - na nekaterih nekvalificiranih delovnih mestih so zaradi nizkega doseganja norm ali popovprečne ocenitve delovnih rezultatov. najvišji netto OD najnižji netto OD povprečni netto OD 2.814 1.969 1.913 1.948 1.887 1.514 1.739 — - 1.225 1.489 1.248 1.368 1.218 1.187 1.202 1.269 1.165 1.209 - 1.157 1.159 1.043 1.088 1.189 994 1.075 1.005 894 943 886 841 868 953 774 881 II. DE - TKALNICA 1. Obratovodja tkalnico 2. Vodja izmene tkalnice 3. Mojster tkalnice 4. Škrobileo 5. Administratorka tkalnice 6. Podmojster I. in II. 7. Kuhar škroba v tkalnici 8. Vezalka in urejevalka osnove 9. Vozač votka in pobir. cevk 10. Tkalka na avtomatih 11. Čistileo strojev v tkalnici 12. Natikaleo votka 13. Pometalka obratnih prostorov - 2.866 2.119 2.002 2.060 1.915 1.503 1.722 1.672 1.318 1.443 — 1.236 1.549 1.159 1.285 - - 1.413 1.326 1.115 1.204 1.258 1.099 1.168 1.234 1.056 1.145 1.002 826 939 1.141 768 983 901 834 864 III. DE - OPLBMENITUNICA Delovno mesto najvišji netto OD najnižji netto OD povprečni netto OD 1. Obratovodja oplemenitilnioe . 2.850 2. Vodja izmene oplemenitilnioe - — 1.981 3. vodja belilnice - — 1.547 4. Podmojster v adjustirnici 1.383 1.352 1.367 5. Belilec tkanin vod. stroja - — 1.3öi 6. Evidentičarka got. tkanin - - 1.196 7. Kuhar škroba 1.236 1.217 1.226 8. Preddel. pri adjustiranju - 1.065 9. Del. pri razpon, sušilniku - - 1.141 10. Zlagalka komadov 1.043 965 990 11. Čistilka obratnih prostorov *** - 866 IV. DE - KONFEKCIJA 1. Obratovodja konfekcija 2. Obratni mehanik mojster 3. Mojster šivalnice 4. Administrator konfekcije 5. Krojilja 6. Vezilja na vez. avtomatu 7. Šivilja na - H - stroju 8. Pomožna delavka V. DE - VZDRŽEVALNI IN ENERGETSKI OBRATI 1. Vodja vzdrž. in energ. obratov 2. Vodja vzdrževanja 3. Vodja elektro delavnice 4. Preddelavec mehanične delavnice 5. Vzdrž. str. in opreme I 6. Dežurni elektrikar 7. Kotelski strojnik 8. Vzdrž. str. in opreme II 9« Strojnik 10. Mizar vzdrž. osni. obratov 11. Klimatizer 12. Pomožni delavec 13. Paznik jezov 14. Snažilka V. DE - UPRAVA 1. Glavni direktor 2. Direktor tehničnega sektorja 3. Vodja raziskave tržišča 4. Pravni referent 5. Vodja prodajnega oddelka 6. Analitik dela in časa 7. Vodja obratovnega knjigovodstva 8. Vodja skladišča got. 'izdelkov 9. Laborant tehnik 10. Finančni knjigovod.—saldakontist 11. Fakturist 12. Blagovni knjigovodja 13. Del. za pripravo in prevzem blaga 14. Vratar 15. Kurirka — 2.771 - 1.782 1.524 1.503 1.513 — — 1.189 1.098 989 1.040 1.238 844 1.067 1.121 862 1.033 1.098 732 957 — 3.209 _ — 2.453 — 2.049 — - 1.619 1.643 1.402 1.479 1.620 1.463 1.556 1.640 1.454 1.551 1.386 1.245 1.326 1.485 1.190 1.372 1.292 1.243 1.268 1.298 1.186 1.251 996 922 950 1.018 856 945 894 892 893 — — 4.188 • « 3^673 — — 2.781 «• M 2.641 — — 2.749 1.760 1.748 1.754 _ 1.748 _ _ 1.686 _ — 1.332 1.530 1.444 1.487 1.381 1.312 1.340 1.252 1.217 1.234 1.246 1.147 1.194 1.262 1.079 1.168 — 920 Povprečni osebni dohodek brez nadur, nagrad in 15» prispevka za šolstvo je znašal v septembru 1.217 din. Ta poprečni osebni dohodsk vsebuje iste postavke kot navedeni osebni dohodki spredaj prikazanih delovnih meet. Poprečni osebni dohodek 1.217 din sestoji iz sledeče osnove in dodatkov» - osebni dohodek brez dodatkov 828 din - skrajšan delovni čas 87 din - nočno delo 23 din - povečanje na osnovi vrednosti točke 197 din - dodatek za posebne delovne pogoje 5 din - dodatek za stalnost 39 din - vezave, osebne ocene 50 din Skupno izplačilo: 1.229 din odšteto 1 $ prispevka za šolstvo 12 din Povprečni osebni dohodek v septembru 1.217 din Poleg navedenih dodatkov sta bila izplačana še dodatka, ki ju v povprečjih za posamezna delovna mesta nismo upoštevali; ta sta: - nadurno delo 26 din - nagrade, honorarji, provizije 3 din Analitik za razvijanje sistema dohodka: H.A, OB USTANAVLJANJU NOVEGA OBRATA KONFEKCIJE Ni še dolgo tega, kar sem poslušal razgovor dveh starejših mož. Bil je takšen kot na tisoče drugih. Saj veste, začela sta z vremenom, končala pa z draginjo. No ja, vmes sta pa še pristavila to in ono o nekdaj tako lepih "cajtih". Že za nekaj besedami o tem pa je bilo slišati blobok vzdih; ne vam, ali zaradi lastnih težav, ali zaradi življenja drugih. Takšni smo, kot naši očetje ali dedje. Spomin na pretekle ni je lep, pa čeprav je to misel na tiste redke nedelje, ko so lahko imeli čevlje in " ta k mašno obleko”. Človek se v svoji miselnosti z leti le malo spremeni. Ostanejo kritike na današnje dni, še v istem trenutku pa letimo v trgovino in nabavimo kup potrebnih in nepotrebnih stvari. Za vsar-kega proizvajalca in trgovca pa je najvažnejše, da proda vse, kar ima na zalogi'. Tudi nam je uspelo prodreti na trg, sprva skromno, nato pa s hitrimi in odločnimi koraki. Spremljale so nas težave, toda namena, da prodremo na tržišče, nam ni mogel nihče preprečiti. Uspelo je. Ponudba ne more več zadovoljiti povpraševanja. Se bo tako ostalo še dlje časa, obseg proizvodnje pa se ne bo povečal, je možno da nam vodilno mesto proizvajalca posteljnega perila vzame kdo drug. Kakšna izguba bi to bila, pa si lahko vsak misli:. Svoje sile smo vsmerili na povečanje proizvodnje, ker pa to ni možno v naši tovarni, smo sklenili odpreti nov obrat in to na področju, kjer nebi imeli težav z delovno silo. Vedeli smo, da na Gorenjskem takšnega območja ni, ostali so še drugi deli Slovenije in eden od njih je okolica Ribnice. V sami dolini obstajajo sicer nekatere tovarne, večina ljudi pa se ukvarja še ■ kmetijstvom, ki je dokaj preprosto in zastarelo. j Vse to je izrazito za okolico same Ribnice, kamor spada tudi dolina ali točneje, dolina loškega potoka. V tej dolini Je več vasi, ki so nekako odmaknjene od ostalega svetef* Nobene industrije še ni bilo tukaj in tudi sedaj je ni, razen žage, ki pa ni mogla sprejeti vseh ljudi, predvsem pa ne ženske delovne sile. Te ostajajo doma, mnogi izmed njih pa odhajajo celo v tujino, predvsem v Nemčijo. Vsi, ki so ostali so vezani na slaho zemljo bornih kmetij'. V vasi Hrib smo vzeli v zakup spodnje prostore zadružnega doma, kjer so bile do sedaj garaže. Z gradbenim podjetjem iz Grosuplje smo sklenili pogodbo o adaptaciji teh prostorov in dela že potekajo. V uporabo pa bomo dobili tudi del zgornjih prostorov, ki jih bomo uporabili sedaj za priučevanje delavk. Vseh skupaj jih bo 30« Skromen začetek, ki pa bo,upamo, kmalu prerasel svoje obsege. V kratkem času mislimo namreč povečati obrat na velikost, ki bo približno enaka velikosti naše, sedanje konfekcije. Dela potekajo doma in v loškem potoku. Mnogo je priprav, ki so potrebne za pravilen in nemoten začetek obratovanja. Malenkosti, ki 'bi jih pozabili, nam lahko naredijo neprecenljivo škodo. Toda začeli smo in začeto delo bomo nadaljevali. Kritizirali bomo vsa v pr9k, če bo le nekaj narobe, ko pa bo to mimo in bo že vse na svoji "normalni poti", se bomo spomnili tistih lepih starili "cajtov", ki jih ni V9č. Tone Markovič, tehnolog konfekcije SKLENILI SO... 17. septembra Je bila 17. redna seja delavskega sveta. Popravljen Je bil sklep prejšnje seje, ki se nanaša na posebno delitev OD (izplačano v koncu septembra). Zadnji odstavek se na novo glasil Osebam, ki so na dan 31.8.1971 v odpovednem roku, posebna delitev OD ne pripada. Prav tako ne pripada posebna delitev OD osebam, ki samovoljno izstopijo iz podjetja v času od 31. avgusta 1971 do 31.decembra 1971. Izplačani znesek posebne delitve OD se Jim odtegne od osebnega dohodka pri naslednjem izplačilu. Delavski svet je dal soglasje k pristopu v samoupravno sporazumevanje o načelih in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v grupi tekstilne industrije skupine predilnic, tkalnic in oplemenitilnio v Sloveniji. Potrdil Je predlog 13. redne seje odbora za informiranje za spremembo 36. člena pravilnika o izobraževanju in se glasil Sprememba nagrad za sodelovanje pri glasilut - za fotografije 4 do 7 dinarjev - za risbe 10 do 30 dinarjev - za križanke in sestavljanke 30 - 60 dinarjev. V odbor za informiranje as namesto tovarišice lori Jaklič, ki je izstopila iz podjetja, imenuje tovarišico Metko Grašič, asistentko mojstra v apreturi. DS je potrdil predlog 14‘. redne seje Odbora za izobraževanje za spremembo 96. in 97. člena pravilnika o izobraževanju (nagrade vajencem), in sicer: III. letnik za odličen uspeh 280,00 din za prav dober uspeh 250,00 din za dober uspeh 180,00 din Sklep stopi v veljavo s 1.9.1971'« Na podlagi vloge Sob Tržič za finansiranje teritorialne obrambe v letu 1971» 3® DS sorejel aklep, da se v ta namen za leto 1971 odobri znesek 39.000,- din iz sklada skupne porabe. Odbor za organizacijo dela in delitev dohodka 'je imel 21. septembra 24» redno sejo. Sprejel je pravilnik o vezavi vodilnih delovnih mest v podjetju na poslovni uspeh podjetja. Ta delovna mesta so: Glavni direktor, direktor tehničnega sektorja, direktor komercialnega sektorja, direktor finančnega sektorja, direktor kadrovsko družbenega sektorja, vodja priprave dela, vodja raziskave tržišča, predstavnik podjetja, vodja kontrolnega oddelka, organizator službe planiranja proizvodnje, računovodja, vodja nabavnega oddelka, vodja notranjega obračuna, kadro-vik, vodja finančnega knjigovodstva, vodja obratovnega knjigovodstva, vodja centralnega skladišča, vodja skladišča gotovih izdelkov, vodja materialnega knjigovodstva, referent za konfekcijo, finančni knjigovodja saldakontist-kupci, komercialist in analitik v nabavnem oddelku, vodja prodajnega oddelka. Zgoraj navedena delovna mesta so vszana na nekatere oa sledečih zahtevk, odvisno na katere lahko vplivajo: 96. člen - osnovna nagrada: za I. letnik za n. letnik za m. letnik od 200,00 do 280,00 din od 280,00 do 350,00 din od 350,00 do 450,00 din 97. člen - stimulativni del nagrade: I. letnik za odličen uspeh 180,00 din za prav dober uspeh 150,00 din za dober uspeh 100,00 din II. letnik za odličen uspeh 250,00 din za prav dober uspeh 200,00 din za dober uspeh 115,00 din a) celotni dodatek na zaposlenega b) dohodek za razdelitev na zaposlenega c) vezanje sredstev na povprečno vrednost zalog materiala brez surovin č) vezanje sredstev na povprečno vrednost nedokončane proizvodnje d) vezanje sredstev na povprečno vrednost za log gotovih izdelkov e) vezanje sredstev na povprečne terjatve od kupcev f) koeficient obračanja obratnih sredstev Odbor je sprejel sklep, da se vodilna delovna mesta v delovnih enotah veže poleg vezave v posamezni delovni enoti še na poslovni uspeh podjetja in to na dohodek za razdelitev na zaposlenega. Ta delovna mesta so: Obratovodja predilnice, klaser in manipulant surovini obratovodja tkalnice, vodja proizvo-dnjr tkalnioe, obratovodja oplamenitilnioa, obratovodja konfekcija, tehnolog konfekcija, vodja vzdrževalnih in energetskih obratov, vodja vzdrževanja, vodja energetike, organizator in projektant gradb. in mizar del. Potrdil je pravilnik o vezavi delovnih mest na konkretno izvršena dola in poslovni uspeh podjetja. Ta delovna mesta soj Vodja razvojnega oddelka, vodja organizacijskega oddelka, analitik za razvijanje sistema delitve dohodka, tehnolog, organizator izobraževanja, programer, analitik dela in Sasa, referent za notranji transport, industrijski Oblikovalec. Odbor je potrdil pravilnik o vezavi delovnega mesta organizator varnosti dela na število izgubljenih dni na zaposlenega zaradi nezgod pri delu. Potrdil je pravilnik o vezavi delovnega mesta industrijska medicinska sestra na število Izgubljenih dni na zaposlenega zaradi bolo-vanja. Potrdil je pravilnik o vezavi delovnega mesta vodje ekspedita na koeficient izkoriščanja transportnih vozil. Na vseh delovnih mestih, kjer se vpelje vezava odpada polletna ocenitev delovnih rezultatov (osebna ocena). Izvede se la ooanitav discipline (o ~ 2 fi, povprečno 1 fi) kot pri ostalih že vezanih delovnih mestih. Ocenitev delovnih rezultatov (osebna ocena) se za delavce, ki zasedajo nenormirana ali nevezana delovna mesta poveča za enkratno vsoto sedanjih osebnih ocen. Tako se dovoljeno povprečje poveča od 5 fi na 10 fi. Odbor daje delavskemu svetu v potrditev predlog o spremembi tabele za ugotavljanje višine OD v "pravilniku ocenjevanja delovnih rezultatov." (Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov)s 0-10 točk 1. grupa 2 fi osebne ooene 10 - 20 n 2. H 4 fi II H 20 - 30 M 3. m 6 fi M M 30 - 40 n 4. tt 8 fi n It 40 - 50 K 5. K 10 fi u II 50 - 60 B 6. u 12 fi tt « 60 - 70 II 7. n 14 fi H 11 70 - 80 K 8. ti 16 fi « M 80 - 90 « 9. H 18 fi II H 90 - 100 B 10. n 20 fi II II Zavzel je sklep , da se zaradi vskladitve vezav po delovnih enotah pri izračunu osnove vezave v oplemenitilnici ne odbija 5 fi od doseganja norme, pri izračunu osnove vezave v konfekciji pa naj ae odbija le 2 fi od doseganja norme in ne 5 fi. Vzdrževalni obrati naj uporen bljajo za izračun tkalniSke vezave, predpisani pravilnik s fi vezave in ne z vsoto v dinarjih-. Ta spremenjeni način obračuvanja vezav v delovnih enotah velja do potrditve enotnega pravilnika, pri katerem bi bili kriteriji za izračun enaki. Zaradi povečanja vrednosti točke je nastala vsčja razlika pri OD med normiranimi delovnimi mesti, ki se jim obračunava norma pred vrednostjo točke in vezanimi ali ocenjenimi delovnimi mesti, ki se jim obra?-čunava vezava ali osebna ocena po vrednosti točke. Zato se prenese vrednost vezav, osebnih ooen in ocen discipline v obračunskem izplačilnem listu pred vrednost točke iz kolone 40 v kolono 32. Vbs spredaj potrjene in spremenjene vezave ali osebne ocene stopijo v veljavo s 1. septembrom 1971. Odbor je potrdil pravilnik o vezavah v mizarski delavnici in naj se po njem začne deliti in obračunavati s 1. oktobrom 1971. Odbor predlaga delavskemu svetu, da odobri povečanje vrednosti točke s 1. oktobrom 1971 za 5fi in to od 20 fi na 25 fi. Nadalje smatra, da bi se tudi vezave in osebne ocene upoštevale pri obračunar-vanju osebnega dohodka za čas letnega dopusta, kot je to slučaj z normami. Obenem smatra za bolj realno, če bi se pri obračunavanju osebnega dohodka za čas letnega dopusta jemali odstotki doseganja norm, vezav ali osebnih ocen preteklega leta, seveda na osnovno vrednost delovnega mesta delavca, ki je v veljavi za časa koriščenja dopusta. Kadrovsko družbeni sektor je posredoval odboru predlog enotnega načina obračunavanja upokojencev, ki so še zaposleni v podjetju in ta ga je v celoti potrdil kot sledis a) Upokojencem, ki delajo polni delovni čas ( 8 um dnevno) se prizna: - analitska ocenitev delovnega mesta + norma, vezava ali osebna ocena; - povečanje vrednosti točke; - plačani prazniki in proste sobote; - plačani letni dopust kot vsem ostalim, če so po upokojitvi neprekinjeno 11 mesecev v delovnem razmerju; - dodatek za stalnost, če dela po upokojitvi niso prekinili za več kot za en mesec, kot je potrebno po zakonu vendar sme biti osnova za izračun stalnosti za moške največ 40 let in za ženske največ 35 let; - posebna delitev OD; - regres za letni dopust, Se imajo pravico do letnega dopusta} b) Upokojencem, ki delajo skrajšan delovni Sas naj se prizna? - analitska ocenitev delovnega mesta + norma, vezava ali osebna ocena} - poveSanje vrednosti točke} - polovica letnega dopusta Se so po upokojitvi neprekinjeno 11 mesecev v delovnem razmerju} - polovico nadomestila za praznike in prost® sobote} - polovico regresa za letni dopust, Se imajo pravico do letnega dopusta} - polovico posebne delitve OD} Dodatek za stalnost se jim no prizna« Na podlagi DE tkalnice in na podlagi izračuna gospodarske koristi po "Pravilniku o organizaciji in nagrajevanju inventivne dejavnosti" se izplačajo sledeče nagrade? Za predelavo, povečanje proizvodnje in zmanjšanje zastojev na merilnih strojih Eosswein in Gebaner v tkalnici se prizna izračunani prihranek v obliki nagrade? Prancu Čadež v tkalnici .............. 523*60 in Viliju Globočnik v mehanični delavnioi 100,- din netto. Za konstruiranje in izdelavo voza za prevoz oz. pobiranje praznih cevk v tkalnici se prizna izračunani prihranek v obliki nagrade? Pranou Čadež v tkalnici 561,- din netto, del nagrade lahko tovariš Čadež odstopi tovarišu Viliju Globočmiku, ki je s sodelovanjem Čadeža voz izdelel. Na predlog DE tkalnice se na podlagi novega opisa in reorganiziranega dela spremeni ena** litska ocena delovnega mesta "Voznik akumu-latosrekih vozil" kot sledi? pod D-6 umazanija in prah od 1 na 3 točke, pod D-7 ropot in tresljaji od 1 na 2 točki, s skupnim povišanjem točk od 236 na 239 in povišanjem vrednosti od 5,80 na 5,90 din brutto na uro. Sprememba stopi v veljavo s 1. septembrom 1971» Odbor je obravnaval na predlog tehničnega sektorja na podlagi sprememb opisa delovnega mesta "Analitik dela in časa" ponovno ocenitev tega delovnega mesta, ter potrdil spremembo analitske ocene fega delovnega mesta pod B-2 materialna odgovornost od 19 točk na 30 točk, ker smatra, da ima analitik dela in časa tako materialno odgovornost, kot druga delovna mesta ocenjena v analitski oceni s s 30 točkamlj. Po amenjenem popravku se poveča za analitika dela in časa skupno število točk od 366 na 377, vrednost pa od 9,00 na 9,30 din brutto na uro(. Sprememba stopi v veljavo s 1. septembrom 1971« 30. septembra je imel sejo odbor za zdravstveno in tehnično varstvo? Pri pregledu zadnjega zapisnika glede obveznosti in odprave nekaterih nepravilnosti je ugotovil, da so bila ta dela izvršena le delno, deuga pa čakajo še na izvršitev, čeprav je rok, postavljen za odpravo nepravilnosti že potekel. V bombažnem skladišču je potrebno napraviti varnostno ograjo in sicer na mestu, kjer je bila prej drča. To odprtino je treba zavarovati, ravno tako je treba namestiti varnostna držala ob stopnicah, ki vodijo v kletne prostore. Ob zidni lestvi, ki vodi z dvorišča pred bombažnim skladiščem k spodnji vratamioi, se mora namestiti mreža za hrbtno varovanje. V obratu oplemonitilnice - pri pripravljalnici kemikalij in pri smodilnem stroju - naj se namesti ustrezna ventilacijska naprava. Pri popravilu ventilacijske naprave smodil-nega stroja je treba postopati tako, da na bodo padale iskra v bližnje skladišče olj, kemikalij in benzina, kar bi ogrožalo varnost podjetja pred požarom. Odbor je izrazil mnenje, da ja treba v bodeče klicati na odgovornost osebo, ki odgovarja za pravočasno izvedbo danih nalogov glede odprave nepravilnosti. Pri pregledu seznama obratnih nezgod v podjetju smo ugotovili, da število nezgod , nasproti lanskemu letu ne narašča, marveč celo upada. Ees je sicer, da še ni konec leta in da imamo pred seboj še tri mesece, pa vseeno ni verjetno, da bi v tem času prišlo do spremembe razmerja števila nezgod. Odbor je sklenil naj se izdela program seminarja oz. tečaj za voznike viličarjev in avtokolic (samohodna vozila), ki se naj bi vršil v mesecu oktobru. Pri seminarju bo sodelovalo društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Ljubljane. Odbor Je menil, da je treba nadomestiti, sedanja nepregledna nihajna vrata ob vhodu in izhodu glavne veže s prozornimi nihajnimi vrati. Tako bi bila nevarnost trčenja z nasproti prihajajočim vozilom preprečena. Vmesna stena med staro in rrovo tkalnico 3e ogrožena zaradi tresljajev in se ori večji frekvenci stopnjuje nevarnost večjega nagiba stene. Sicer po ugotovitvah strokovnjakov ne obstoji neposredna nevarnost, da bi se stena porušila, vendar je odbor mnenja, da je treba steno usposobiti v normalno stanje. SS- PROIZVODNJA V SEPTEMBRU I. Osnovni material Predilnica: Količinska oskrba s potrebnim bombažem je bila zadovoljiva in ni povzročala težav. V asortimentu bombaža je primanjkovalo le boljših vrst ruskega bombaža, katerega smo morali delno v beli mešanici nadomestiti s sirijskim. Tkalnica: Zaradi neenotne proizvodnje v predilnici in obstoječih zalog preje, ki so v nekaterih številkah celo prevelike, je bila količinska oskrba s prejo zadovoljiva. Hi pa bila zadovoljiva kakovost preje. Poleg že starih pomanjkljivosti, ki jih doslej nismo mogli odpraviti (težave pri previjanju iz mehkih cevk, krotovičenje preje iz BB - predilnikov), so se pojavile še nove, kot neenakomernost preje pri votku Hm 34 in prejah iz mešanice bombažnih in modalnih vlaken ter madeži, ki so posledica v preji prisotnega železovega ali aluminijevega oksida. Bel teh pomanjkljivosti tkalnica sicer odpravi, v pretežni meri pa se odražajo na kakovosti surovih in tudi gotovih tkanin. Oplemenitilnica: Zaloge surovih tkanin za dodelavo so omogočale normalen potek proizvodnje, saj so se vseskozi gibale okrog 700.000 m. V nekaterih artiklih, ki so namenjeni za predelavo v konfekciji so zaloge celo narastle, ker jih doslej nismo rabili za dislocirani obrat konfekcije, proizvodnja v tkalnici pa ja na to že prilagojena;. Konfekcija: Oskrba s tkaninami je bila zadovoljiva in ni povzročala zastojev in izpadov proizvodnje. Primanjkovalo je le tkanin za izdelavo konfekcicairanih plenic, katerih nam pa zaradi omenjenih zmogljivosti primanjkuje tudi za metrsko prodajo. Pri barvanih tkaninah so povzročale težave različne barvne nianse in odstopanja v širini tkanin, kar je vplivalo tudi na večji odstotek drugorazrednih izdelkov. Oskrba z ostalim reprodukcijskim materialom je bila v redu in je omogočala normalen potek proizvodnje. II. Proizvodnja avgust septemb, Predilnica: - izvrš. plana: v ef* kg 96,50$ 100,75$ v baz* kg 100,77$ 102,44$ - izkor. strojev - proizvodnost: baz g/vrh 65,40$ 71,80$ (prst*) 14.43 15,45 baz g/pr.mesto /uro (BD) 41.91 53.83 HOK ure - 18,21 19,35 Tkalnica: 2 - izvrš. plana: v m 104.62$ 113.48$ v votkih 109,74$ 112,34$ - izkor.strojev: na pog. statve.ure 33,80$ 93,10$ na ef.statv.ure 97,- $ 96,20$ - proizvodnost:enot!ael. ure 38,05 40,68 Oplemenitilnica: , O - izvrš. plana v m" 121.41$ 105.74$ Konfekcija: - izvrš. plana: v 98,16$ 117,88$ v enotah 110,48$ 123,42$ - izkor. strojev 72,60$ 84,80$ - proizvodnost: ur/100 ehot 86,99 83,29 Iz doseženih rezultatov oziroma številčnih podatkov je razvidno, da je bil v septembru proizvodni plan presežen v vseh osnovnih obratih} v predilnici bi bilo preseganje še večje, če ne bi zaradi, pomanjkanja delovne sile obratovali Rietar prediini stroji samo v dveh izmenah. Delni izpad proizvodnje je povzročilo tudi prestavljanje Zinser predilnikov iz kleti v prostor izločenih angleških predilnih strojev. Bistveno se je izboljšala (povečala) proizvodnja BD predilnikov, saj so bile odstranjene pomanjkljivosti, zaradi katerih v avgustu kar trije novi stroji sploh niso obratovali. V tkalnici je preseganje proizvodnega plana izredno visoko. Še vedno obratuje en oddelek (48 strojev) več v nočni izmeni, kot pa je bilo z letnim planom predvideno. Bazen tega je bil 8 smotrnim razporejanjem delovne sile pokrit pretežni del planiranega izdapa proizvodnje zaradi izrabljanja letnih dopustov. V oplemenitilnici je til proizvodni plan sicer presežen, vendar z manjšim odstotkom kot v avgustu, ker se ni dodelovalo uvoženih tkanin(damastov). Raaen tega je dodelavo surovih tkanin oviral zastoj pri pregledovanju. V konfekciji je til proizvodni plan v septembru zaradi povečanja števila zaposlenih v obratu presej presežen. Ker pa je bila proizvodnja v I. polletju precej izpod planirane, pa v kumulativi še vedno zaostajamo v kvadratnih metrih. 7,62$, v enotah pa 2,93$. Predvidevamo, da se bo proizvodnja še nadalje večala, saj je bilo v septembru še vedno 13 delavk na priučevanju, ki so dosegale obstoječe normative od 43,9 do 94,6$. Kljub postopnem povečevanju proizvodnje še vedno nismo koe čedalje večjim potrebam po teh proizvodih na tržišču. V oplemenitilnici je primanjkovalo delavk za zlaganje tkanin. IV. Vzdrževanje strojev in naprav Predilnica: - tekoča in nekatera večja popravila v čistilnici (rahljalnica in bater št.4) - brušenje mikalnih in snemalnih bobnov, previjanje garnitur in nastavitve 11 mikal. - razna vzdrževalna dela, mazanje glav in nastavitve na raztezalkah - večja popravila 3 flayerjev - prestavitev 6 Zinser predil. strojev Tkalnica: V predilnici je bilo poleg enonitne preje izdelanih 6.610 kg različnih sukancev» III. Delovna 3ila - izostanki avg« sept. - predilnica - tkalnica - oplemenitilnica - konfekcija 22.9$ 11,8$ 27,3$ 11,6$ 30,5$ 21,3$ 25,6$ 9,9$ Izostanki delovne sile so se v primerjavi z mesecem avgustom občutno zmanjšali, predvsem zaradi zmanjšanja izostankov zaradi letnih dopustov. V oplemenitilnici, kjer je odatotak največji, odpade 11,1$ na izostanke zaradi prostih sobot, ki so v 0pl8men±tilnio± izjemoma evidentirani. Ostali izostanki se bistveno niso spremenili v primerjavi z mesecem avgustom. Kar zadeva splošno pomanjkanje delovne sile, je v predilnici najbolj pereče na delovnih mestih za vzdrževanja reda in potrebne čistoče ter pri vzdrževanju strojna opreme, kar vse ogroža tudi že itak slabo stanje kakovosti izdelkov. Problemi z delovno silo v tkalnici so v glavnem isti, kot v prejšnjih mesecih. Število zaposlenih se je ponovno amenjšalo na 450 oseb.. ELuktuacija je še vedno največja na delovnih mestih raznih čistilcev, natikal-oev votka in raznih vozačev. Odhajajo celo člani kolektiva, ki jim je podjetje nudilo razne ugodnosti z dodelitvijo stanovanj ali kredita za gradnjo le—teh. Zato smatramo, da bi bilo potrebno zaostriti pogoje vračanja aattitet v takih primerih oziroma dosledno izvajati že sprejete tozadevne interne predpise. V konfekciji so najbolj pereči še neizrabljeni letni dopusti, katerih imajo šivilje npr. še poprečno 6 dni, zlasti še, ker nam potrebe tržišča n« dovoljujejo izpadov proizvodnje. Normirani romont Elites statev in avtooopser-jev (votkov. prev. strojev) teče normalno. Izločen je bil italijanski "Muzzi" škrobilnik, na čigar mesto se montira novi ”Sucker" škrobilnik. Zaradi tega delno trpi remont širokih KOVO avtomatov 275 cm, kar se bo po predvidevanjih in zagotovilu vzdrževalne službe po končani montaži škrobilnika izboljšalo. Oplemenitilnica: - razna mehanska in električna popravila ter preizkušanja možnosti uporabe drugačnih šivov za sestavljanje partij na strižnem čistilniku. - mehanska in električna popravila na belllnem agregatu - popravila navijalne naprave na X. in popravilo parne napeljave na II. razp!» sušilniku - prekop elektrike na novem kalandru - popravila aparatov za vodenja tkanin na merilnih strojih Konfekcija: Največ zastojev so v septembru povzročale okvare ha strojih za prišivanje gumbov, izdelavo gumbnic in na enem od strojev za sestavo, ki je bil zamenjan z novim. V mesacu septembru je prispelo 10 novih šivalnih strojev, ki so namenjeni za razširitev obrata oziroma dislocirani obrat konfekcije. Pri teh je bila potrebna zamenjava nekaterih delov (transporterjev in vbodnih ploščic), kar je opravil mentor iz Zagreba. V. Dosedanje norm_________avgust septemb. - predilnica-skupaj - tkalnioa-skupaj - pregledovalnioa-skupaj - oplemenitilniea-skupaj - konfekcija-skupaj - sklad.got.blaga - zabojarna 115,47$ 116,60 $ 118,13$ 118,71 $ 111,50$ 120,28 $ 113,52$ 115,16$ 116,68$ 115,92 $ 130,10$ 130,50 $ 120,60$ 121,17 $ BPT -skupaj: 116,97$ 117,29 $ Služba za pripravo dela KAJ DELA MLADINA? Pozna se, da je Sas dopustov ta izletov minil, saj se je s tem delo v organizaciji zveze mladine zopet popestrilo in pričeli smo že s prvimi akcijami. Seveda Se vedno ne gre tako kot bi moralo, kajti pojavljajo se razni problemi, predvsem kadrovskega značaja. Nekateri člani komiteja so iz različnih vzrokov izjavili, da ne morejo več delati v vodstvu mladine in treba je bilo namesto njih poiskati nove in sicer take, ki so res pripravljeni delati. Za nova člana TK smo kooptirali Milana Šego iz skladišča gotovih izdelkov in Jožico Mali, pripravnico iz komercialnega sektorja. Poleg teh dveh bo potrebno najti še dva mladinca ali mladinki in sicer namesto tovariša Markoviča, ki odhaja na novo službeno mesto v naš novi obrat konfekcije v loški potok in namesto Lada Bitežnika, ki je odšel iz podjetja. Na naših sejah, ki so se vršile v zadnjem času, smo obravnavali samoupravni sporazum in osnutek organizacije poslovanja ter predvideno zabavno glazbeno oddajo "mladina pred mikrofonom", v kateri sodeluje tudi naš aktiv. Oddaja bo v soboto, 23. oktobra, ob 19 uri v sindikalnem domu v Kropi. Poleg našega aktiva in organizatorja oddaje, MA "Plamen" iz Krope, sodelujejo še MA Peko, Veriga in Železarna Jesenice. Oddaja ima tekmovalni značaj, nastopali pa bodo pevci, recitatorji, instrumentalisti in ekipe, ki bodo orgovarjale na vprašanja zgodovine železarstva v Kropi inKamni gorici. Našo e-kipo sestavljajo: Motka Grašič, Jožica Mali in Milan Šega. Nastopil bo tudi ansambel "Kemperle" ter en recitator in pevec. Z sestavo ekipe, ki bo odgovarjala na vprašanje, ni bilo večjih težav, medtem ko za ostale ni bilo ravno lahko; mnogi so preveč zasedeni z drugimi opravili, nekaterim se zdi"pod-častjo" nastopati na teki prireditvi, so pa tudi primeri, ko se nekateri sploh ne zmenijo za poziv na sodelovanje. Če se spomnimo oddaj iz preteklih lat, lahko ugotovimo, da so takrat naši mladinci in mladinke radi sodelovali na teh prireditvah, sedaj pa je takih dokaj malo. A to naj nas ne skrbi, saj pravimo: boljše malo in to kvalitetno. Upamo, da bodo-naši predstavniki častno zastopali naš aktiv in da bomo v naslednji številki lahko poročali o uspešnem nastopu naših deklet in fantov. 0BISKA1I SMO PREDILNICO V LITIJI V soboto, 16. oktobra-, smo obiskali predilnico v Biti ji in s tam vrnili obisk tamkaj-šni mladinski organizaciji, ki je obiskala naše podjetje že pred meseci. Odšli emo z avtobusom, ki na žalost zopet ni bil popolnoma zaseden,in po uri in pol prijetne vožnje prispeli v Litijo» Tam so nas počakali predstavniki mladinskega aktiva predilnice, s katerimi smo odšli na ogled podjetja. Za nas, tekstilce, je bilo vse izredno zanimivo, posebno zato, ker smo lahko primerjali njihove stroje z našimi, njihov način dela z našim načinom itd. Najprej smo si ogledali stari del čistilnice, nato pa najnovejši strojni park čistilnice " PLAT3P1, kakršno bomo dobili tudi pri nas. Vsekakor je bilo za nas to nekaj novegas kajti čistilnica z avtomatskim napajanjem mikalnikov, od naših mladincev doslej šo nihče ni videl. Nato smo si ogledali še oddelke predpredilnioe, predilnice in sukalnica, Tudi tu je bilo marsikaj zanimivega, posebno novi stroji, katerih v tamkajšni predilnioi ni malo. Seveda so se mnogi naši mladinci zanimali za način dela in za osebne dohodke delavoev. Delo se vrši v štirih izmenah (ne v vseh oddelkih), vendar tudi ob sobotah in nedeljah. Ogledali smo si še njihovo vlagalnico, kjer se nismo mogli sporazumeti o številu vloženih zabojev v eni izmeni, saj je pri njih število zabojev manjše in s tem norma precej nižja kot pri nas. Ob koncu smo si ogledali še delavnico za izdelovanje papirnatih cevk. Tu se je cela skupina ustavila dalj časa in "strokovno" opazovala delo stroja. Po ogledu podjetja smo odšli v njihov obrat družbene prehrane. Tu so nam postregli z narezki in pijačo. Medtem pa smo v prostem razgovoru zvedeli še marsikaj o delu organizacije ZM in o podjetju samem. Razumljivo, da so se tako naši kot njihovi mladinci in mladinke zaželeli razgibati in prebaviti narezek ob zvokih zabavne glasba. V njihovi je-dilnioi imajo magnetofon, mi pa smo imeli s seboj gramofon in lepo zbirko plošč, kar je bilo dovolj za sproščanje odvečne energije. Po dveh urah smo skupno odšli na planinski dom na Janče. Pot ni bila ravno najboljša in mnogim je prišlo prav " ta- rdečega", saj po njem ni bilo strahu, da bi avtobus kam zdrsnil? tudi šofer Prenci nam je doke.zal, da je ree mojster svojega poklica. Na Jančah se je zabava nadaljevala in kar težko se je bilo odločiti za povratek, a vendar je bilo treba oditi, kajti domenjena ura odhoda je bila že mimo. Na poti nazaj so nekateri spali, drugi pa so jih pri spanju motili s "čudovitim" petjem, ter živo in glasno debato.ki je bila na čase celo preglasna. Ob koncu še besedo o udeležbi. Škoda, da naši mladinci ne vedo, da je ogled sorodnih podjetij koristen in če že hočete, tudi prijeten. Za tako ekskurzijo kot ja bila ta, bi moralo biti peddeset in več interesentov in ne le borih dvajset. Lahko pa rečem, da je bila večina zadovoljna in se bo $e udeležila takih izletov z ogledom podjetij in motom: "združi koristno S PRIJETNIM !" J.p. NASI GASILCI SO ZBOROVALI Na osnovi sklopa upravnega odbora IGD je bil sklican izredni občni zbor, skladno s pravili o delovanju društva. V času od rednega občnega zbora, smo iz meseca v mesec beležili odhode naših gasilcev in tudi članov upravnega odbora iz podjetja. Odšlo je namreč kar 5 članov upravnega odbora, poveljnik pa je napisal izjavo, da preneha opravljati svojo dolžnost. Izredni občni zbor je bil polnoštevilno obiskan, prisostvovali so gostje občinske gasilske zveze Tržič, glavni direktor podjetja, sekretar aktiva ZKS in predsednik Bindikalne organizacije. Izčrpna poročila o delu gasilskega društva v preteklem obdobju s konkretnimi podatki dokazujejo dokajšnjo aktivnost na področju teoretičnega in praktičnega usposabljanja. V podjetju smo v tem letu imeli 11 začetnih požarov, ki so povzročili 3.163,02 N din materialna škode. Povdariti pa je treba, da bi bila ob vsakem začetnem požaru lahko znatno večja škoda, ali celo katastrofa, če bi naši sodelavci v celotnem podjetju na vseh delovnih mestih in izmenah ne znali pravilno ukrepati pri nastanku požara. Ta preventivna dejavnost je izredno velikega pomena, zato prav vse člane delovne skupnosti nenehno poučujemo s predavanji in tudi praktičnimi vajami v času odmora. Izvedenih je bilo 16 predar-vanj o požarni varnosti, tečaj za izprašane gasilce, ki je trajal dva meseca in končno še izpiti iz teoretičnega in praktičnega znanja. Organiziranih in izvedenih je bilo 21 dnevnih suhih vaj, 5 dnevnih mokrih vaj, 1 nočna vaja s 24 udeleženci, 1 občinsko tekmovanje in 1 tekmovanje v inozemstvu. Slani društva so sodelovali na vseh gasilskih proslavah, pri odkritju spomenika padlim borcem Eokrškega odreda in otvoritvi nove šole v Križah, na proslavi 50-letnice CD Lam pod Storžičem, na svečanosti v Podljubelju, pri odkritju spominske plošče in otvoritvi novega doma družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču, na pokazni gasilski vaji v Begunjah, pomagali smo pri reševanju ob elementarni nesreči in na udarniškem delu v Lomu je bil tudi naš gasilec. Zelo pogrešamo naše sposobne podčastnike? Vlada Golmajerja, Janeza Kerna, Jožeta Stegnarja, ki so odšli iz našega društva in se vključili drugje. Še vedno-je osnovni problem vključevanje novih mladih članov v društveno dejavnost, ker ni nobenega resnega zanimanja pri mladih sodelavcih. Zlasti problematično je v obratu predilnice. Za podporne člane gasilskega društva smo pridobili 17 naših sodelavcev, ki so vplačali 10 N din letne članarine. Želimo in resnično pričakujemo, da bi pokazali večjo aktivnost mladi tehniki in drugi strokovni kadri v podjetju in se prostovoljno vključili v gasilsko dejavnost. V razpravi je sodelovalo več govornikov, ki so s svojimi predlogi za nadaljnje delo kar veliko prispevali, zlasti še predsednik občinske gasilske zveze Tržič, sekretar aktiva ZKS v našem podjetju, glavni direktor in predsednik sindikalne organizacije;. Tako so vsi gostje na občnem zboru plodno sodelovali v razpravljanju in razreševanju nastalih problemov. Na izrednem občnem zboru je bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor v naslednji sestavi: Ivan Valjavec - predsednik Hiko Dobrin - tajnik Stane Oman - poveljnik Jože Šolar - podpoveljnik Jože Brejc - blagajnik Stane Kotar - orodjar Silvo Srečnik - član Eranc Težak - član Jelko Urbančnik - član Jaka Švab - član Sonja Laibacher — članica Nadzorni odbor: Joža Lavsegar - predsednik Bojan Balantič - član Barbka Tišler - članica Novoizvoljeni upravni odbor je že imel prvo sejo in sprejel delovni program za sedanje obdobje. Medtem je bila izvedena sektorska gasilska vaja v Tržiču, na kateri je sodelovalo 14 naših članov, gasilci IGD Peko, Žage, Lepenke in Tržič — mesto. Vaja je uspešno potekala, prisostvovalo pa je kar precej opazovalcev na Cankarjevi cesti. Na nočni vaji v podjetju je na znak alarma sodelovalo 24 gasilcev in ekipa prve pomoči za reševanje ponesrečencev. Ob zaključku letošnjih vaj je novoizvoljeni upravni odbor priredil piknik v naravi s samoprispevkom vseh udeležencev, preverili pa smo še svoje znanje v streljanju z zračno puško, v igri z žogo in zaključili s prijetno glasbo. I.V. KADROVSKE VESTI V meseauseptembru eo v nage podjetje vstopili naslednji sodelavci in sodelavke; v predilnico; v tkalnico; v oplemenitilnico; v konfekcijo; Vilko Vesenjak Branko Kimovec Maks Avplč Slobodan Čerketa Kristina Vučenovič Estima Pačalio Jelena Kneževič Čamil Kostič Safi ja Benič Hava VojnikoVič Demila Ribič Ante Brkič Hanka Osmančevič Gabrijel Urbančnik Muharem Aladuz Ankica Sedlovski Ivanka Sedlovski Vesna Perič Antonija Meglič Čamil Muratovič Estima Gročič Helena Ivančič Justa Dežen Pahim Ramičevič Anton Kolman Marija Stegnar Lidija Fornazarič Mari ja Planino v vzdrževalne obrate: v upravo; Stanko Šolar Jožica Mali Alojz Meglič Verona Peraneo V mesecu septembru pa so iz podjetija_odšli: samovoljno: pravilno odpov.: Amalija Čerin Marjan Blažič Franc Gros Nevresa Muratovič Filip Bukove Vlado Goreč Zlata Hodič Jožica Jančič •Ana 0'ermon Matija Meglič Gabrijela Praprotnik v preizkusni dobi; sporazumno odčla: v pokoj: invalid.upokoj.; potek odločbe za določen čas: v JLA: Feb.itn Ramičevič Vilko Vesenjak Slavica Avsec Marija Veber Francka Knafelc Antonija Hladnik Drago Vinter Referent za kadrovsko evidenco; Malčl Vesel NASE DELAVKE SO RODILE : Justina Poljak Valentina Brovč Helena Meäasr Gabrijela Štular Cilka Savič 22.8.1971 - deklico 18.9. " - dečka 18.9. M 23.9. M - deklico ~ deklico 5.10. " - deklico Za razumevanje in finančno pomoč ob času moje bolezni, se Bindikalni podružnioi in tkalniškeau pododboru iskreno zalival ju jem. Janez Saolej PRIPRAVE ZA KONGRES SINDIKATA INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE 22. septembra ja bilo četrto rodno zasedanje sindikalnega plenuma naše tovarne. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev volivnih pooblaščencev, ki ao na volivni konferenci občinskega sindikalnega sveta izvolili delegata za kongres sindikata industrijo in rudarstva Slovonije. Na ta plenum smo povabili tudi predsednika občinskega sindikalnega sveta, tovariša Ivka Berganta. Po uvodnih besedah, v katerih je predsednik tovarniškega odbora na kratko obrazložil, kaj vse je potrebno napraviti in urediti za ta kongres, ki bo 7. in 8. decembra letos v Kranju, je zaprosil tovariša Berganta, naj bi natančneje obrazložil potek vseh priprav. Tovariš Bergant je v svojom izvajanju govoril tudi o pomenu tega kongresa. Povedal pa nam je, da moramo izvoliti 16 elektorjev (volivnih pooblaščencev), ki bodo tvorili volivno konferenco pri občinskem sindikalnem svetu. Prav tako naj predlagamo vsaj dva člana našega kolektiva za delegata na kongresu in enega, ki bo kandidiral za člana republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije. Tega člana ne bo več volil kongres, temveč volivna konferenca. Po govoru predsednika občinskega sindikalnega sveta smo takoj pričeli z volitvemi šestnajstih volivnih pooblaščencev. Izvoljeni so bili! Marija Rustja, Peter Zaplotnik Anica Rožič Jože Cotič Stane Vidic Lojze Mikič Janez Dornik Danilo Roblek Tone Markovič Dana Hafner Marica Bukovnik Jelka Ličen Metka Perko Stanko Kemperle, Lojze Lavsegar Jelka Seljak S strani naše sindikalne organizacije sta bila predlagana tudi dva kandidata za delegata na kongresu: tovariš Miro Pirih in tovariš Danilo Roblek. Za kandidata člana republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije pa je plenum predlagal tovariša Danila Robleke*. Predsednik tovarniškega odbora je nato povabil vse izvoljene volivne pooblaščence, da se 24. septembra zagotovo udeleže volivne konference v sejni dvorani skupščine občine Tržič> Na volivni konferenci je bilo najprej podano kratko poročilo o delu odbora sindikata za industrijo in rudarstvo pri občinskem sindikalnem svetu Tržič. Zatem je konferenca izvolila volivno komisijo, ki je morala ugotoviti rezultate volitev. In naj vam podam še kratek opis volitev! Tovariš Bergant je predlagal, naj se prvo izvoli 1 član republiškega odbora sindikata in kdor bo dobil največ glasov, bi bil obenem izvoljen tudi za delegata na kongresu. Predlagana sta bila kandidata: tovariš Aleksander Bodlaj iz tovarne Peko in tovariš Danilo Roblek iz BPT. Slednji je dobil več glasov in tako je tovariš Danilo Roblek član republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije ter delegat občinskega sindikalnega sveta na kongresu. Izmed sedmih kandidatov je volivna konferenca izvolila tudi tri delegate tovarniških sindikalnih odborov, ki se bodo udeležili kongresa. Ti so: Marjan Markič iz tovarne Peko, Miro Pirih-iz BPT in Ivan Mladič iz Paka. Izvoljenim delegatom želimo čim več uspeha in aktivnega delovanja na kongresu v Kranju! D.R. V REPUBLIKI 319 SAMOUPRAVNI SPORAZUM PODPISAN IN VERIFICIRAN Samoupravni sporazum o merilih, za delitev dohodka in osebnih dohodkov s področja dejavnosti tekstilne industrije - predilnic, tkalnic in oplamenitilnio - so dne 23.9.1971, n» Bledu, svečano podpisali direktorji in Predsedniki delavskih • svetov 38 podjetij. Dne 3O.9.197I pa je verifikacijska komisija izdala odločbo, da se ta sporazum vpiše v register samoupravnih sporazumov,ki ga vodi Republiški sekretariat za delo Socialistične republike Slovenije. Z verifikacijo samoupravnega sporazuma je bilo delo zaključeno. Do 3O.I2.I97I pa morajo podjetja vsklarditi svoje predpise o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z določbami sporazuma. R.A. BOMBAŽNA PHEDIIfJICA IN TKAIMICA Tržič GORENJSKA PREDILNICA, Škofja Lok. TEKSTINA, Ajdovščina TEKSTILNA TOVARNA, Senožeče t' MTT, Maxibor VOINENKA, Ljubljana j In to je kopija strani, kjer so se podpisali tudi predstavniki 22&S8g& p0dj8tj8# 8.VII. 71 ! Bruxelles - Mestna hiša CE STUDENT NA RAJŽO GRE... V Bruxellesu nas Je čakalo presenečanje in to v negativnem smislu. Po toliko prevoženih kilometrih, smo komaj dobili prenočišča, čeprav amo imeli rezervacijo. Soba oziroma ležiSča so bila skupinska. Soba Je bila majhna in z enim samim oknom, vendar Je bilo v njej toliko postelj, da Jih Je človek težko prestai. To štetje Je bilo mučno, predvsem za nas, kar smo bili željni počitka. Sprijaznili smo se z zatohlo sobo in dano situacijo ter zaspali. La smo vzdržali v tem prostoru, nam Je pomagala velika utrujenost. To smo ugotovili šele zjutraj, saj smo komaj čakali, da smo odšli ven, na zrak. Po zajtrku smo si ogledali mesto in njegove zanimivosti;. Najprej smo odšli na Veliki trg oziroma kot ga nekateri imenujejo "Zlati trg". Bilo Je enkratno doživetje, saj s® Je zlato na hišah bleščalo v jutranjem soncu in nam nudilo čudovit pogled, ki se težko opiše. Po ogledu trga smo se domenili, da imamo nekaj ur prosto in tako Ja vsak izkoristil prosti čas po svoji volji. Kdor ni imel belgijskih frankov Je odšel v menjalnico, drugi si Je ogledoval trgovine5 to velja predvsem za nežni spol, ki Je bil z nami. Moj kolega in Jaz sva najprej odšla v menjalnico "pretopit" nemške marke v belgijske franke;. Ne vem točno, kdo od naju se je spomnil, da greva v neko gostilno na turško kavo, vendar to tudi ni tako važno; važna, je le cena za dve kavi, ki sva ju popila. Gostilna je bila skromna, vendar cena toliko bolj razkošna. Odštela sva 45 belgijskih frankov,kar je približno naših 14,00 novih din. Natakarico sem vljudno vprašal, če se Je mogoče zmotila, vendar me je pogledala zelo neprijazno, teko, da sem raje plačal in odšel s prepričanjem, da kave v tujini ne bom več pil. Enakega mnenja je bil tudi moj kolega. Po kratkem sprehodu po mestu in ogledu nekaterih trgovin,sva se vrnila na zbirno mesto, saj sta dve uri prostega časa že minili. Po pripovedovanju mojih kolegio im kolegov smo prišli do splošnega mnenja, da je v Belgiji, vs® zelo drago in za naše študentske žepe neprimerno. To smo lahko potrdili še nekajkrat v tem dnevu. 60VII.7I: atamium, Bruxelles 10.VI1.71 : palača v Haagu 11.VII.71 : Kraljeva palača v Haagu Ko smo 'bili vsi skupaj, smo so odpeljali do Atomiuma. To je simbol, ki spominja na svetovno razstavo leta 1958» Simbol je sestavljen iz ogljikovih atcmioV, Atomi so tako veliki, da je v njih dvigalo, ki te pelje do višje ležečega atoma:; Za povratno vožnjo je vsek posameznik odštel IS,©ON din. Ob udobni vožnji navzgor srno premišljevali, kaj vse bomo videli» Bili smo zelo presenečeni, saj amo videli le razstavni pro-štor in v ozadju mesto. Ker je bila tuditarsstavraoija, bi se lahko nekoliko odžejali, vendar da ne bi doživeli Se hujšega šoka, amo ss raje Vrnili» Pri tem asm si mislil, da bi bilo dobro, Se bi naši turistični delavci prišli sem na specializacijo in videli kako in kje se da zaslužiti donar brez velikega truda. Po kosilu v bližnji samopostrežni restavraciji,smo si ogledali še kitajski razstavni paviljon. Tur smo se v grobem seznanili z njihovo preteklostjo, arhitekturo itd. Ogledati smo sl hoteli tudi japonski paviljon, vendar so tega renovirali in tako nam ni bila dana možnost, da bi se lahko seznanili tudi z njeno preteklostjo. Kar je bila vročina neznosna, smo se z avtobusom odpeljali do najbližjega kopališča. Po mučnem iskanju smo ga le našli, vendar je vročina takoj minila, ko smo zvedeli za ceno In jo preračunali v dinarje. Vrnili smo se v mesto m kmalu zatem tudi v študentski hotel oziroma dom. Posedli smo za mizo in pričeli z”debato na višini"» Dobro je bile le to, da je kmalu prišel čas počitka in je prekinil sestanek, saj bi se drugače sprevrgel v prerekanje» Naslednje dni smo preživeli še v zadnji državi Benelusa in to j© Nizozemska. Vse dni našega bivanja na Nizozemskem smo preživeli v Rotterdamu, ki je eno največjih pristanišč v Evropi. Miniaturni mlin na veter-značilnost Holandije 11./11.71 • Amsterdam — hotel ob kanalu To ni hipi - to je Rembrandt, sloviti holandski slikar, ki je živel v letih 1606 - 1669 Hipiji pri svojem "delu" Prvi dan smo si ogledali to veliko pristanišče. Ogledali amo ai ga le «n del, saj bi ze. ielotno pristanišča porabili preveč čaea. Popoldne smo odšli v mesto« Podi ta so bile prva točka trgovine. Ugotovili smo, da so tehnični predmeti,npr. radio aparati, tranzistorji in magnetofoni, solo poceni. Začelo se je nakupovanje, ki mu ni bilo ne konoa ne kraja« Nakupovalna mrzlica so je nehala šele, ko so nem prijazni trgovci začeli pred nosom zapirati trgovine« To ne drži le za trgovca, saj so tudi Hizozemoi zelo prijazni ljudje in ti na zastavljamo vprašanje odgovorijo zelo prijazno oziroma skušajo pomagati po svojih najboljših močeh. Drugi dan smo se odpeljali v Den Haag, ki je upravno središče Nizozemske» Ko amo izstopili iz avtobusa, smo bili nemalo presenečeni, saj so nas pričakali neočiščeni pločniki« Ker je bila nedelja in cestarji gotove ne delajo smo sklepali} zato je taka nesnaga® Pravilen odgovor smo dobili nekoliko kasneje. Ker ima vsak prebivalec tega mesta vsaj enega psa oziroma mačko, si lahko zamislite, kaj nastane, ko vas te živali na svojem jutranjem sprehodu narode svojo potrebo kar na pločniku. Vonj je zelo neprijeten, vendar so sa tudi naši občutljivi nosovi navadili na teka neprijetnosti. Ogledali smo si mirovno palačo, nekaj spomenikov, katerih imen se ne spominjam,in kraljevo palačo» Kraljeva palača je izglodala kot v pravljici» Manjkala sta le kraljica ter kralj in pravljioa bi bila popolna, tako pa smo bili sa to prikrajšani« Julijska vročina še vedno ni popustila, zato smo se po ogledu mesta odšli kopat v Shcveningen, ki je največ je kopališče na Atlantiku« Ob najlepših dneh se tu zbere tudi 2000C in več kopaloev. Kopališča je bilo zalo lepo urejeno, vendar je bilo morje umazano} pihal ja tudi neprijeten veter, a , kar ni bilo boljšega kopališča, amo se sprijaznili s tem, kar nam je bilo na razpolago; rmeanr rór wpffT*aaig«BBi—■ PkÌéStóSRi Šala sedaj sem spoznal, kaj pomeni naša modro Jadransko morje in kt.J bi lahko še, če bi vse naravne lepote maksimalno izkoristili. Kopanja smo se kmalu naveličali, zato smo se vrnili nazaj v Rotvirdam. Čeprav smo zvečer "potegnili" našo uro počitka pozno v noč, smo se poprespani noči vseeno z veseljem odpeljali v Amsterdam. Amsterdam Je zelo zanimivo mesto, saj se kanali in reke razprostirajo po celotnem mestu. Zanimivost Je tudi, da mesto leži 4,5 metra pod morsko višino. Mesto ima precej zanimivosti, predvsem pa smo se seznanili z ljudmi, ki jih je veliko po vsem svetu, vendar imajo center prav tu -hipiji. Imajo svoj prostor, ki Je namenjen samo zanje. Tu sedijo, pojejo, se pogovarja*-jo} samo delo je tisto, ki jih ne privlači'. Imajo svoje ideale, ki jih hočejo uresničiti. Vsak jih uresničuje na svoj način, vendar Se se mu posreči, ve samo on» Turistov se tu na manjka. To je enkratna priložnost, da se spoznaš s temi ljudmi in jih obsojaš oziroma pomiluješ, ker so si izbrali tak način življenja. Po kratkem postanku pri hipijih smo si ogledali tudi dve znameniti hiši - Rembrandtovo rojstno hišo in hišo Ane krank» Popoldne smo odšli v Rijksmuseum, ki je eden največjih v Evropi. Največ prostora je ta muzej posvetil Rembrandtu, ki je svetovno znan slikar. Ostal Je še en dan bivanja na Nizozemske» In tega smo izkoristili za »oznanitev s tekstilnim inštitutom v Delftu'. (Nadaljevanje prihodnjič) Marjan Kogoj Marjan se vživi j a v "moderno" okolje ( »s sredi) i2.VK.7J : Del tekstilnega inštituta v Delftu O OBVEŠČANJU XII. MEDNARODNI SEJEM »MODO V SVETU« V Beogradu je Lil od 1. ao 10. oktobra XII. mednarodni sejem "MODA V SVETO". Podjetja so na njem predstavila izdelke za zimsko in letno sezono. Skoraj vsa jugoslovanska konfekcijska industrija je pokazala modele, ki gredo v korak z modo, katero diktira Pariz in "Alta moda"i. Vendar je prisotna žalostna resnica, da trgovci pri nas Se niso dovolj dojemljivi za novitete in zato ekskluzivni vzorci, ki jih lahko vidimo na sejmih in modnih revijah, ostanejo večkrat neizvršeni in se jih n® da kupiti. Tudi naše podjetje je sodelovalo na tem sejmu z željo, predstaviti kupcem in potrošnikom široko izbiro naših izdelkov;. Razstavili smo 25 izdelkov posteljnega perila in 15 metražnih izdelkov. Dejstvo je, da je posteljno perilo po severnih državah postalo modni artikel, jugoslovansko tržišče pa je za to v veliki meri še nedojemljivo. Kljub temu je naše podjetje pričelo izdelovati modno tiskano posteljnino "Astrid"? pri tej odločitvi ni gledalo samo na danes, ampak tudi na prihodnost. Cilj razstavljanja na sejmu "Moda v svetu" je bil, da bi predstavili čim več tiskane posteljnine "Astrid" in seznanili potrošnike z estetsko dovršenostjo, raznolikim asortimentom, enostavnim in praktičnim vzdrževanjem. Za najbolj dovršene artikle, predstavljene na tem sejmu,podeljuje posebna komisija priznanje "Zlato košuto", vendar letos, kakor tudi prejšna leta,-posteljnega perila ni ocenjevala. Na dvanajstem mednarodnem sejmu "Moda v svetu" B& "Zlato košuto" dobili med drugimi ljubljanska "Rašica1*, vrhniška industrija usnja in 1julijanska "Tetra", diplomo pa radovljiška "Almira" in-škofjeloška tovarna klobukov "Šešir". A.G. Obveščanje (informiranje) in informiranost ljudi je temeljno vprašanje v vsaki moderni demokratični družbi. Zato povsod posvečajo veliko pozornosti razvijanju sredstev Javnega obveščanja* Preučuje se tudi sprejemljivost, dovzetnost, učinkovitost in časovna usklajenost teh sredstev, izpopolnjujejo in opuščajo se stare ter uvajajo nove oblike, V hitro se razvijajoči samoupravni družbi imajo vse oblike javnega in internega (notranjega) obveščanja še večji pomen- kakor za popolnejše delovanje najrazličnejših teles samouprave, tako za napredovanje samoupravnih odnosov. Izvoljeni zastopniki delovnih ljudi nimajo brez pravilnega potekanja informacij tosnejšega stika s sredino, iz katere so bili izvoljeni, iz katere morajo pravzaprav delovati. Tudi delovne skupnosti in njigove sindikalne organizacije se vedno bolj zavedajo, kolikšen pomen ima dobro organizirano obveščanje za temeljitejše delo samoupravnih organov. V samoupravnem življenju, ko se vedno več pravic prenaša na delovne organizacije, predstavlja obveščanje delavcev pomemben vir kontrole nad delom ter uspešnostjo celotne delovne skupnosti in vsakega delavca. Le dobro obveščeni samoupravijalci lahko presodijo, kako je potrebno ravnati v določenih razmerah. Tudi samoupravni sklepi pridobijo večjo veljavo in pomen, če so plod vsestranskega izmenjavanja mnenj delavcev kot samoupravijaleev. Dobrega in objektivnega odločanja v samoupravnih orga?-nih ne more biti, če ni popolnega, vsestranskega in pravočasnega obveščanja delovnih ljudi. Slabo ali nezadostno obveščan je pa je večkrat eden od vzrokov , za različna težave in zaostritve v delovnih organizacijah'. Informiranje mora dobiti ustrezno mesto v samoupravnih aktih in v kadrovski politiki, saj je sestavni del samoupravnega, gospodarskega in političnega dela ter življenja v delovni organizaciji. Tu je tudi pomembna ustanovitev posebnih samoupravnih organov obveščanje, ki vodijo politiko celokupnega informiranja. Dolžnost "obveščati" in pravica "biti obveščen"-se danes vse bolj izrazito kažeta kot zahteva delovnih ljudi nasploh, tudi tistih, ki sicer niso v nobenem samoupravnem ali predstavniškem organu. To zahtevo Je bilo še posebno jasno čutiti v zadnjem času - naprimer v razpravah o ustavnih spremembah. Slišati pa jo je tudi vsakokrat ob težavah, ki izvirajo iz neurejenih razmer v podjetju, in v vseh vrstah spornih situacij. Javnost dala vseh organov jc z razširitvijo samoupraviJan.ja eden izmed bistvenih pogojev za izboljšanje delovnih razmer in odnosov v dolovnih skupnostih. Delavce zarina vse o gospodarjenju, delitvi dohodka in osnovnih dohodkov in seveda pravice ter dolžnosti, ki izvirajo iz samoupravnih predpisov. Informacije pa morajo hiti pripravljene in posredovane na tak način, da so dojemljive za poprečen krog bralcev in da so zanj zanimive. Cd tega je tudi odvisno aktivno sprejemanje sporočila pri delavcih in njihovo kasnejše sodelovanje pri oblikovanju poročanja ter sporočil. Če izhajamo iz pravice delavcev, da so informirani o vsem dogajanju v delovni organizaciji, potem jim tega ne smemo kratiti zgolj zato, ker bi bili nekateri posamezniki zaradi slabega dala prizadeti, neobveščenost delavcev pogosto kali medsebojne odnose. Iz raznih anket pa je razvidno, da so delavci kot samoupravljaloi ali kot člani sindikalne organizacija alabo obveščeni o vsem;. Člani sindikata so prav tako slabo seznanjeni z dejavnostjo svoje osnovne organizacije. Tako stanje pa narekuje sindikatom, da se bolj aktivno zavzemajo za reševanj® vprašanj informiranja'. Njihovo vključevanje v mrežo informacijskih sredstev v delovnih skupnostih pa omogoča spremljanja vseh pojavov in problemov ter predlaganje ustreznih reši- 1 tev, ki so v skladu z interesi delavcev. Tudi glasilo delovne skupnosti lahko uspešno nadomesti osebno ali še kako drugo obliko obveščanja. Informiranje je nujno razumeti kot zelo široko dejavnost - ne samo kot sestanek, oglasno desko, razglasno postajo, časopis. Treba jo je organizirati takof da bo omogočeno vsakemu delavcu seznaniti se s stanjem. Za bogatejšo vsebino informiranja so dolžni poskrbeti vsi dejavniki v delovni organizaciji ter je nujno iskati measeboj' no pomoč v njenem okviru in izven nje'. Sindikalna in druga družbeno politične organizacije v podjetju naj bi analizirale stanje in vsebino informiranja ter predlagala samoupravnim organom, kako £aj bi v prihodnje vsebinsko in kvalitetno bogatejše informirali delavce o dogajanju v podjetju in občini. Sikdikati so za informiranje, ki je objektivno ter dosegljivo in v katerem se uveljavljajo napredna stališča naše družbe.. Niso pa za omejevanje obveščanja z izgovorom, da je obravnavanje določene tematike poslovna tajnost podjetja -naprimer: vprašanje osebnih dohodkov delavcev, kritika predlaganih proizvodnih in drugih rešitev, raznih predvidenih investicij itd. OESANIZIRANO INFORMIRANJE TOREJ POMERIi Vklučevanje obveščanja v samoupravno sestavo delovne organizacije prek posebnih kolektivnih izvršilnih organov -odborov; normativno urejanje obveščanja ▼ notranjih aktih delovnih organizacij; vklučevanje obveščanja v organlzaoiji dela in v poslovanju delovnih organizacij prek strokovnih služb za obveščanje in usposabljanje ter zaposlovanje ustreznih strokovnih kadrov za področje informiranja v delovnih organizacijah. Iz referata Cirila Koprivca na seminarju urednikov glasila delovnih skupnosti, ki je hil v Kopru, Junija 1971, in Informacij obalnega sindikalnega sveta Koper. S.S. IZOBRAŽEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH STALIŠČA IK PREDLOGI, SPREJETI KA 34. SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE. Razprava o osnutku stališč in predlogov jè Bila precej obsežna. Osnova sanjo ja Bilo tudi zBirno gradivo o izobraževanju v delovnik organizacijah. Analiza ugotavlja stanje v večjih gospodarskih organizacijah, kjer Bi moralo Biti izobraževanje najbolje urejeno. Gradivo zajema 70$ slovenskih delovnih organizacij z nad tisoč zaposlenimi. Analiza omogoča tudi primerjavo s podatki iz leta 1965, saj Je Bilo obravnavanih kar 71 istih organizacij. Prav ta primerjava opozarja, kako Brez ustreznih organizacijskih oblik ter zadostnega Števila strokovno usposobljenega kadra za tako izobraževanje ne moremo pričakovati zadovoljivega napredka. Osnutek stalläö je predsedstvu predložila komisija republiških sindikatov Slovenije za izobraževanje, znanost in kulturo ) in predsedstvo jih je z manjšimi dopolnitvami v celoti sprejelo. Navajamo njihove povzetke; Sindikati povdarjajo, da je za naš na-daljni družbeni in gospodarski razvoj nujno potrebno kadrovsko-izobraževalni problematiki odmeriti večjo pozornost kot doslej.Miselnost, da kadri niso odločilen dejavnik in da znanju ni treba pripisovati tolikšne pomembnosti, vpliva na prepočasne premike na kadrovsko-izo-braževalnem področju. Zato tudi niso napori za razvoj in napredek proizvodnje v posameznih delovnih organizacijah usklajeni s prizadevanji na tem področju. Še vedno je precejšnja neskladnost med zasedenostjo delovnih meet glede na realno in potrebno izobrazbo. Opozoriti je treba tudi na neuatrezno razvrščenost strokovnih kadrov, premajhno izkoriščenost in nenačrtnost v zaposlovanju. Načrtnost je eden temeljnih pogojev za premostitev nezadovoljivega stanja na tem področju. Začne se z dolgoročnim in kratkoročnim načrtovanjem kadrov, z uravnavanjem in usklajevanjem potreb, s šolanjem ustreznih strokovnjakov, s sistematičnim dopolnilnim izobraževanjem, prekvalifikacijo itd. ¥ delovnih organizacijah razvojni načrti še ne vsebujejo vedno tudi dolgoročnih kadrovskih projekcij in tako ostaja to področje brez trdnejše usmeritve, priliv novih kadrov pa jo povsem nesistematičen. Dejavnost delovnih organizacij na kadrovsko izobraževalnem področju bi morala biti predvidena v statutih in drugih aktih, v dolgoročnih planih‘razvoja kadrov in v letnih načrtih, izobraževanja. Pomanjkanje načrtnosti se kaže v prepočasno se spreminjajoči izobrazbeni strukturi in posredno v produktivnosti. Anketa je pokazala, da od 94- anketiranih delovnih organizacih (83$ od teh ima nad tisoč zaposlenih) še vedno nima lstnih načrtov izobraževanja 20$, perspektivnih planov 86$ in pravilnikov o izobraževanju 34$ teh delovnih organizacij. Za uresničevanje nalog, ki jih imajo delovne organizacije na področju izobraževanja, morajo biti dobro organizirane, sicer ne bodo mogle niti načrtovati, niti ustrezno skrbeti za izobraževanje zaposlenih, za sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami itd. Pomeni, da so nujno potrebno dobre kadrovske in izobraževalne 3lužbe; te bi morale poskrbeti v celoti za izvajanje kadrovsko- izobraževalnih načrtov, ki so jih sprejeli samoupravni organi.Ugotavlja as, da Je celo med večjimi organizacijami precej takih, ki na izobraževalnem področju niso zadovoljivo organizirane in zato tudi ne razvijajo resničnim potrebam ustrezna dejavnosti;. Tudi sestava izobraževalne dejavnosti v delovnih organizacijah je poseben problem, saj je za zdaj preveč enostranska in premalo usklajena z zamislijo o permanentnem (nepretrganem, stalnem) izobraževanju. Podatki povejo, da Je pretežni del dejavnosti odmerjen poklicnemu priučevanju in usposabljanju, dopolnilnemu strokovnemu izobraževanju strokovnjakov, vodilnih delavcev in drugih zaposlenih, pa je namenjeno malo pozornosti. Isto velja za družbene izobraževanje. Prešibka povezanost goepcdarskih organizacij in izobraževalnih ustanov je ena izmed pomembnih pomanjkljivosti na izobraževalnem področja. Medsebojni vplivi so izrazito nar-ključni in med delovnimi organizacijami tor izobraževalnimi ustanovami ni otelnega in vsebinsko tehtno zasnovanega sodelovanja. Eden bistvenih pogojev, so predvidene kadrovsko izobraževalne potrebe v delovnih organizacijah, programiranje dejavnosti in sprememb na kadrovskem in izobraževalnem podrošju'. Delovne organizacije morajo izobraževalnim ustanovam jasno in natančno opredeliti svoje potrebe in zahteve. Rešitve se morajo izoblikovati B skupnimi močmi. Izobraževalne ustanove ne morejo mimo pobud delovnih organizacij, te pa bi morale biti pripravljene upoštevati njihove želje in predloge. Usklajenost uresničevanja obojestranskih pobud naj bi potekala na vsebinskem področju in pri urejanju gmotnih razmerij. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejela tudi akcijski program, ki naj bi bil izhodišče za družbenopolitično delovanje sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah in na drugih ravnehji Spodbudil maj bi še tiste dejavnike, ki so dolžni neposredno uresničevati posamezne naloge in poskrbeti za razreševanje perečih vprašanj na izobraževalnem področju. Program obsega 10 točk: 1,'. Sindikati podpirajo pobudo, da bi v Sloveniji čimprej pripravili dokument, o izobraževanju. 2[. Republiški svet ZSS ja s politično akoijo podprl prizadevanja posameznih dejavnikov v zvezi s sistemizacijo delovnih mest v delovnih organizacijah. To zahtevo je treba čimprej uresničiti in se zavzeti, da bi bil v predvidenem roku izpolnjen tudi predlog republiške skupščine, naj bi v prihodnjem letu delovne organizacije sprejele dolgoročne načrta izobraževanja in kadrovske politika’.. 3. Sindikati se bodo prizadevali, da bi prišlo do tesnejše povezanosti med gospodarstvom in izobraževalnim področjem. Zavzeli se bodo tudi, da se bodo delovne organizacije v samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka zavzela, da bodo dale vsaj 1?» ob bruto osebnih dohodkov za izobraževanje zaposlenih. 4. Po opravljeni analizi statutov (določila o izobraževanju) bodo morali sindikati in drugi dejavniki vplivati na delovne organizacije, da bi ustrezno izpolnile svoje statute ter sprejele druge normativna akte, ki urejajo izobraževalno področje. 5. Sindikati se bodo prizadevali, da bi delovne organizacije natančneje predvidele svoje aktivnost pri dopolnilnem izobraževanju. Posebno pozornost je treba posvetiti izobraževanju za samoupravljanje, ki mora biti neločljiva sestavina izobraževalne politike. 6. Za uresničitev zahtev, ki jih postavljata zakon o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih raznjerij in zakon o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, se bodo sindikati morali lotiti urejanja razmer v delovnih organizacijah in posameznih izobrer-ževalnih ustanovah. 7. Sindikati naj se zavzamejo za proučitev možnosti popolnejšega spremljanja, izvajanja in svetovanja Iz izobraževalnega dela(ustanovitev posebne strokovne službe v republiškem merilu). 8. Gospodarska zbornica in republiški odbori sindikatov naj bi se v okviru posameznih grupacij dogovorile, kako bi zlasti v večjih delovnih organizacijah spodbudili boljšo organiziranost izobraževanja. V ta namen naj bi z vodstvi del. organizacij organizirali posvete. 9. Posebno aktivnost bo terjalo reševanje šolanja in sistematičnega izpopolnjevanja organizatorjev izobraževanja in inštruktorjev. 10. Andragoško društvo Slovenije ali druga ustrezna organizacija naj bi poskrbela za primerno združevanje delavcev, ki delajo na izobraževalnem področju v del, organizacijah. Z redno izmenjavo izkušenj teh delavcev bi lahko dosegli pomemben napredek pri organizaciji in delovanju izobraževalnih služb v del. organizacijah. Potrebno bi bilo ustanoviti tudi združenje izobraževalnih centrov. Po infornacijah republiškega sveta sindikatov Slovenije. S.S. VOJAKI NAM PIŠEJO... "Naša" vojaka Tone Pretnar in Vili Šajnič se nam kar redno oglašata ter sodelujeta tudi v glasilu. V septembru sta odslužila pol leta in Tone se nem Je sedaj oglasil iz Maribora. Pa preberimo nekaj njegovih vrstici "Pot Je dolga in zanimiva, čeprav sem vsega prepotoval borih 278 km} za dolžino in zanimivost pa Je poskrbela Ji (jugoslovanska železnica), natančneje: njeni vozni redi. Svečano je, kadar cela generacija zapušča kasarno, kadar se odpelje dvakrat po šest vagonov soldatov, kadar presedeš na svoj vlak in se rokuješ s prijatelji, ki se peljejo dalje - za trenutek ti je žal, da odhajajo; pet mesecev in pol si preživel z njimi, noč in dan. Srečeval si jih pri pouku, na požarstvu, na straži, z njimi logorovai po mrazu, dežju, v soncu in mesecu. Potem se pa spomniš, da je vse naključno, da prav ničesar nisi storil. Če ne bi bilo tebe, bi bil kdo drug. Če ae bi bilo njih, bi bili drugi. Toda bili so ti fantje in bil sem jaz. Bile so tudi Našice, na katere sem hotel kar takoj pozabiti, pa ne gre'. Začenjajo se dnevi kot v začetku solda-ščine. čas bo potreben, da se boa zbral in uredil. Na prihodnost ne morem misliti, kakor sem to počenjal v Našioeh. Nanjo bom mislil čez kake pol leta. Takrat pa zares. Bo konca oktobra bom moral opravljati zgolj vojaške posle. Težko, da bo kaj časa za druge stvari. Danes Je minilo triindvajset tednov, odkar sem soldat. Vse kaže, da je res, da čas neusmiljeno hiti. Prepustiti se mu je treba bolj kot premišljevanju. - Vsaj ta Sas, ko je človek vojek. Tik pred odhodom iz Našio sem dobil avgustovsko številko Tekstilca. V<šeč mi je bil. lep pozdrav vsem! " Sedaj že drugje in sicer: Tono Pretnar, GABNIZONA AMBULANTA ŠENTVID, 61002 LJUBLJANA Hvala za piamo in piši se kaj, predno s® vrneš! Vili nam piše iz Karlovca, kamor je pripotoval iz Našio. Šel je malo dalj, kakor je najbrž pričakoval., a kaj hočemo, vedno se nam vse želje ne izpolnijo. Sicer bo pa hitro minilo! "Kakor vidite sem se zopet oglasil. Zdaj sem v Karlovcu. Uredil sem vse stvari in dobil svoje delovno mesto, ki ga bom opravljal do konca roka. Zadovoljen sem z njim. Delam z zdravnikom v ambulanti. V glavnem so administrativni posli - naporno ni. Sem in tja koga previjam, mogoče bom uspel dajati tudi injekcije;. Važno je, da imam mir. Tekaj je zelo tiho, ker nas ni dosti. Bazen tega ne bom šel na vsearmij-ske vaje. Kakšen je Karlovec še ne vem. Vsekakor mora biti boljši. Če drugega ne, Je vsaj veliko mesto. Zadovoljiti se moram z njim;. Mislil sem prej na Slovenijo in celo na Ljubljano, no, pa to je že "zgodovina". Nekaj sem le spoznal. Če hočeš priti dobro skozi, moraš biti "mehak"." Lepo vas pozdravlja Viljem Šajnič Gamizonska ambulanta 47002 KAB10VAC Pred zaključkom redakcije smo dobili pismo, ki je bilo oddano v Virovitioi. Oglaša se spet vojak Drago. "Preden bi začel pisati, se vam lepo zahvaljujem za prejete Tekstilca. Nahajem se v vojski in vam sporočam, da moram odslužiti še 250 dni vojaškega roka. Tudi to pot bcm pohvalil tovarniški list,ker mi je resnično všeč. Bad bi, da bi spet objavili v našem časopisu moje pismo, čeprav danes ne bo tako dolgo, kakor prejšnja dvaf. V vojski je vse po starem; mnogi od nas vedo, kakšno je vojaško življenje - včasih malo bolj pestro, drugič pa je človeku spet dolgčas. Takrat marsikdo večkrat pomisli na dom, tovarno in sodelavce. Še malo, pa $e bomo zopet videli v tovarniških prostorih. Tega se že močno veselim in težko pričakujem tisti lepi dan. Končal bi in se vam še enkrat lepo zahvalil, da redno dobivam tovarniško glasilo, saj ga rad prebiram. lepo pozdravljam vse delavke in delavce, posebno pa obratovodja tkalnice, tovariša Šmida. lep pozdrav tudi Brunu Semiču in prosim ga, naj se mi kaj oglasi! Tovariški pozdrav Drago Čelikovič. Tudi tebi hvala za pismo. Veseli nas, da se nam tolikokrat oglasiš in še bolj, da tako rad pomisliš na tovarno in sodelavce. Želimo ti,da bi ti teh osem mesecev prijetno in hitro minilo. Da bo šlo hitreje, pa nam še kdaj piši! Urednik REŠITEV NAGRAERE ITALIJANSKE KRIŽARKE ____________328 NOVE KNJIGE 1. simptomalologija 2. hrana, opera, oven, 3. akter, ratar, lata 4. KA, vtis, an, AF, NG 5« E, Amanec, Ot, Kir, 6. stvar, poslanica 7« pas, ES, Stela, AK 8« eremitaža; gama 9« A, narator, Natal 10. rtina, agitai, ole 11. enka, najeda, las REŠITEV KVIZA "TOVARNE"» 1. Tovarna kos in srpov 2. ZLIT - Združena lesna industrija 3. Tovarna pil - TRIGLAV 4. Peko - tovarna ohutve 5. BPT - bomb.predilnica in tkalnica 6. TIKO - Tržiška industrija kovinske opreme Prejeli smo samo 26 rešitev križank, saj je bila tokrat malo težja - med njimi je bilo tudi nekaj nepravilnih. ReSitev kviza je bilo tokrat več (35), kakor bi reševalci slutili, da je to zadnja priložnost za nagrado pri kvizu- gtev. smo namreč zaključili serijo desetih kvizov in n5Sä3-SäIä”böite reševali samo križanke. Obljubljamo pä vam7 da ža razvedrilo vseeno ne"boste~prIkrajšani in~da"bödo drugo leto na~VTStrive SI5Ije~kvIžovT Izžrebani so bili naslednji reševalci» KRIŽARKA» 1. 2. 3. K V I Z » 1. 2. 3. Davorin Križnar, vzdrž.obr, .25,- ND Ana Benedik, konfekcija 15,- ND Slavko Pajntar,predilnica 10,- ND Fina Meglič,oplemenitil. 25,- ND Vida Srečnik, tkalnica 15,- ND Nada Langus,predilnica 10,- ND Strokovna knjižnica BPT je od avgusta dalje prejela naslednje knjige» 33 - POLITIČNA LKONOI.ilJA, GOSPODARSTVO» Katalog privrede SFRJ, Privreda SFRJ - izmjene i dopune 1971 Privredni vjesnik, Zagreb, 1970 Privredni vjesnik, Zagreb, 1971 UDK» 33 (01)(497.1)= 862 Inv.št. 1867 Lit.oec.1.86 Drugi kongres samoupravijalcev Jugoslavije I. knjiga, CZP Delavska enotnost Ljubljana, junij 1971 UDK» 331.152.1»(061.3.1)(497.1)=863 Inv.št. 1869-1873 Lit.auat.I.108/l (l.—5.ex.) Drugi kongres samoupravijalcev Jugoslavije II. knjiga Inv. št. 1874 - 1878 Lit.auct.I.108/11 (1.-5.ex) 34 - PRAVO : Zbirka sudskih odluka 15. knjiga, 3. zvezek Službeni list SPRJ Beograd 1971 UDK» 346.993/344.3(025) » 861 Inv. št. 1879 Lit. iur.I. 40 Lepotinec Slavko: Statusna, statutarna i organizaciona pitanja u radnim organi-zacijama(objašnjenja i sudska praksa) IPK 5-6, Informator, Zagreb 1971 UDK» 35.087+06.013+65(076.1)(658.1)=862 Inv.št. 1891 Lit.iur.II.2/KVIII,5-6 Priročnik» Ustava SFRJ,ust. amandmaji, Temeljni zakon o podjetjih, Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, zakon o sredstvih v del.organ., Temeljni zakon o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah Delavska enotnost, Ljubljana, 1971 UDK» 342.4(497.1)(03)=863 Inv.št. 1892/93 Lit.iur. 11.34(1.- 2.ex.) 62. TEHNIKA : Elektronski računalniki(osnove — programiranje - uporaba) Elektrotehniška zveza Slovenije Ljubljana, 1971 UDK* 621.38* 681* 14 = 863 Inv.št. 1865 Lit. techn. I. 112 Kako deluje ? II. Naslov izvirnika* Meyer's erklärte Technik und Wie funktioniert dies ? Band 2 Copyright Bibliographisches Institut AG. Mannheim 1967 Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1971 UDK* 62 (O32)=863 Invi št. 1881 Sncycl.I. 2/2 65 - VODSTVO IN ORGANIZACIJA INDUSTRIJE* Nebrigič ing. Ljubomir* Priručnik za izradu tehniške i ekonomske dokumentacije za obezbedjenje od požara u predu** zeču Udruženje ambalažera, skladištara i transporters Jugoslavije, Beograd, 1970 UDK* 614«84*002(061.5)(O3)“ 861 Invi št. 1864 Lit. oec.II. 92 657 - RAČUNOVODSTVO* Tebov priročnik o doprinosima iz osobnih dohodaka u 1971, godini Teb - biro za privredno savjetovanje, Zagreb, 1971 ULKs 339.23 (03)"I97I" - 862 Inv. št. 1882 'Lit.òec. II. 92 Tebov prirušnik za izračunavanje anuiteta Teb - biro, Zagreb, 1971 UDK* 657 (03) = 862 Inv* št. 1883 Lit. oeo. 1.87 677 - TEKSTILNA INDUSTRIJA» Simonovič ing. Vladimir* Fizičko izpitivanje tekstila DIT leskovačkog bazena, Nagradni fond tekstilaca "Vilem Pušman", Leskovac, 1971 UDK* 677.6* 339.L.01 « 861 Inv. št. 1868 Lit. textil 11*91 O. - H. Fischer - Bobsien* Internationales Lexikon Textilveredlung* Grenzgebiete Industrie Tretja razširjena izdaja, str.2567»4° UDK* 677 (o3l)(021)=30 Inv. št. 1880 Lex. II. 11 Bukovšek Vili* Nauk o vlaknih FNT, Univerza, Ljubljana, 1970 UDK* 677.1/5 (001)(076.5) = 863 Inv. št. 1887 Učb. II. 48 Samuda Heribert* Priročnik za oblačilce, konfekcionarje in trgovce, Oblačilni šolski center, Hodna modelarska šola, Maribor 1971 UDK*687.1 (03)= 863 Inv. št. 1890 Učbf. II. 49 Kočevar Franjo : Nauk o vlaknih FNT, Univerza v Ljubljani, 1971 UDK* 677.1/5 (001) « 863 Inv. št. 1884 Učb. I. 18 Lazarevič - Nektarijevič - Bokič -Stanisavljevič - Morača* Organizacija opštih i kadrovskih poslova u radnoj organizaciji (Priručnik za rad) Obrazovni biro, Beograd, 1971 UDK* 658.3* 331.87(83)=861 Inv.št.1851 Lit. oec. II. 91 Zbornik radova o planiranju razvoja pre-duzeča tekstilne industrije Jugoslavije Društvo za izučavanje novih proizvoda i materijala, Beograd, 1971 UDK* 677.001.6 (08)(497.1)= 861 Invv St. 1866 Lit. textil.II. 90 m. " Proem ta» brez tvojh naslanh Sai, dohtar, to je valli pa prov resn trenutk", se je v zdravnikovo štreno zapletel gospod debeli župan. "Kakšne neslane šale, prosm te, župan» pokvaru se j Slovaku aroplan, pa se je spustu k nam," je ponovil zdravnik preprosto situacijo. " Dej mir, zakuga jo pršu, de J pršu» j} to ni tvoj posu, se ga navš ti po dohtarsk pregledu. Vojska je vojska, pa gvišn ve, kuga dela. " Andrija," je vprašu poštarja, "a polcaj merka aroplan?" "Ja, ja gospod župan . Spodu j vso mularijo k je plezala po aroplanu pa se gugala po nemu. Obenmu ne prsti bliz, še prsmodet ne o" "Ja, Ja pa komunist, a so še zaprt?" "Ja, ja gospod župan" je zasijal poštar," Pastor pa frizer, uba sta že v keh." Ko je zdravnik slišal te besede, je vrgel kroglo ob tla in se vzravnal. "Ti, s moj župan, ne štej m za greh» mejhn sm pogrešu. Juda s zapru. Za kuga? Kuga sta pa nardila?" "Ne mešaj se, dohtar, to ni tvoj posu!" "De u kehe pravične mečete!" "To so navami protidržavni elementi, je govorniško zaključil župan in v sivo superiornost." Ti nč ne veš, pred časom Je pršu od ministrstva zaupn obvestil, nepreklien gvišn telegrams Vse občinske uprave v dalmaciji naj okrepe, kuga ne j že narde, tajnik?" "Naj ukrepe previdnost!" je zagoetolev tajnik kot bi popil kozarček juridične tinte. "Previdnost, to j taprava beseda, glede vsh sumljivih elementov, predvsem glede komunistov," je lomil upravniški pravopis, župan» " anarhistom zaradi ... no, pomagi tajnik!" “Zaradi subverzivne teroristične aktivnosti," je izstreliv tajnik kot bi bral vladino odredbo. "Tako, bravo, a s slišu dohtar? Pa prejskava, je dregnil župan poštarja, " a ste use preiskal kokr em reku?" "Ja, use; hišo pa berštat!" “Pa ste kej najdi?" ' "Kuga pa mislte! Od orožja, " je začel s falzetom kot najboljšim prvošolček maševati poštar," od orožja; velike škarje, strašno britev, Šuštar ima rokovnjašk nož, s kermu b 'za vola ubit. I "Kuga pa mislš, de uš najdu pr brivc, če ne ! Škarij pa britve, pr šuštarj pa velk nož za ledr rezat. A mata kej bomb, pušk, kanonov, mašinc, a? Župan, bod pametn, pa pust človeka domu!" "Reku sm t-dohtar, de se ne meši!" "Našli so", ja preplašeno našel-pravo gramatično formo poštar" "Našli so, mir ljudem na zemlji, tudi Luoiano-vo sliko". "Slike od kralove familije pa ne, a?" je bil vase prepričan župan. " Niso, Šuštar je clo reku, de se mu nč kej ne dopade." "Dohtar, ti še ne poznaš th kavlov. Kdr bosta u keh š sroplana pa aroplanfirerja na bosta vidla» kuga še de b kej rekla!" "A s pjan, župan al pa se t je zmešal," je odpihnil njegov njegov nesmisel zdravnik. "Prfrči aroplan, ti pa Idi zapiraš. Dej prfrčal deset eroplanov, h ti zapru vs mest, to j logika?" "Men se pa le neki Šajna, da tud ti nis kokr h mogu hit." "O, boh s teboj, de na pregriznem pa požrem tvojga pilota, pardon, tvojga aroplanfirerja. Pejdh hudič z nemu vred. Pa de veš, dons ne pridem na tvoj cirkus, k ga u čas pilota guncat hočš. Brez skrbi, smo pa le moži" "Za božjo mater, za kuga te nau?" "Zato, " skandira zlog za zlogom-Luidji, kot da bi razjarjenost pognojila njegovo gramatiko;" Zato, ker sem se za - klev, da no- čem i - met - i po- sla z ri - ha - mi, kot si ti in tvoj pi - lot. Tri me - se - oe sm ži - vel med to so - dr - go. saj so pri - ma fan - tje. Dali bi za - te vrat pod nož to - da jast sem mo - ral zbe - ža -ti. Ni - sm pre - ne - sel, da me kli- če -jo brat. Me - ne, ki sem ras pra - vi gospod, da kličejo brat." Župan je uvidel, da je zanj preslab govoreo, zato se je umaknil, obrnil pogovor na aku-alnejšo plat, pa vprašal poštarja. " Ti, Andria» kuga pa dela pilot? a popravlja mašino?" " Ja, kukr de s z vetrnico mal igra. Pa de more telefonirat,je reku . ü bazo. "Pa , a ma radio?" " Na dela mo?" " Kršn duš, to t je mašina," bi se Luigi skoraj razparal od smeha. - "Pa nej telefonira, če že more," je pomodro- val župan. "Na srna pBtit aroplana," je zeknil poštar. "Naj pa tab ta številko, " se vsili zdravnik," pa ti sporoči" "Ne bodte smešn," ga jo pregazil poštar, "dohtar, ne smem dat številko od baze. To j vojna tajna!" "Kakšna soldaška kunšt pa je spet to: ero-plana ne sme pustit, radiota nima, telefonirat ne sme, pa numare ne sme anmu drugmu povedat. Nej vndr podrajsa svojo mašino pred vrata do pošte, pa naj jo na Spah drži, ko bo telefoniru. U en roc špago, u ta druh pa telefoni" "župen je želel prezreti zdravnikove šale, pa je vprašal» " A muzka že ve, kuga sm ukazu, a j prpra-vljena?" "Ne, gospod župan, mi smo en pogrebn marš ibungal za gospoda Antonija?" " Pa, hudiša, a ne znate nobene soldaške, fantovske?" "Nkol ni bio treba, gospod župan," se je skril vase kapelnik. "Pa ja ne znate tiste," zapoje zdravnik, "s Soldatom se je Klara od vojske sm kurbala ... To tje pesma, taprav šlager soldaškega potenciuma. Klara, soldat, Ibezn vojska, use kar hočte, nč ne fali." "A pol sploh nč ne znate zašpilat," zavre župan," mrbit pa le kej. Internacionalo, a?" " 0, to pa znamo," se je napihnil kapelnik. " Lih to sm čeku. U božjo mater soldaško, us ukp. Internacionalo de znate. Pa m rečete, da državne himne ne znate, poscane, vas pa kuj z plehom ured u moj pomanžam!" "Dovolte, gospod župan, kokr je Bog-v ne-besh, že douh ga nismo špilal," je plašno zazibal kapelnik svoj tenor. "Marš, " s® gremko izprsi oblast, "iihumgaj— te jo, pa de ste, usi, pa us zbran-pred aroplanoml' Ti," pa je zagestikuliral proti poštarju," marš-k šomoštru, de mularijo nažene po rošce za aroplanfirerja! Jest grem pa ta boli črn gvant gor djat!" Iztrgal je preplašenemu tajniku-govor iz začudenih rok: - junak pogumni, ovenčan z neminljivo slavo!" deklamatorsko ga ja -namreč govor - cefral vse do doma: ker je bil debel je komaj hodil po ozki ulici, ker je bil polpismen, je komaj vlekel glas od zloga do zloga. Pred velikim ogledalom se je kinčala in ovešala mlada gospa županja; nenehno se je vrtela, izprsavala in izhihovala zrak, da bi bila bolj vitka. Okrogla, debelušasta toda še vedno dražno dekliška je pestovala v sebi hudička, ki ni mogel mirovati, toda ker ga je poznala, ga je hotela prijetno izkoristiti, zakaj kdo ve, morda pa je prav ta nesrečni pilot ponese visoko med zvezde, daleč od vsega siromaštva in jezljive majhnosti. Oblekla se je kot deklica, od glave do peta, ne čisto od glave, dota o tem pozneje, obula je nove čeveljce, se na prfomi- rala kot resnična dama, napudrala, samo las ai ni mogla urediti. Bila je obupana in razjarjena , pa je rekla možu: " takale pa že ne morra gostu pred oči." To je bila direktna puščica nanj. " K frizerj morm, da m nardi vodno." " M0ž, ki si je zategoval samoveznico in se skoraj zadavil z njo in je bil stisnjen v črn frak, počesan kot vrtick, bi najraje vzkipel, toda ni. Mirno je rekel» " Tod jest b s rad poglihou brado, ampak jo zdele ne morm." " Kako j to, da ne? Za kuga vndr ne?" " Zato, k ni frizerja!" " Kako, da ga ni. Se ni nkamr šu. Še zjutri sm ga vidia." " Zej ga ni. U arest je, da boš vedla!" " U arest? Naš frizer!" Nič hujšega zanjo. " Ja, zapret sm ga dau!" " Kuga j pa, srota naredu?" "Previdnost, ljubica. Tale aroplan, tale |roplanfirer, kdo pa ve, kuga b se use baredl. Šuštar pa frizer sta komunista. Rdeča sta, de uš vedla!" " Dej gmah,-pa ne dej se u Spot. Spust človeka!" " Kar mir dej, ne bo nč. Dokler aroplan ne odfrči, bosta u keh, kokr je sonce na neb!" " A tako, kdo u pa mene naanduliru?" Pa ja, nočš, da bom jest zarad tvoje kaprice, kokr ena coprnica!" Bila je podoba, da mu bo zdaj zdaj skočila v obraz in izpraskar-la oči, tako se je nasršenila. " 130j nes bribor u arest, pa te bo tam anduliru!" "Sva pa tam, stari pa ja ne mislš, da bo doma, kokr je gospa županja po aresth undu liru delat dajala, kuga use emu o župan u leth na misu pride. " ^a Pa domu pokličeva," se je raztopil obroč njegove trdosrčnosti. " To j Se najbol. Preč ga dej poklicat." Videlo se je, kako ji raste srce. Pomagala mu je zategniti in uravnati samoveznico in že ga je potisnila skozi vrata. Ko je ostala sama, se ni mogla odlepiti od ogledala. U tak dim sta se zavila, da se še videti nista mogla, kaj šele gospoda župana. Sedela sta na postelji iz slabega lesa in se naslanja-la na goli zid, kadila kot Turka in kar na slepo igrala. Čevlje sta primaknila k vedru, ki je služilo kot stranišče in obesila obleko na mastio, ki je stala poleg njega, tako, da se čevlji in obleka - ne pozabite : bilo je poletje - vonjali po soanju. Župan je za-kašnjal, da bi ga opazila, zacepetal kot otrok, odprl usta, kot da hoče spregovoriti, pa ni le samo obgrizel, temveč tudi požrl besedo. Končno se je ojunačil. " Ti, frizer, bod no pametn, pa na—anduliri mojo gospo ! Teb bo dobr če prideš," je govoril in ves čas-škilil v karte. " Nočm, gospod župan, a sm arestant a nism?" "S, kokr je Boh u nebesh!" " No, poli pa nočm delat.-Ne morš ti mene k sm en arestant prvižat, d bom delu. Ti b mene na to vižo izkoristu. To pa ne Stima z zakonom!” " Ti, frizer, lepo te prosm. Topit t bom plaču!" Župan se je zavozlal v debelem telesu in krhki migli. Ni mu bilo ravno prijetno prositi za uslugo človeka, ki ga je malo prej zaprl. Zato se je vozel bolj in bolj bližal kartam." Topit t bom plaču. Kuga za hudiča pa delaš iz krajoam?1" "Se ne morm merkat, k m tie stojih ne kokr ena lampa,s predebu, ampak kokr en kandelabr! Dvejst, enaitrideset, štrntrideset," je Stel karte, medtem, ko je čevljar gledal zdaj tega zdaj onega in se v notrajnosti svojega telesa tresel od krohota. Užival je, ko je gledal polizanca, da je poteptan in da mora ves skrušen milo prositi človeka, s katerim se je hotel poigrati. " Reo; a greš a nočš?" "Reku sm t že, de nočm." "Dej, štor m ta vesele," je prosil župan. "Tud jest bom poskrbu zate!" "Kako poskrbu, jest nej tebe zveselim, ti pa mene u keho phej?" "Dej no, bod no človk; pa zastop mojo skupno. Maš čist prov, scer, de se jezaš, zapru sm te, to je res, ampak priznej m, de morm tud jest u deseth leth saj enga al pa dva človeka dat u keho zapret. Ku! ga b pa soer najviši rekel. Kakšne mance se grejo v mestecu, b djav, župana majo, občino, sreno, polcaja, arest, ampak je zmeri prazn» Mrbit me Se ozmerjajo, de ne zapiram komunistov." "Kuga ti mena", se je zagrizel brivec u čevljarja. "De imajo gospod prov, zastopm jh, in jim lih lušta". "No, no Ivan, ti s brihtn, pa razgledan človk, bereš cajtunge pa bukvice, " se je spletel župan okoli čevljarja in mu pokadili "Mislt znaš, pa mu lepo pa počas pretolmač, de ni ubene škode, če sm lih nega zapru!" "Kako da jo ni! Moj kšeft stoji!" "Nč nauš zgubu-u enmu sammu dneui Jutr te bom spustu, preč k bo aroplan sfrčif.-Moj viši m bojo reki, de sm dobr župan, ti uš pa mu še več kšefta. Kašn revolucionar b pa ti biv de nis enkrat neki vidu! Pa tut tvoj fabtje bi mogi pomislt, sej ni noben revolucionar, kse u cukran vod umiva. Takole s pa prega-nano in vsak more rečts Hvala župan, de mamo marterneka. Ti pa, saboter, nočš men vesela nardit. Poli pa zavol žene. Se sam veš kakšne so žene. Požrla me bo, če jo nočeš naandulirat. Pojt no, frizer, bol bo zate." " Lih zarad forme nočm. Samo u sojmo berštat jest delam." " Če j pa to, " je zasijal že ob zid pribit župan," mo pa drgač zaoral! Pustim te domu, ampak povsod raztrobu, de sm se grdo smotu, k sm te za enga buntarja, za enga revolucionarja štmou, pa še u keho dau, čeprav s reva, k se samo Sopir. Pa te nau nobedn več porajtu. Tako m naredu, če ne bogaš. To je bilo že drugače, kaj takega »azgiban in dopadljiv človek ne more brez bolečine prenesti, bili so namreč taki argumenti, da bi pred njimi klonil še dokaj večji Junak, kot Je bil briveo. Zato je malo prerahljal svojo misel in rekel: " No, no gospod župan, pa brez jeze, k vaja v svojmu berštat zrihtam, me spet vrš v keho," " To pa nočm, De s m preo zgubiš z kehe, nč več nie arestatnt! Teb, Šuštar, usa čast, ti si antistatistični in antinacionalni elements" je zagostolel časnikarsko retoriko, " na svojem mestu. Pred tabo klobuk dol, če ga nimaš pa kapo!" "Nočm, nočm vn s tele kehe," je kričal briveo in udrihal s pestjo po postelji," za hudičevo staro memo,nočm!" "Kdo te pa praša, a hočš, nč se ne boj, ti morš, če nis hotu z lepm, uš pa zgrdm. Pejt lepo u soj berštat, zate, moj Šuštar, bom pa žen naroču, de t da poslat vina, pa ksmerada t bom najdu za Spl. Ti, frizer pa se nehi špilat revolucionarja. Marš, vn! Preo vn! Ivan," je zapleši Okoli čevljarja," kdo uš hotu,-de te vržem u keho, m samo ree, te bom že najdu. Ampak tebe, frizer, bom zdr zradiral iz bukvice navarnhi. Drujga ti poli ne zgleda, da se zapišeš u bratovšno, da greš u kloštr!" " Kurbln sin, tega t pa ne pozabm. S škarjami t bom trebh prerezu!" "Samo šopir se, kdo te pa še pogreša? Pejt u berštat, z ženo bova preci za tboji" "Za boga milega nočm delat. Pust me u arest!" "Kuga sploh zej hočš? Boš pršu k men domu,a?" "Bom, sam de me poj spet kuj zapreš!" "Tacgale te mam rad. Na " Je potegnil ključ iz žepa " uzemi take ključ od kehe pa se sem zaklen, k prideš nazaj!" «mucMMJE sum! POPRAVEK Tovarišici Jelki Potočnik se opravičujemo za napačno interpretacijo njenih besed v Članku "Kje smo letovali?" (9. št.TRŽIŠKEGA TEKSTILCA). Pela je namreč v ZDRICHU, na povabilo neke švicarske družine pa Je preživljala vikend v okoli 80 kilometrov oddaljenem planinskem kraju. To Je bilo zanjo nepozabno doživetje in zato bo še šla v Švico. UREDNIŠTVO Š.V, ZGODBO O PRICPKOVRNJU u na Tlaku se Je odločil in pustil svoje ideje. Odločil se Je, «a mora Biti dober vojak, saj takega imajo vsi radi'. Tako Bo imel več možnosti za nagrade, za dopust in Se za marsikaj drugega. Že na začetku so se pokazale doBre strani njegovega sklepanja« Dobival Je odlične ocene, Bil večkrat pohvaljen , niso ga mučilu s težkim delom. Toda prišel Je julij in mislil Je na dopust, na morje. In šel Je k "zvezdioama". Navedel Je razloge, ki so se mu zdeli najprimernejši. Po vseh predpisih Je povedal. Ni lagal. Stal je pred "zvezdicama” in čakal. Uspeti mora, si je mislil .... Le dve Besedi sta Bili dovolj, pa so se razblinili vsi upi, vse sanje. Kot Bi kdo vrgel Bombo v njegove misli. Razumevanja ni Bilo. Prišel je avgust. Pripravljali so se za odhod. Uniforme so Brzele sem in tja. Pouka ni Bilo več, le priprave. Vsi so vedeli! čez nekaj dni gredo na vaje« Med njimi Je rasla napetost. Le on Je Bil miren, ledeno mrzle so Bile njegove misli. Vedel je, da se ni vredno truditi, vedel je, da je poštenost trpljenje. In uničuje živce. Poštenost velja en devalvirani dinar« Toda še vedno je mislil na domača tla. Marsikdo Je mučil njegove možgane z obljubljanjem. Z iskro upanja je odšel med drugimi. V gozdu so si postavili velik šotor. Imeli so dosti zraka. Nič več niso gledali montonosti zidov in poslušali pusto tišino. Sem in tja se Je oglasil kak zvok gozda. Bilo je čudovito ... Vrnili so se med stene. Med uniformami je Bila še večja nestrpnost. Oddajali so del opreme. Oddali so orožje. Pripravljali so prtljago. Öakali so ... V katero poveljstvo gredo sedaj, so se sprs*-ševali. Nekateri so upali, nekateri so bili pesimisti. Eno pa Je Bilo gotovo! razbili Bodo prijateljstvo. Od vsega Bo ostala le molekula in krožila Bo v novem okolju, da ponovno najde sosede. Le spomini Bodo ostali. In on ? Mislil je na domača tla, na znane Besede, na prijetnejše zvoke. Toda gotov ni Bil. Pravzaprav je izgubljal upanje. Med uniformami se je šušljalo to in ono. Vprašam ti ni hotel. Vedel je, da so "zvezdice" nekomunikativne* Nekateri so imeli zveze, on je Bil sam ... Dan je prišel. Začeli so deliti papirje. Najboljši prijatelj je dobil mesto, na katerega je tudi on Cesto pomislil - poslušal je že znane izraze, videval je znane napise. A zanj se ja ponovila Julijska zgodba. Padla je nova Bomba ... V.g. Na svetu pijavke na zemlji pijavke pod zemljo pijavke v zraku pijavke v vodi pijavke pijavke, pijavke, pijavke. Sesajo mi kri sesajo možgane kot v eno so z B r a n e nimam moči. . . ZGODBA O IZGUBLJENEM VOJAKU Živel pred mnogimi je časi fant od fare, mlad vojak, včasih je sedel ob čaši, včasih se je posladkal. Živel pred mnogimi je časi fant od fare, mlad vojak, prepeval je o slavi naši in ljubil je avtomat. Imel je strasten, drzek um, a "cogito" in "ergo sum" 1 razumel čisto je po svoje, preprosto pač! negiral je oboje: tako mišljenja kakor Bit, zato povsod je hitel govoriti "Je ne pense rien, done Jo n^oxisto past" 2 Izgubil sem se ... vse povsod tema, povsod megla.Iskat sem se jel, do danes, Bratje, nisem se našel, prekletstva smeh pa sam spoznal in v tole pesem ga ugnal: živel pred mnogimi je časi fant od fare, mlad vojak ... Iz ruščine prevedel prof. T. Pretnar Opomba uredništva: 1 "mislim" "torej sem" 2 "Nič ne-mislim, torej nisem,ne obstajam" za Seno in dcm MODA 72 - UMIRJENO - RESNO - ELEGANTNO Modna Jesen Je tu. Treba se Je seznaniti in spoznati, kaj nam svetujejo italJanški in franooski kreatorji za novo sezono. In za tem razmisliti, preudariti, odločiti ter izbrati r stilu nove modo, mode 72. IstoSnJo Jesen in zimo ne bo tako hudo kot lani, saj nimamo več opravka z maksi modeli, niti z midi, pa tudi z Vročimi hlačkami ne bomo nič izgubljale časa. Nova moda predstavlja umirjenost, resnost, elegantnost, skratka, kot da bi na mah hotela popraviti norčije prejšnje sezone. Ereatorji so nam že pred meseoi dali slutiti, da se bodo odločili za dolžino okrog kolena. Dolžina krila se Je ustavila ob kolenu, oziroma kak cm nad ali pod njim. Nova modna linija postavlja pas na pravo mesto in ga poudarja s pasovi iz usnja in blaga. Ovratniki so veliki, rokavi vstavljeni, kimono ali raglan. Krila so nagubana, hlače pa so So vedno v srediSču pozornosti. Toda, za razliko od prejšnjih sezon, so bolj enostavna, ravne z zavihki. Plašči pa so šotorasto ali oprijeto krojeni. Na barvni lestvici vodi rdeča, rumena, zelena v različnih odtenkih. Pri velikih karirastih vzorcih je tudi oranžna in nekaj vrst rumene, vendar vedno ob zeleni in črni. V vrsti klasičnih barv pa Je na prvem mestu črna. Dlago, ki mu dajejo prednost, je za kostime tweed in žamet, za hlače vzorčaste tkanine, karo vzoroi na volneni podlagi in enobarvni jersey. Öevlji v novi sezoni imajo široko, toda višjo peto. Poleg klasičnih barv, čme in rjave, se novim modelom pridružujejo še čevlji v rdeči in temno zeleni barvi. v L.S. MODA ZA VSAK DAN Modne linije za jasen in zimo so mehke, silhueta je ozka, s povdarjenimi rameni in pas je spet na svojem mestu;. Nosijo se klasični Športni plaSSi -radingotes z okrasnimi Sivi, velikimi ovratniki, pelerinami in mehkimi pasovi. Zopet so modemi Široki rokavi. Krila so največkrat plisirana ali ravna. Ohleke ao mehke z rahlo privezanimi pasovi, osnovne linije padajo v bogatih naborih. Važno vlogo na modelih igrajo detajli, s katerimi se kroatorji neomejeno igrajo, (j‘ DROBNI NASVETI Zgodilo se ja, da ate kl juto previdnosti vsuli v pralni stroj preveč praska in 8© raztopina premočno poni. Y malo vroče voda raztopite milne luske ali nastrgano pralno milo in dodatje raztopini. Milnica to ublažila penjenje. Sale, rute in oblačila iz kodrasta evilo(krape) likam© čez flotirko, da ae tkanina ne zravna; Manjše preproga rade drsijo. To preprečimo, 5e ji® na vogale pritrdimo ko&Ska penaste gume. Jajce ne to počilo, č® ga kuhamo ir slani vodi. Najlepše pa se olupi pod tekočo vodo. Buaenjak to v hladilniku ostal svež in s« ne to »trdil, če ga prelijemo a silakom, tako da ga popolnoma, prekrije. '&HULA čista juha to laps, zlato rumen® barv®, če v njej krajši čas Kuhamo sveže čebulno liste;. Če pa jo presolila, dodamo košček surovega krompirja in ta s® •«o navzel odvečno slanosti1; Surovo maslo laže pannato vmeSamo, č® eu dodesno male moka. S surovim maslom namazan kruh to ostal avež, čs is demo najprej med dva sveža lieta solate in Salo potem zavijemo v papir. Neprijetni kuhinjski duhovi so zlo, ki se mu težko ubranimo, vendar ga lahko poizkusimo vsaj zmanjšatii Čebula ja nepogrešljiva začimba, njen duh pa prav lahko pogrešili, Kadar imamo opraviti z njo, prostor takoj dobro prezračimo, če pa je duh le pretrdo-vraten, zažgimo nekaj brinovih jagod. Roke zdrgnemo s aoljo in speremo s toplo vodo. Prav tako ravnamo z nožem in desko za rezanje. česen razSirja podoben neprijeten vonj kot čebula in ga iz stanovanja preženemo tako kot duh po čebuli. Duh iu ust bo manj neprijeten, če popijemo kozareo toplega mleka. Nekateri ne prenesejo duha po ribah. Tu pomaga predvsem takojšnje čiščenje vseh predmetov, s katerimi smo imeli opravka pri pripravi rib. Roke zdrgnemo z gorčično moko in jih takoj speremo. Č® duha po ribali kljub daijgemu zračenju ne moremo odpraviti, pustimo nekaj minut vreti maganioo vode in kiaa. h, §. NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA „BPT VODORAVNO 1« Začetnici priimka in imena direktorja finančnega sektorja, 6. Priimek predsednika DSP, 13.Vulkan na Mindanao, 15.Dell plugov, l&.Ikraveo, apnenec, 21,Znamka osebnega avtomobila.SUN....» 23»D«lavka v predilnici, 24.Mehko usnje z zrnčasto površino;iz konjske, kos je ipdj.kože, 26.Dati, 3,0a. ednine, 27.Priimek naSega glavnega direktorja, 29.Starogrške boginje maščevanja, 31.Kemični anak za Iridij, 32.Mesto na Gorenjakom, 34.Mrtev človek, 35.Diplomatski zbor, 37i.Presvet, nedotakljiv, neoekrunljiv, 39.Novosel Lojzka, 41.Artikel- okrajš. 43.Prilmek našega državnega voditlja, 44.Izvršilni odbor, 45'.Levov,od leva, 47.Vrsta drevesa, 5o.Inkognito- orig.okrajš. 5D.01je in. krema za sončenje, 52.Reke v Avstriji, 53»Naš izdelek,za katerega smo prejeli na sejmu! Moda 71 "Zlatega zmaja", 54.Vrsta blaga,55.Kraj pri Ljubljani, 57.Olimpijske igre, 58,Moško ime, 59,Priimek direktor ja- komercialnega sektorja, 64.Avtomobilska oznaka Jajca, 65'.Znak za kani. prvino aktinij, 66.Divje tibetansko govedo, 69.Kdor dela ilegalno, 70.Tuje žensko ime, 71.Osvežujoča pijača; NAVPIČNO: 2;.Znak za kemijsko prvino radij, 3.Skupščina občine, 4.DuJa letalska družba,5.Psevdonim ameriškega pred.(Eisenhower) 7.Alpinistični odsek, 8.Nabiralec gozdni! sadežev, 9.Pfotopopov, lo.Gibljiv stik med kostmi,sklep, ll.Madnarodna razstava tekstilnihstrojev-3.sklon, 14.Obrat v našem podjetju, 16.Izdelovaleo blaga, 17.Zemeljski plin, 19»Najvišji organ upravljanja v podjetjih, 2c.Izboljšati izgled. in kvaliteto tkanine, 21.Priimek v.d.direktorja KDS, 23,a Ime predsednika sindikata BPT, 24:.Priimek direktorja tehničnega sek,, 25.Žensko ime, 28.Del predilnice, 32.delavec v konfekciji, 33i»Vrhunski tekmovalec,najvišja igralna karta, 36.Moško ime,37.a Avtomobilska oznaka Kranja, 38.V starogerm. mitologiji boginja časa in usode, 40, Duhovščina, 42'.Želesov oksid, 46 - Is:— brane, odlične(npr.družba), 48,Drevo in sad, 49.Oa.zaimek, 51„DragoTurk, 54.Načrt, 54.a Izvrš.odbor, 56.Zadetek pri rokometu, 57»Medmet, 6c.Os.zaimek,61.Srebro, 62.Pr9dlog, 63»Latinska predpona v zloženkah, 67.Medmet bolečine,68.Avtomobilska oznaka Karlovca Z-N. ZA RAZVEDRILO ALI ZNATE OPAZOVATI ? Rlobc glave pozorno opazujte 30 sekund, pote» pa Jo pokrijte z roko in hitro odgovorite na naslednja vprašanja? 1. Ali Je obraz okrogel ali ovalen? 2. Kakšne so obrvi? 3« Kako Je narisan nos? 4. Kaj izražajo usta? 5. Ali so ušesa narisana ? 6. Ali Je na glavi mnogo las ? Odgovorit 1. Ovalen 2. Vzbočene 3. Z dvema črtama 4« Usta izražajo smeh 5. Ušesa so narisana 6. Glava sploh nima las NENAVADNA TARČA Ne sejmu Je nekdo postavil strelišče in obljubil 1000 dinarjev nagrade slehernemu, ki bo s štirimi streli zadel toliko krogov, da bo vsota številk natančno 50. Mnogi so poizkušali, pa niso uspeli} morda ne toliko zaradi slabega streljanja, kot zavoljo tega, ker niso znali izračunati katera polja morajo sploh zadeti. Odgovori Zadeti Je treba dvakrat v polje s številko 9 in dvakrat v polje s številko 16 ZANIMIVOSTI ... Najdaljši železniški odsek Je na progi, ki pelje čez avstralski kontinent na ravnini Nullarkov sioer Je popolnoma ravne proge kar 477,80 km. Najhitreje so doslej obkrožili zemeljsko oblo trije bombniki B-52(loteče trdnjave) 16. januarja 1957 in sioer v 45 urah in 19 minutah. Najširša cesta na svetu Je Monumental Amis, ki poteka v dolžini 2.4 km od Mestnega trga do Trga troh vil v Brasilii, novi prestolnici Brazilije. Sest-pasovno cesto so izročili prometu aprila I960. Široka Je 250 metrov. Cesta, ki pelje na most čez zaliv San Francisco - imenovana Bay Bridge Toll Plaza - sicer ni tako široka, ima pa 34 prometnih pasov. Največji mozaik na svetu Je na štirih stenah centralne knjižnioe v poslopju Universidad Nacional Antonomao de Merico v Mexico Cityjy. Upodobljeni ao prizori iz stare mehiške zgodovine. Velikost mozaika na daljših straneh je 4270 kvadratnih metrov. IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA 339 U N K ETa[ KAKŠNO GLASILO Sl ŽELITE ? 0 čem naj Se več pišemo v glasilu? a) zgodovini podjetja da ne b) sedanjosti podjetja da ne o) o prihodnjih načrtih in predvidevanjih da ne Vaše pripombet 2. V letošnji 3. številki smo objavili nekaj vprašanj, vendar je bilo odgovorov bolj malo, Zanima naa, kaj mielite o svojem časopisu danes in česa $1 želite. Vaši predlogi nam bodo pomagali izboljšati vsebino in obliko -upoštevali jih bomo! Obkrožite ustrezen odgovor in oddajte v nabiralnik Tržaškega tekstiloa do 12. r.n-vembra 19711 --------------—- 1. Katera rubrika - članek — vam v glasilu najbolj ugajal UVODNIK V PODJETJU a) proizvodnja b) Delo samopurav. organov o)aktualni članki da ne da ne da ne da ne 3. Je KRONIKA 0 NAŠEM MESTECU na bralni strani zanimiva za branje? da ne 4* A) Kakšen je izbor pogovorov za rubriko "Dialog" in IV,- 6 OKOVOM! dober, slab B) S kom in o čem naj se pogovarjamo ? Vaši predlogiI V OBČINI da ne DIALOG da ne 1 VPRAŠANJE - 6 ODGOVOROV da ne ČLOVEK IN DELO da ne IZ UREDNIŠTVA da ne BOLE! • • « da ne BRALNA STRAN da ne ZA ŽENO IN DOM da ne ŠPORT da ne KVIZ da ne KRIŽARKA da na ZA RAZVEDRILO da ne Je slikovnega gradiva preveč ? da ne a) fotografij da ne b) risb da ne A) Menite, da je glasilo dobro ure- Jeno? B) Je potrebno zunanji izgled gla- da ne sila izboljšati? Vaše pripombe, predlogi! da ne Vaše pripombe« HVALA ZA VAŠE ODGOVORE ! GLASILO JE VAŠE, ZATO SODELUJTE V NJEM! V deseti številki ste brali stran: UVODNIK: R.A.: Osebni dohodki v septembru 306 - 308 T.M.e Ob ustanavljanju novega obrata konfekcije 308, 309 rPODJETJU:S.S.: Sklenili so ... 310 - 313 M.P. : Proizvodnja v septembru 313 - 314 J.P.: Kaj dela mladina ? 315 I.V.- Naši gasilci so zborovali 316 M.V. : Kadrovske vesti I.H.t Rojstva 317 V OBČINI: D.R.: Priprave za kongres sindikata 318 V REPUBLIKI:A.R^: Samoupravni sporazum podpisan 319 ČLOVEK IN DELO: M.K.: Če študent na rajžo gre 320 - 322 A* Gr* S XII. mednarodni sejem "Moda v svetu" 323 S.S.: 0 obveščanju 323, 324 S.S.: Izobraževanje v del.organizso. 325,326 IZ UREDNIŠTVA: S* s* * Vojaki nam pišejo ... 327 S.S.: Nove knjige 328, 329 BRALNA STRAN: T.P.: Kronika o našem mestecu 330,-332 Š.V.: Zgodba o pričakovanju,Pijavke 333 T.P.: Zgodba o izgubljenem vojaku 333 ZA ŽENO IN DOM: li* š • • Moda 72 334 A*Gr* S Moda za vsak dan 335 L.Š.: Drobni nasveti 336 ZA RAZVEDRILO: J. P.: Ali znate opazovati ? Nagradna tarča, zanimivosti ... 338 ANKETA: Kakšno glasilo si želite ? 339 GLASILO mm KOLEKTIVA MMŽK PtEKJDCE oi mm TAžič